Komentar

Demografski sklad: Dobra ideja, ki jo je treba pametno uresničiti

Ker se prebivalstvo stara in bodo stroški za pokojnine v prihodnjih letih in desetletjih samo še naraščali, je oblikovanje t.i. demografskega sklada v bistvu stvar nujnosti. Potem, ko so se prejšnje vlade bolj kot ne prepirale, ali bi v takšen sklad država investirala oziroma prenesle milijardo ali milijardo in pol državnega premoženja, aktualna vlada razmišlja precej bolj velikopotezno: v Demografski sklad bi prestavili kar pretežni del državnega premoženja, se pravi med deset do petnajst milijard evrov. Toda ali bi bila takšna odločitev res preudarna, predvsem pa smiselna?

17.08.2020 23:55
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Demografski sklad   Slovenija   upokojenci   pokojnine   KAD   vlada   starost

Fotomontaža: portal+

V bistvu moramo v naslednjih dvajsetih, tridesetih letih zagotoviti predvsem večjo delovno aktivnost starejših, pa bo problem pokojninskih izdatkov v Sloveniji obvladljiv podobno, kot je danes.

Pred dnevi je profesor Dušan Mramor objavil odmeven tekst na temo Demografskega sklada. V svojem zapisu obravnava aktualno problematiko staranja prebivalstva, ki se odraža v pričakovano višjih javnih izdatkih, kar naj bi deloma pokrivali z angažiranjem državnega premoženja. Splošno sprejeta je teza, da bo nesporno večji delež starejših prebivalcev v naslednjih desetletjih zahteval tudi vse več izdatkov za pokojnine. Za razreševanje tega finančnega bremena pa se že dolga leta pogovarjamo o oblikovanju Demografskega sklada. Potem, ko so se v prejšnjih vladah prepirali, ali bi v sklad prenesli milijardo ali milijardo in pol državnega premoženja, aktualna vlada razmišlja, da bi vanj prestavili kar pretežni del državnega premoženja. Torej deset do petnajst milijard. Odvisno, kaj vse štejemo kot premoženje države in kako ga vrednotimo. Kljub povečanim sredstvom za kritje pokojninskih izdatkov ocenjuje prof. Mramor takšen vladni predlog kot neustrezen oziroma "škodljiv". In sicer zato,

 

* ker bi prenos celotnega državnega premoženja v posebni sklad za namene izplačila pokojnin pomenil zmanjšanje premoženja, s katerim danes država jamči upnikom za javni dolg (izdane obveznice); to bi poslabšalo boniteto Slovenije, povečalo stroške financiranja in s tem celo znižalo konkurenčnost in BDP,

 

* ker to premoženje v pretežni meri predstavlja infrastrukturo Slovenije (energetiko, ceste, železnice ...), kar ne smemo prodajati tudi čez dvajset, trideset let, in zato

 

* ker povečanih izdatkov za starejše ne moremo razreševati z državnim premoženjem, ki je tako na kredit (Slovenija ima več dolgov kot premoženja), temveč samo s povečano produktivnostjo - če pa te ne bomo uspeli doseči, bomo morali tako ali tako znižati plače in pokojnine.

 

 

Ker gre za mnenje bivšega finančnega ministra, je opozorila Dušana Mramorja vsekakor potrebno argumentirano  proučiti, da si res ne bi ustvarili dodatnih težav. Vseeno bi tako na pričakovano povečanje pokojninskih izdatkov kot na vlogo državnega premoženja pri tem dodal nekaj razmisleka, ki deloma odstopa od splošno sprejetih stališč.

 

 

Povečanje izdatkov za pokojnine in delež starejših

 

Da se delež starejših v populaciji povečuje, seveda ni nobenih dilem. A ta delež starejših vedno računamo statično, torej delež starejših nad 65 let. Pri tem ne upoštevamo dejstva, da se skozi desetletja spreminjajo psihofizične sposobnosti in življenjske navade ljudi. Vemo, da danes Slovenci živimo že deset let dlje kot pred desetletji in da se je tudi prva zaposlitev prestavila za skoraj deset let (danes skoraj polovica 25-letnikov še ne dela!). Ob tem pa se velik del populacije med šestdesetimi in sedemdesetimi leti rado pohvali (vsaj privatno), kako so še mladostni in v fizični kondiciji. Če so se ob osamosvojitvi upokojevali pri 55 letih, je ob tako spremenjenih razmerah verjetno realno in nič nenavadnega pričakovati, da se bomo čez dvajset let upokojevali pri 67 ali 68 letih.

 

In če z leti to mejo za opredelitev "starejših" ljudi postopno prestavljamo iz denimo 57 let na 68 let, bomo presenetljivo ugotovili, da se delež starejših glede na celotno ali aktivno populacijo sploh veliko ne spreminja. V bistvu moramo v naslednjih dvajsetih, tridesetih letih zagotoviti predvsem večjo delovno aktivnost starejših, pa bo problem pokojninskih izdatkov v Sloveniji obvladljiv podobno, kot je danes. Kot sva s profesorjem Damijanom pred časom predstavila, bi imeli v Sloveniji čez dvajset let podobno razmerje med upokojenci in zaposlenimi kot danes, če bi bil takrat delež zaposlenih med 60 in 70 let starimi Slovenci enak, kot je že danes na primer na Švedskem.

 

Takšna teza je seveda v popolnem nasprotju z mnenji tistih, ki strašijo, da se nam bo pokojninski sistem v nekaj letih sesul. A navedena primerjava s Švedsko je zelo nazorna in enostavno preverljiva. To potrjujejo pravzaprav tudi gibanja v preteklih letih. Kljub stalnemu opozarjanju, kako je pokojninski sistem pred razpadom, smo lani namenili za pokojnine najnižji odstotek BDP (9,7 %) v vsej zgodovini samostojne Slovenije (!). Res je temu tako tudi zaradi zadrževanja rasti pokojnin, a tudi če bi bile 10 % višje, bi bil delež pokojninskih izdatkov še vedno le 11 % BDP, kar je bistveno manj kot v Italiji (17 %) ali Avstriji (15 %).

 

 

"Pravih" upokojencev, ki dobivajo pokojnino za celotno delovno dobo v Sloveniji, je bilo junija 523.000.

 

 

Dejansko smo bili s spremembami na tem področju do sedaj uspešni in smo postopno dvigovali upokojitveno starost. Če bomo s tem nadaljevali (in ni razloga, da ne bi), bodo izdatki za pokojnine tudi v bodoče obvladljivi brez nekih večjih pretresov. Seveda to pomeni, da bomo tudi v bodoče - poleg zbranih prispevkov za pokojninsko zavarovanje od plač seveda - pokojnine deloma financirali tudi iz proračuna (kot večina držav). A kje je ovira, da ne bi npr. 5 odstotnih točk od DDV namenjali za pokojnine, namesto da s prispevki za pokojninske izdatke v celoti obremenjujemo samo plače.

 

 

Koliko upokojencev sploh imamo?

 

Ob tem mogoče ni odveč dodati še en pomemben podatek v zvezi z upokojenci, o katerem le redko kaj preberemo. Običajno se navaja, da imamo danes v Sloveniji 623.000 upokojencev, a ta številka zajema tudi okoli 100.000 prejemnikov sorazmernih pokojnin. Torej sto tisoč ljudi, ki prejemajo samo dodatke k pokojnini, prejeto drugje. Ti dodatki so običajno relativno nizki, v povprečju 200 evrov mesečno in zato tudi pomembno znižujejo znesek povprečne pokojnine. "Pravih" upokojencev, ki dobivajo pokojnino za celotno delovno dobo v Sloveniji, je bilo junija 523.000 in njihova povprečna pokojnina je znašala okoli 750 evrov mesečno (povprečje tistih s 40 let delovne dobe pa 878 evrov ali 75 % povprečne plače). Glede na okoli milijon delovno aktivnih to seveda pomembno spreminja razmerja med upokojenci in zaposlenimi. Pri tem je mogoče celo večja težava, da samozaposleni v raznih oblikah zavarovanja (kaka petina vseh zaposlenih) plačuje v povprečju kar pol manjše prispevke za pokojničine kot zaposleni pri pravnih osebah. In ti se bodo čez leta najbolj pritoževali nad nizkimi pokojninami. Tovrstno izogibanje plačevanju pokojninskega zavarovanja je v veliki meri tudi posledica pogostih ocen o razpadu pokojninskega sistema, a ravno izpad teh vplačil predstavlja pretežni del primanjkljaja ZPIZ, katerega pokriva proračun.

 

Ocenjujem torej, da bodo izdatki za pokojnine tudi v bodoče obvladljivi, seveda ob predpostavki, da bomo današnjo povprečno starost ob upokojitvi v naslednjih dvajsetih, tridesetih letih postopno dvignili na 67 ali 68 let. Kar je glede na kasnejšo prvo zaposlitev  pravzaprav nujno za doseganje 40 let delovne dobe. Tudi potem nam bo v povprečju še vedno ostalo dobrih 20 let uživanja pokojnine, podobno kot nekdaj. Koliko pa bodo pokojnine (in plače) lahko tudi naprej naraščale, pa bo seveda odvisno od rasti produktivnosti in s tem rasti BDP. Če pa ne bomo nič spremenili in pričakovali, da se bomo tudi vnaprej upokojevali pri šestdesetih letih starosti, potem bi to pomenilo tako pomanjkanje delovne sile kot zniževanje pokojnin. A dosedanje vodenje teh politik nakazuje, da smo pripravljeni na postopne spremembe tudi v bodoče in s tem zagotovili vzdržnost javnih financ in tudi pokojninske blagajne.

 

 

Vloga državnega premoženja

 

In kje je potem tu položaj in vloga državnega premoženja in Demografskega sklada? Mogoče se to še najlepše vidi prek vloge, ki jo je imela do sedaj Kapitalska družba (KAD) kot namenski sklad za financiranje pokojnin. Vanj smo ob začetku privatizacije leta 1993 vložili okoli desetino nekdanje družbene lastnine. Od ustanovitve je nato KAD vsako leto nakazoval v ZPIZ okoli 50 milijonov evrov (blizu 900 milijonov vsega skupaj do sedaj), tako da mu je ostalo v lasti še nekaj preko milijarde evrov premoženja.

 

V zadnjih dvajsetih letih je torej k skupnim pokojninskim izdatkom KAD prispeval samo dober odstotek potrebnih sredstev, proračun pa približno tretjino. A pomembno je nekaj drugega. Obseg izdatkov za pokojnine (število upokojencev krat višina pokojnin) z zakoni in sklepi določata parlament in vlada in kolikor ZPIZ-u zmanjka sredstev, toliko vsako leto doda proračun. In kolikor je KAD vplačal sredstev v ZPIZ, toliko manjše so bile obveznosti proračuna. Sredstva na KAD-u nimajo namreč nikakršnega vpliva ne na višino pokojnin, ne na varnost izplačil. Popolnoma isto bi dosegli, če bi bila sredstva KAD del ostalega državnega premoženja, iz njega pa bi država dodala še tistih 50 milijonov letno - le da bi imeli potem eno državno institucijo (sklad) manj. Enako velja tudi, če bi bilo v KAD-u petkrat več denarja. Država bi ga imela neposredno toliko manj, toliko manj neposrednih prihodkov, a tudi toliko manj obvez za pokritje manjka v ZPIZ-u.

 

Za redno izplačevanje pokojnin dejansko skrbi in prevzema odgovornost država z vsemi svojimi prihodki in premoženjem. Ali del svojega širšega premoženja prenese na poseben sklad za ta namen ali ne, vsebinsko na finančni položaj in obveznosti države, pa tudi na varnost izplačevanja pokojnin nima posebnega vpliva. Država bo tudi vnaprej morala iz svojih sredstev in tekočih prilivov kriti manko pokojninske blagajne. In tudi če danes oddvoji večji ali manjši del premoženja na posebni sklad, bodo njene skupne obveznosti še vedno enake (tudi namenski pokojninski sklad bo del širše države). In upokojenska stran zaradi odvojenega premoženja ne bo imela nič večje garancije za izplačevanje pokojnin, kot jo zagotavlja država kot celota - razen, da najbrž obstaja interes za nek ločen "vrtiček" premoženja.

 

 

Preveč upravljavcev državnega premoženja?

 

Kot rečeno, ima država danes preko različnih skladov in upravljavcev (SDH, KAD, DUTB, DSU...) mogoče tudi do 15 milijard premoženja in vse to premoženje je najboljši dodatni garant za izplačevanje pokojnin v bodoče. Tu se lahko strinjamo s prof. Mramorjem, da velik del tega premoženja država ne sme prodati niti čez dvajset let, ko naj bi imeli večje obveznosti iz naslova pokojninskih izdatkov. Na mestu pa je vprašanje, če je za upravljanje tega premoženja res potrebno toliko institucij, uprav in na koncu tudi različnih naložbenih in upravljavskih politik. S tega vidika je smiseln predlog, da se upravljanje celotnega državnega premoženja poveže, poenoti in poskrbi predvsem pa zagotovi čim boljšo prakso korporativnega upravljanja.

 

Ta del je najbolj ključen, čeprav dvomim, da je sestavljanje nadzornega sveta po strankarskem ključu (takšen je menda predlog oblikovanja Sklada) najboljši obet za to. Ali pa potem tega upravljavca in premoženje opredelimo namensko kot garancijo za bodoče pokojnine, pa niti ni pomembno. To premoženje je garancija za pokojnine že samo po sebi, saj je država prvi obveznik in skrbnik za izplačevanje pokojnin.

 

Če pa bi takšna namenska opredelitev tega Sklada morebiti formalno pomenilo poslabšanje finančnega položaja države in izgubo bonitetne ocene (na kar opozarja prof. Mramor), pa je pomislek o opredelitvi posebnega namena sploh upravičen. Vseeno pa bi ob tem  dodal, da nekoliko dvomim, da bi tuje finančne institucije ob takšni opredelitvi to premoženje izvzele iz celotnega premoženja države. Če ga bomo neposredno namenili za pokrivanje povečanih pokojninskih izdatkov, potem se državi sorazmerno zmanjšajo tudi bodoče obveznosti in njen realni položaj bi bil v bistvu enak. A kot rečeno, ne vidim potrebe, da bi to premoženje neposredno opredelili kot premoženje za točno določen namen - ključna je skrb zagotoviti ustrezno, strokovno in neodvisno upravljanje tega premoženja.

 

 

Sklepno

 

Seveda se zavedam, da se večino ne bo strinjala z osnovno tezo tega zapisa, da pokojninski izdatki čez dvajset, trideset let ne bodo bistveno večji, kot so danes (v relativnem smislu). A če predpostavimo, da bodo delež zaposlenih starejših takrat podoben, kot je že danes na Švedskem (in res ne vidim razloga zakaj ne), potem razmerje med aktivno in upokojensko populacijo takrat v Sloveniji ne bo bistveno odstopalo od današnjega. To pomeni, da tudi izdatki za pokojnine glede na BDP ne bodo bistveno presegali današnjih odstotkov (mogoče odstotno točko ali dve več, a to je še vedno manj kot npr. danes v Avstriji). Zaradi tega je vprašljivo, ali je res potrebno danes zbirati še dodatna sredstva za obremenitve čez toliko let, ko naj bi bili razvojno (in s tem finančno) vseeno na višji stopnji.

 

Ob tem pa je vseeno smiselno vzpostaviti enotno upravljanje vsega državnega premoženja, zaustaviti nadaljnjo razprodajo ter zagotoviti ustrezno upravljanje in vse to bo še najboljši garant za izplačevanje pokojnin v bodoče. Pa naj vse to premoženje poimenujemo kot sklad za pokojnine ali ne. Bojim se, da je vse dosedanje prepiranje o nekaj večjem ali manjšem demografskem skladu le bolj želja določenih krogov, da bi imeli določen del državnega premoženja pod svojo kontrolo. Tako izdvojena sredstva namreč do sedaj niso vplivala ne na višino, ne na zanesljivost izplačevanja pokojnin. A tega sploh nočemo videti ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
13
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
22
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.945
02/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.858
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.952
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.902
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.951
06/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.323
07/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.256
08/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 929
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 867
10/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.423