Komentar

Demografski sklad: Dobra ideja, ki jo je treba pametno uresničiti

Ker se prebivalstvo stara in bodo stroški za pokojnine v prihodnjih letih in desetletjih samo še naraščali, je oblikovanje t.i. demografskega sklada v bistvu stvar nujnosti. Potem, ko so se prejšnje vlade bolj kot ne prepirale, ali bi v takšen sklad država investirala oziroma prenesle milijardo ali milijardo in pol državnega premoženja, aktualna vlada razmišlja precej bolj velikopotezno: v Demografski sklad bi prestavili kar pretežni del državnega premoženja, se pravi med deset do petnajst milijard evrov. Toda ali bi bila takšna odločitev res preudarna, predvsem pa smiselna?

17.08.2020 23:55
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Demografski sklad   Slovenija   upokojenci   pokojnine   KAD   vlada   starost

Fotomontaža: portal+

V bistvu moramo v naslednjih dvajsetih, tridesetih letih zagotoviti predvsem večjo delovno aktivnost starejših, pa bo problem pokojninskih izdatkov v Sloveniji obvladljiv podobno, kot je danes.

Pred dnevi je profesor Dušan Mramor objavil odmeven tekst na temo Demografskega sklada. V svojem zapisu obravnava aktualno problematiko staranja prebivalstva, ki se odraža v pričakovano višjih javnih izdatkih, kar naj bi deloma pokrivali z angažiranjem državnega premoženja. Splošno sprejeta je teza, da bo nesporno večji delež starejših prebivalcev v naslednjih desetletjih zahteval tudi vse več izdatkov za pokojnine. Za razreševanje tega finančnega bremena pa se že dolga leta pogovarjamo o oblikovanju Demografskega sklada. Potem, ko so se v prejšnjih vladah prepirali, ali bi v sklad prenesli milijardo ali milijardo in pol državnega premoženja, aktualna vlada razmišlja, da bi vanj prestavili kar pretežni del državnega premoženja. Torej deset do petnajst milijard. Odvisno, kaj vse štejemo kot premoženje države in kako ga vrednotimo. Kljub povečanim sredstvom za kritje pokojninskih izdatkov ocenjuje prof. Mramor takšen vladni predlog kot neustrezen oziroma "škodljiv". In sicer zato,

 

* ker bi prenos celotnega državnega premoženja v posebni sklad za namene izplačila pokojnin pomenil zmanjšanje premoženja, s katerim danes država jamči upnikom za javni dolg (izdane obveznice); to bi poslabšalo boniteto Slovenije, povečalo stroške financiranja in s tem celo znižalo konkurenčnost in BDP,

 

* ker to premoženje v pretežni meri predstavlja infrastrukturo Slovenije (energetiko, ceste, železnice ...), kar ne smemo prodajati tudi čez dvajset, trideset let, in zato

 

* ker povečanih izdatkov za starejše ne moremo razreševati z državnim premoženjem, ki je tako na kredit (Slovenija ima več dolgov kot premoženja), temveč samo s povečano produktivnostjo - če pa te ne bomo uspeli doseči, bomo morali tako ali tako znižati plače in pokojnine.

 

 

Ker gre za mnenje bivšega finančnega ministra, je opozorila Dušana Mramorja vsekakor potrebno argumentirano  proučiti, da si res ne bi ustvarili dodatnih težav. Vseeno bi tako na pričakovano povečanje pokojninskih izdatkov kot na vlogo državnega premoženja pri tem dodal nekaj razmisleka, ki deloma odstopa od splošno sprejetih stališč.

 

 

Povečanje izdatkov za pokojnine in delež starejših

 

Da se delež starejših v populaciji povečuje, seveda ni nobenih dilem. A ta delež starejših vedno računamo statično, torej delež starejših nad 65 let. Pri tem ne upoštevamo dejstva, da se skozi desetletja spreminjajo psihofizične sposobnosti in življenjske navade ljudi. Vemo, da danes Slovenci živimo že deset let dlje kot pred desetletji in da se je tudi prva zaposlitev prestavila za skoraj deset let (danes skoraj polovica 25-letnikov še ne dela!). Ob tem pa se velik del populacije med šestdesetimi in sedemdesetimi leti rado pohvali (vsaj privatno), kako so še mladostni in v fizični kondiciji. Če so se ob osamosvojitvi upokojevali pri 55 letih, je ob tako spremenjenih razmerah verjetno realno in nič nenavadnega pričakovati, da se bomo čez dvajset let upokojevali pri 67 ali 68 letih.

 

In če z leti to mejo za opredelitev "starejših" ljudi postopno prestavljamo iz denimo 57 let na 68 let, bomo presenetljivo ugotovili, da se delež starejših glede na celotno ali aktivno populacijo sploh veliko ne spreminja. V bistvu moramo v naslednjih dvajsetih, tridesetih letih zagotoviti predvsem večjo delovno aktivnost starejših, pa bo problem pokojninskih izdatkov v Sloveniji obvladljiv podobno, kot je danes. Kot sva s profesorjem Damijanom pred časom predstavila, bi imeli v Sloveniji čez dvajset let podobno razmerje med upokojenci in zaposlenimi kot danes, če bi bil takrat delež zaposlenih med 60 in 70 let starimi Slovenci enak, kot je že danes na primer na Švedskem.

 

Takšna teza je seveda v popolnem nasprotju z mnenji tistih, ki strašijo, da se nam bo pokojninski sistem v nekaj letih sesul. A navedena primerjava s Švedsko je zelo nazorna in enostavno preverljiva. To potrjujejo pravzaprav tudi gibanja v preteklih letih. Kljub stalnemu opozarjanju, kako je pokojninski sistem pred razpadom, smo lani namenili za pokojnine najnižji odstotek BDP (9,7 %) v vsej zgodovini samostojne Slovenije (!). Res je temu tako tudi zaradi zadrževanja rasti pokojnin, a tudi če bi bile 10 % višje, bi bil delež pokojninskih izdatkov še vedno le 11 % BDP, kar je bistveno manj kot v Italiji (17 %) ali Avstriji (15 %).

 

 

"Pravih" upokojencev, ki dobivajo pokojnino za celotno delovno dobo v Sloveniji, je bilo junija 523.000.

 

 

Dejansko smo bili s spremembami na tem področju do sedaj uspešni in smo postopno dvigovali upokojitveno starost. Če bomo s tem nadaljevali (in ni razloga, da ne bi), bodo izdatki za pokojnine tudi v bodoče obvladljivi brez nekih večjih pretresov. Seveda to pomeni, da bomo tudi v bodoče - poleg zbranih prispevkov za pokojninsko zavarovanje od plač seveda - pokojnine deloma financirali tudi iz proračuna (kot večina držav). A kje je ovira, da ne bi npr. 5 odstotnih točk od DDV namenjali za pokojnine, namesto da s prispevki za pokojninske izdatke v celoti obremenjujemo samo plače.

 

 

Koliko upokojencev sploh imamo?

 

Ob tem mogoče ni odveč dodati še en pomemben podatek v zvezi z upokojenci, o katerem le redko kaj preberemo. Običajno se navaja, da imamo danes v Sloveniji 623.000 upokojencev, a ta številka zajema tudi okoli 100.000 prejemnikov sorazmernih pokojnin. Torej sto tisoč ljudi, ki prejemajo samo dodatke k pokojnini, prejeto drugje. Ti dodatki so običajno relativno nizki, v povprečju 200 evrov mesečno in zato tudi pomembno znižujejo znesek povprečne pokojnine. "Pravih" upokojencev, ki dobivajo pokojnino za celotno delovno dobo v Sloveniji, je bilo junija 523.000 in njihova povprečna pokojnina je znašala okoli 750 evrov mesečno (povprečje tistih s 40 let delovne dobe pa 878 evrov ali 75 % povprečne plače). Glede na okoli milijon delovno aktivnih to seveda pomembno spreminja razmerja med upokojenci in zaposlenimi. Pri tem je mogoče celo večja težava, da samozaposleni v raznih oblikah zavarovanja (kaka petina vseh zaposlenih) plačuje v povprečju kar pol manjše prispevke za pokojničine kot zaposleni pri pravnih osebah. In ti se bodo čez leta najbolj pritoževali nad nizkimi pokojninami. Tovrstno izogibanje plačevanju pokojninskega zavarovanja je v veliki meri tudi posledica pogostih ocen o razpadu pokojninskega sistema, a ravno izpad teh vplačil predstavlja pretežni del primanjkljaja ZPIZ, katerega pokriva proračun.

 

Ocenjujem torej, da bodo izdatki za pokojnine tudi v bodoče obvladljivi, seveda ob predpostavki, da bomo današnjo povprečno starost ob upokojitvi v naslednjih dvajsetih, tridesetih letih postopno dvignili na 67 ali 68 let. Kar je glede na kasnejšo prvo zaposlitev  pravzaprav nujno za doseganje 40 let delovne dobe. Tudi potem nam bo v povprečju še vedno ostalo dobrih 20 let uživanja pokojnine, podobno kot nekdaj. Koliko pa bodo pokojnine (in plače) lahko tudi naprej naraščale, pa bo seveda odvisno od rasti produktivnosti in s tem rasti BDP. Če pa ne bomo nič spremenili in pričakovali, da se bomo tudi vnaprej upokojevali pri šestdesetih letih starosti, potem bi to pomenilo tako pomanjkanje delovne sile kot zniževanje pokojnin. A dosedanje vodenje teh politik nakazuje, da smo pripravljeni na postopne spremembe tudi v bodoče in s tem zagotovili vzdržnost javnih financ in tudi pokojninske blagajne.

 

 

Vloga državnega premoženja

 

In kje je potem tu položaj in vloga državnega premoženja in Demografskega sklada? Mogoče se to še najlepše vidi prek vloge, ki jo je imela do sedaj Kapitalska družba (KAD) kot namenski sklad za financiranje pokojnin. Vanj smo ob začetku privatizacije leta 1993 vložili okoli desetino nekdanje družbene lastnine. Od ustanovitve je nato KAD vsako leto nakazoval v ZPIZ okoli 50 milijonov evrov (blizu 900 milijonov vsega skupaj do sedaj), tako da mu je ostalo v lasti še nekaj preko milijarde evrov premoženja.

 

V zadnjih dvajsetih letih je torej k skupnim pokojninskim izdatkom KAD prispeval samo dober odstotek potrebnih sredstev, proračun pa približno tretjino. A pomembno je nekaj drugega. Obseg izdatkov za pokojnine (število upokojencev krat višina pokojnin) z zakoni in sklepi določata parlament in vlada in kolikor ZPIZ-u zmanjka sredstev, toliko vsako leto doda proračun. In kolikor je KAD vplačal sredstev v ZPIZ, toliko manjše so bile obveznosti proračuna. Sredstva na KAD-u nimajo namreč nikakršnega vpliva ne na višino pokojnin, ne na varnost izplačil. Popolnoma isto bi dosegli, če bi bila sredstva KAD del ostalega državnega premoženja, iz njega pa bi država dodala še tistih 50 milijonov letno - le da bi imeli potem eno državno institucijo (sklad) manj. Enako velja tudi, če bi bilo v KAD-u petkrat več denarja. Država bi ga imela neposredno toliko manj, toliko manj neposrednih prihodkov, a tudi toliko manj obvez za pokritje manjka v ZPIZ-u.

 

Za redno izplačevanje pokojnin dejansko skrbi in prevzema odgovornost država z vsemi svojimi prihodki in premoženjem. Ali del svojega širšega premoženja prenese na poseben sklad za ta namen ali ne, vsebinsko na finančni položaj in obveznosti države, pa tudi na varnost izplačevanja pokojnin nima posebnega vpliva. Država bo tudi vnaprej morala iz svojih sredstev in tekočih prilivov kriti manko pokojninske blagajne. In tudi če danes oddvoji večji ali manjši del premoženja na posebni sklad, bodo njene skupne obveznosti še vedno enake (tudi namenski pokojninski sklad bo del širše države). In upokojenska stran zaradi odvojenega premoženja ne bo imela nič večje garancije za izplačevanje pokojnin, kot jo zagotavlja država kot celota - razen, da najbrž obstaja interes za nek ločen "vrtiček" premoženja.

 

 

Preveč upravljavcev državnega premoženja?

 

Kot rečeno, ima država danes preko različnih skladov in upravljavcev (SDH, KAD, DUTB, DSU...) mogoče tudi do 15 milijard premoženja in vse to premoženje je najboljši dodatni garant za izplačevanje pokojnin v bodoče. Tu se lahko strinjamo s prof. Mramorjem, da velik del tega premoženja država ne sme prodati niti čez dvajset let, ko naj bi imeli večje obveznosti iz naslova pokojninskih izdatkov. Na mestu pa je vprašanje, če je za upravljanje tega premoženja res potrebno toliko institucij, uprav in na koncu tudi različnih naložbenih in upravljavskih politik. S tega vidika je smiseln predlog, da se upravljanje celotnega državnega premoženja poveže, poenoti in poskrbi predvsem pa zagotovi čim boljšo prakso korporativnega upravljanja.

 

Ta del je najbolj ključen, čeprav dvomim, da je sestavljanje nadzornega sveta po strankarskem ključu (takšen je menda predlog oblikovanja Sklada) najboljši obet za to. Ali pa potem tega upravljavca in premoženje opredelimo namensko kot garancijo za bodoče pokojnine, pa niti ni pomembno. To premoženje je garancija za pokojnine že samo po sebi, saj je država prvi obveznik in skrbnik za izplačevanje pokojnin.

 

Če pa bi takšna namenska opredelitev tega Sklada morebiti formalno pomenilo poslabšanje finančnega položaja države in izgubo bonitetne ocene (na kar opozarja prof. Mramor), pa je pomislek o opredelitvi posebnega namena sploh upravičen. Vseeno pa bi ob tem  dodal, da nekoliko dvomim, da bi tuje finančne institucije ob takšni opredelitvi to premoženje izvzele iz celotnega premoženja države. Če ga bomo neposredno namenili za pokrivanje povečanih pokojninskih izdatkov, potem se državi sorazmerno zmanjšajo tudi bodoče obveznosti in njen realni položaj bi bil v bistvu enak. A kot rečeno, ne vidim potrebe, da bi to premoženje neposredno opredelili kot premoženje za točno določen namen - ključna je skrb zagotoviti ustrezno, strokovno in neodvisno upravljanje tega premoženja.

 

 

Sklepno

 

Seveda se zavedam, da se večino ne bo strinjala z osnovno tezo tega zapisa, da pokojninski izdatki čez dvajset, trideset let ne bodo bistveno večji, kot so danes (v relativnem smislu). A če predpostavimo, da bodo delež zaposlenih starejših takrat podoben, kot je že danes na Švedskem (in res ne vidim razloga zakaj ne), potem razmerje med aktivno in upokojensko populacijo takrat v Sloveniji ne bo bistveno odstopalo od današnjega. To pomeni, da tudi izdatki za pokojnine glede na BDP ne bodo bistveno presegali današnjih odstotkov (mogoče odstotno točko ali dve več, a to je še vedno manj kot npr. danes v Avstriji). Zaradi tega je vprašljivo, ali je res potrebno danes zbirati še dodatna sredstva za obremenitve čez toliko let, ko naj bi bili razvojno (in s tem finančno) vseeno na višji stopnji.

 

Ob tem pa je vseeno smiselno vzpostaviti enotno upravljanje vsega državnega premoženja, zaustaviti nadaljnjo razprodajo ter zagotoviti ustrezno upravljanje in vse to bo še najboljši garant za izplačevanje pokojnin v bodoče. Pa naj vse to premoženje poimenujemo kot sklad za pokojnine ali ne. Bojim se, da je vse dosedanje prepiranje o nekaj večjem ali manjšem demografskem skladu le bolj želja določenih krogov, da bi imeli določen del državnega premoženja pod svojo kontrolo. Tako izdvojena sredstva namreč do sedaj niso vplivala ne na višino, ne na zanesljivost izplačevanja pokojnin. A tega sploh nočemo videti ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
21
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.348
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.499
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.469
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.539
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.145
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.190
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.690
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 771
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.752
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.817