Komentar

Demografski sklad: Dobra ideja, ki jo je treba pametno uresničiti

Ker se prebivalstvo stara in bodo stroški za pokojnine v prihodnjih letih in desetletjih samo še naraščali, je oblikovanje t.i. demografskega sklada v bistvu stvar nujnosti. Potem, ko so se prejšnje vlade bolj kot ne prepirale, ali bi v takšen sklad država investirala oziroma prenesle milijardo ali milijardo in pol državnega premoženja, aktualna vlada razmišlja precej bolj velikopotezno: v Demografski sklad bi prestavili kar pretežni del državnega premoženja, se pravi med deset do petnajst milijard evrov. Toda ali bi bila takšna odločitev res preudarna, predvsem pa smiselna?

17.08.2020 23:55
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Demografski sklad   Slovenija   upokojenci   pokojnine   KAD   vlada   starost

Fotomontaža: portal+

V bistvu moramo v naslednjih dvajsetih, tridesetih letih zagotoviti predvsem večjo delovno aktivnost starejših, pa bo problem pokojninskih izdatkov v Sloveniji obvladljiv podobno, kot je danes.

Pred dnevi je profesor Dušan Mramor objavil odmeven tekst na temo Demografskega sklada. V svojem zapisu obravnava aktualno problematiko staranja prebivalstva, ki se odraža v pričakovano višjih javnih izdatkih, kar naj bi deloma pokrivali z angažiranjem državnega premoženja. Splošno sprejeta je teza, da bo nesporno večji delež starejših prebivalcev v naslednjih desetletjih zahteval tudi vse več izdatkov za pokojnine. Za razreševanje tega finančnega bremena pa se že dolga leta pogovarjamo o oblikovanju Demografskega sklada. Potem, ko so se v prejšnjih vladah prepirali, ali bi v sklad prenesli milijardo ali milijardo in pol državnega premoženja, aktualna vlada razmišlja, da bi vanj prestavili kar pretežni del državnega premoženja. Torej deset do petnajst milijard. Odvisno, kaj vse štejemo kot premoženje države in kako ga vrednotimo. Kljub povečanim sredstvom za kritje pokojninskih izdatkov ocenjuje prof. Mramor takšen vladni predlog kot neustrezen oziroma "škodljiv". In sicer zato,

 

* ker bi prenos celotnega državnega premoženja v posebni sklad za namene izplačila pokojnin pomenil zmanjšanje premoženja, s katerim danes država jamči upnikom za javni dolg (izdane obveznice); to bi poslabšalo boniteto Slovenije, povečalo stroške financiranja in s tem celo znižalo konkurenčnost in BDP,

 

* ker to premoženje v pretežni meri predstavlja infrastrukturo Slovenije (energetiko, ceste, železnice ...), kar ne smemo prodajati tudi čez dvajset, trideset let, in zato

 

* ker povečanih izdatkov za starejše ne moremo razreševati z državnim premoženjem, ki je tako na kredit (Slovenija ima več dolgov kot premoženja), temveč samo s povečano produktivnostjo - če pa te ne bomo uspeli doseči, bomo morali tako ali tako znižati plače in pokojnine.

 

 

Ker gre za mnenje bivšega finančnega ministra, je opozorila Dušana Mramorja vsekakor potrebno argumentirano  proučiti, da si res ne bi ustvarili dodatnih težav. Vseeno bi tako na pričakovano povečanje pokojninskih izdatkov kot na vlogo državnega premoženja pri tem dodal nekaj razmisleka, ki deloma odstopa od splošno sprejetih stališč.

 

 

Povečanje izdatkov za pokojnine in delež starejših

 

Da se delež starejših v populaciji povečuje, seveda ni nobenih dilem. A ta delež starejših vedno računamo statično, torej delež starejših nad 65 let. Pri tem ne upoštevamo dejstva, da se skozi desetletja spreminjajo psihofizične sposobnosti in življenjske navade ljudi. Vemo, da danes Slovenci živimo že deset let dlje kot pred desetletji in da se je tudi prva zaposlitev prestavila za skoraj deset let (danes skoraj polovica 25-letnikov še ne dela!). Ob tem pa se velik del populacije med šestdesetimi in sedemdesetimi leti rado pohvali (vsaj privatno), kako so še mladostni in v fizični kondiciji. Če so se ob osamosvojitvi upokojevali pri 55 letih, je ob tako spremenjenih razmerah verjetno realno in nič nenavadnega pričakovati, da se bomo čez dvajset let upokojevali pri 67 ali 68 letih.

 

In če z leti to mejo za opredelitev "starejših" ljudi postopno prestavljamo iz denimo 57 let na 68 let, bomo presenetljivo ugotovili, da se delež starejših glede na celotno ali aktivno populacijo sploh veliko ne spreminja. V bistvu moramo v naslednjih dvajsetih, tridesetih letih zagotoviti predvsem večjo delovno aktivnost starejših, pa bo problem pokojninskih izdatkov v Sloveniji obvladljiv podobno, kot je danes. Kot sva s profesorjem Damijanom pred časom predstavila, bi imeli v Sloveniji čez dvajset let podobno razmerje med upokojenci in zaposlenimi kot danes, če bi bil takrat delež zaposlenih med 60 in 70 let starimi Slovenci enak, kot je že danes na primer na Švedskem.

 

Takšna teza je seveda v popolnem nasprotju z mnenji tistih, ki strašijo, da se nam bo pokojninski sistem v nekaj letih sesul. A navedena primerjava s Švedsko je zelo nazorna in enostavno preverljiva. To potrjujejo pravzaprav tudi gibanja v preteklih letih. Kljub stalnemu opozarjanju, kako je pokojninski sistem pred razpadom, smo lani namenili za pokojnine najnižji odstotek BDP (9,7 %) v vsej zgodovini samostojne Slovenije (!). Res je temu tako tudi zaradi zadrževanja rasti pokojnin, a tudi če bi bile 10 % višje, bi bil delež pokojninskih izdatkov še vedno le 11 % BDP, kar je bistveno manj kot v Italiji (17 %) ali Avstriji (15 %).

 

 

"Pravih" upokojencev, ki dobivajo pokojnino za celotno delovno dobo v Sloveniji, je bilo junija 523.000.

 

 

Dejansko smo bili s spremembami na tem področju do sedaj uspešni in smo postopno dvigovali upokojitveno starost. Če bomo s tem nadaljevali (in ni razloga, da ne bi), bodo izdatki za pokojnine tudi v bodoče obvladljivi brez nekih večjih pretresov. Seveda to pomeni, da bomo tudi v bodoče - poleg zbranih prispevkov za pokojninsko zavarovanje od plač seveda - pokojnine deloma financirali tudi iz proračuna (kot večina držav). A kje je ovira, da ne bi npr. 5 odstotnih točk od DDV namenjali za pokojnine, namesto da s prispevki za pokojninske izdatke v celoti obremenjujemo samo plače.

 

 

Koliko upokojencev sploh imamo?

 

Ob tem mogoče ni odveč dodati še en pomemben podatek v zvezi z upokojenci, o katerem le redko kaj preberemo. Običajno se navaja, da imamo danes v Sloveniji 623.000 upokojencev, a ta številka zajema tudi okoli 100.000 prejemnikov sorazmernih pokojnin. Torej sto tisoč ljudi, ki prejemajo samo dodatke k pokojnini, prejeto drugje. Ti dodatki so običajno relativno nizki, v povprečju 200 evrov mesečno in zato tudi pomembno znižujejo znesek povprečne pokojnine. "Pravih" upokojencev, ki dobivajo pokojnino za celotno delovno dobo v Sloveniji, je bilo junija 523.000 in njihova povprečna pokojnina je znašala okoli 750 evrov mesečno (povprečje tistih s 40 let delovne dobe pa 878 evrov ali 75 % povprečne plače). Glede na okoli milijon delovno aktivnih to seveda pomembno spreminja razmerja med upokojenci in zaposlenimi. Pri tem je mogoče celo večja težava, da samozaposleni v raznih oblikah zavarovanja (kaka petina vseh zaposlenih) plačuje v povprečju kar pol manjše prispevke za pokojničine kot zaposleni pri pravnih osebah. In ti se bodo čez leta najbolj pritoževali nad nizkimi pokojninami. Tovrstno izogibanje plačevanju pokojninskega zavarovanja je v veliki meri tudi posledica pogostih ocen o razpadu pokojninskega sistema, a ravno izpad teh vplačil predstavlja pretežni del primanjkljaja ZPIZ, katerega pokriva proračun.

 

Ocenjujem torej, da bodo izdatki za pokojnine tudi v bodoče obvladljivi, seveda ob predpostavki, da bomo današnjo povprečno starost ob upokojitvi v naslednjih dvajsetih, tridesetih letih postopno dvignili na 67 ali 68 let. Kar je glede na kasnejšo prvo zaposlitev  pravzaprav nujno za doseganje 40 let delovne dobe. Tudi potem nam bo v povprečju še vedno ostalo dobrih 20 let uživanja pokojnine, podobno kot nekdaj. Koliko pa bodo pokojnine (in plače) lahko tudi naprej naraščale, pa bo seveda odvisno od rasti produktivnosti in s tem rasti BDP. Če pa ne bomo nič spremenili in pričakovali, da se bomo tudi vnaprej upokojevali pri šestdesetih letih starosti, potem bi to pomenilo tako pomanjkanje delovne sile kot zniževanje pokojnin. A dosedanje vodenje teh politik nakazuje, da smo pripravljeni na postopne spremembe tudi v bodoče in s tem zagotovili vzdržnost javnih financ in tudi pokojninske blagajne.

 

 

Vloga državnega premoženja

 

In kje je potem tu položaj in vloga državnega premoženja in Demografskega sklada? Mogoče se to še najlepše vidi prek vloge, ki jo je imela do sedaj Kapitalska družba (KAD) kot namenski sklad za financiranje pokojnin. Vanj smo ob začetku privatizacije leta 1993 vložili okoli desetino nekdanje družbene lastnine. Od ustanovitve je nato KAD vsako leto nakazoval v ZPIZ okoli 50 milijonov evrov (blizu 900 milijonov vsega skupaj do sedaj), tako da mu je ostalo v lasti še nekaj preko milijarde evrov premoženja.

 

V zadnjih dvajsetih letih je torej k skupnim pokojninskim izdatkom KAD prispeval samo dober odstotek potrebnih sredstev, proračun pa približno tretjino. A pomembno je nekaj drugega. Obseg izdatkov za pokojnine (število upokojencev krat višina pokojnin) z zakoni in sklepi določata parlament in vlada in kolikor ZPIZ-u zmanjka sredstev, toliko vsako leto doda proračun. In kolikor je KAD vplačal sredstev v ZPIZ, toliko manjše so bile obveznosti proračuna. Sredstva na KAD-u nimajo namreč nikakršnega vpliva ne na višino pokojnin, ne na varnost izplačil. Popolnoma isto bi dosegli, če bi bila sredstva KAD del ostalega državnega premoženja, iz njega pa bi država dodala še tistih 50 milijonov letno - le da bi imeli potem eno državno institucijo (sklad) manj. Enako velja tudi, če bi bilo v KAD-u petkrat več denarja. Država bi ga imela neposredno toliko manj, toliko manj neposrednih prihodkov, a tudi toliko manj obvez za pokritje manjka v ZPIZ-u.

 

Za redno izplačevanje pokojnin dejansko skrbi in prevzema odgovornost država z vsemi svojimi prihodki in premoženjem. Ali del svojega širšega premoženja prenese na poseben sklad za ta namen ali ne, vsebinsko na finančni položaj in obveznosti države, pa tudi na varnost izplačevanja pokojnin nima posebnega vpliva. Država bo tudi vnaprej morala iz svojih sredstev in tekočih prilivov kriti manko pokojninske blagajne. In tudi če danes oddvoji večji ali manjši del premoženja na posebni sklad, bodo njene skupne obveznosti še vedno enake (tudi namenski pokojninski sklad bo del širše države). In upokojenska stran zaradi odvojenega premoženja ne bo imela nič večje garancije za izplačevanje pokojnin, kot jo zagotavlja država kot celota - razen, da najbrž obstaja interes za nek ločen "vrtiček" premoženja.

 

 

Preveč upravljavcev državnega premoženja?

 

Kot rečeno, ima država danes preko različnih skladov in upravljavcev (SDH, KAD, DUTB, DSU...) mogoče tudi do 15 milijard premoženja in vse to premoženje je najboljši dodatni garant za izplačevanje pokojnin v bodoče. Tu se lahko strinjamo s prof. Mramorjem, da velik del tega premoženja država ne sme prodati niti čez dvajset let, ko naj bi imeli večje obveznosti iz naslova pokojninskih izdatkov. Na mestu pa je vprašanje, če je za upravljanje tega premoženja res potrebno toliko institucij, uprav in na koncu tudi različnih naložbenih in upravljavskih politik. S tega vidika je smiseln predlog, da se upravljanje celotnega državnega premoženja poveže, poenoti in poskrbi predvsem pa zagotovi čim boljšo prakso korporativnega upravljanja.

 

Ta del je najbolj ključen, čeprav dvomim, da je sestavljanje nadzornega sveta po strankarskem ključu (takšen je menda predlog oblikovanja Sklada) najboljši obet za to. Ali pa potem tega upravljavca in premoženje opredelimo namensko kot garancijo za bodoče pokojnine, pa niti ni pomembno. To premoženje je garancija za pokojnine že samo po sebi, saj je država prvi obveznik in skrbnik za izplačevanje pokojnin.

 

Če pa bi takšna namenska opredelitev tega Sklada morebiti formalno pomenilo poslabšanje finančnega položaja države in izgubo bonitetne ocene (na kar opozarja prof. Mramor), pa je pomislek o opredelitvi posebnega namena sploh upravičen. Vseeno pa bi ob tem  dodal, da nekoliko dvomim, da bi tuje finančne institucije ob takšni opredelitvi to premoženje izvzele iz celotnega premoženja države. Če ga bomo neposredno namenili za pokrivanje povečanih pokojninskih izdatkov, potem se državi sorazmerno zmanjšajo tudi bodoče obveznosti in njen realni položaj bi bil v bistvu enak. A kot rečeno, ne vidim potrebe, da bi to premoženje neposredno opredelili kot premoženje za točno določen namen - ključna je skrb zagotoviti ustrezno, strokovno in neodvisno upravljanje tega premoženja.

 

 

Sklepno

 

Seveda se zavedam, da se večino ne bo strinjala z osnovno tezo tega zapisa, da pokojninski izdatki čez dvajset, trideset let ne bodo bistveno večji, kot so danes (v relativnem smislu). A če predpostavimo, da bodo delež zaposlenih starejših takrat podoben, kot je že danes na Švedskem (in res ne vidim razloga zakaj ne), potem razmerje med aktivno in upokojensko populacijo takrat v Sloveniji ne bo bistveno odstopalo od današnjega. To pomeni, da tudi izdatki za pokojnine glede na BDP ne bodo bistveno presegali današnjih odstotkov (mogoče odstotno točko ali dve več, a to je še vedno manj kot npr. danes v Avstriji). Zaradi tega je vprašljivo, ali je res potrebno danes zbirati še dodatna sredstva za obremenitve čez toliko let, ko naj bi bili razvojno (in s tem finančno) vseeno na višji stopnji.

 

Ob tem pa je vseeno smiselno vzpostaviti enotno upravljanje vsega državnega premoženja, zaustaviti nadaljnjo razprodajo ter zagotoviti ustrezno upravljanje in vse to bo še najboljši garant za izplačevanje pokojnin v bodoče. Pa naj vse to premoženje poimenujemo kot sklad za pokojnine ali ne. Bojim se, da je vse dosedanje prepiranje o nekaj večjem ali manjšem demografskem skladu le bolj želja določenih krogov, da bi imeli določen del državnega premoženja pod svojo kontrolo. Tako izdvojena sredstva namreč do sedaj niso vplivala ne na višino, ne na zanesljivost izplačevanja pokojnin. A tega sploh nočemo videti ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
10
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
18
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukrajinsko-ruski sod smodnika: Če se bo Putin čutil ogroženega, bo brez pomislekov sprožil 3. svetovno vojno
10
21.12.2021 21:00
Stanje na vzhodu Evrope je eksplozivno do konca. Evropske države v neposredni soseščini Ruske federacije se čutijo ogrožene in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 2.706
02/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.459
03/
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
Simona Rebolj
Ogledov: 1.666
04/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.199
05/
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
Milan Krek
Ogledov: 1.713
06/
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
Božo Cerar
Ogledov: 1.124
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 796
08/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 478
09/
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
Tomaž Seljak
Ogledov: 664
10/
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.885