Komentar

Biden in Belorusija: Lukašenko in njegov boter Putin sta pripravljena na dolgo obleganje

Poročila v nemških in ameriških časopisih navajajo zastrašujoče podatke o policijskem nasilju v Belorusiji, o več tisoč aretiranih, o mučenjih in poškodbah. Ljudje iz štaba opozicijske predsedniške kandidatke Svetlane Tihanovske pravijo, da so Lukašenkovo protikandidatko tako rekoč prisilili k odhodu iz Belorusije, da ne bi postala simbol ali celo mučenica protivladnega gibanja; nato pa se je na televiziji pojavil Lukašenko z izjavo, da on nikamor ni pobegnil.

 

16.08.2020 22:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Aleksander Lukašenko   Belorusija   Vladimir Putin   Rusija   Svetlana Tihanovska   volitve   demokracija   Joe Biden   ZDA

Marsikaj pa je odvisno od Zahoda in od Nata, ki sta leta 2008 pri Ukrajini in Gruziji pogledala stran. Posledice so bile katastrofalne.

Če se ne motim, sta v teh dneh v ospredju mednarodnega zanimanja dve zadevi na B: demokratski predsedniški kandidat Joe Biden in vzhodnoevropska diktatura Belorusija, ki jo od leta 1994 (že 26 let) vodi Aleksander Lukašenko. Problem je v tem, da si je po zgledu voditeljev onstran vzhodne meje zaželel predsedniški položaj tudi za naprej in je temu primerno vplival na organizatorje volitev oz. na poročevalce o njihovih izidih. Prva skupna točka med Bidenom in Belorusijo je, da nista nekaj novega. Bidena se ne spominjamo le kot podpredsednika Obamove demokratske administracije, ampak tudi kot senatorja, ki je - v začetku z zadržki, nato pa brez njih - podpiral širitev Nata vključno s Slovenijo. Bidena in Beloruse druži tudi zaskrbljenost zaradi letošnjih volitev. Po kritičnih izjavah državnega sekretarja Pompea in predstavnikov Bele hiše je beloruske volitve za nepoštene razglasil tudi Joe Biden:

 

"Po predsedniških volitvah, ki so bile omadeževane z goljufijo, zdaj državljane, ki so mirno protestirali z zahtevo po točnem štetju glasov, preganjajo s policijo, ki uporablja svetlobne granate, solzivec in gumijasto strelivo. Lukašenkov režim je preprečil dostop do interneta, aretiral protestnike in neodvisne novinarje in poskusil zapreti usta tujim opazovalcem. To niso dejanja političnega voditelja, ki bi bil prepričan, da je zmagal na poštenih volitvah. Zahvaljujoč pogumnim državljanom - novinarjem, aktivistom in navadnim ljudem, ki beležijo te izredne dogodke - poznamo resnico o režimskih napadih na demokracijo … Moja administracija se ne bo nikoli izogibala obrambi demokratičnih načel in človekovih pravic; skupaj z našimi demokratičnimi zavezniki in partnerji bomo enoglasno zahtevali spoštovanje teh pravic."

 

Poročila v nemških in ameriških časopisih navajajo zastrašujoče podatke o policijskem nasilju, o več tisoč aretiranih, o mučenjih in poškodbah. Ljudje iz štaba Tihanovske pravijo, da so Lukašenkovo protikandidatko tako rekoč prisilili k odhodu iz Belorusije, da ne bi postala simbol ali celo mučenica protivladnega gibanja; nato pa se je na televiziji pojavil Lukašenko z izjavo, da on nikamor ni pobegnil.

 

Razmere v Belorusiji spominjajo na čas, ko so v Jugoslaviji zaradi knjig in člankov zapirali najbolj nadarjene avtorje, kot so bili Milovan Đilas, Vlado Gotovac in Jože Pučnik. V Belorusiji so namreč zaprli blogerja Sergeja Tihanovskega, čigar žena Svetlana je kandidirala proti Lukašenku. Če zanemarimo dejstvo, da v Jugoslaviji ni bilo volitev, na katerih bi kdorkoli nastopil proti Titu, bi lahko sklepali, da se danes v Belorusiji piše jugoslovansko leto 1956 in je potemtakem Belorusija v zaostanku za približno 60 let. Nekoliko milejša sodba bi zaostanek zmanjšala na 40, morda celo 30 let, ko so nekdanji oporečniki iz Hrvaške in Slovenije vstopili v vladajočo politiko. Toda takšne primerjave vsebujejo nekatere težave oz. pasti. Razlika med Jugoslavijo in Belorusijo je v tem, da so "jugoslovanske" razmere v Belorusiji obstajale tudi v času faktične Jugoslavije oz. Sovjetske zveze, vendar sta obe mnogonarodni in komunistični državi propadli in razpadli, sovjetski oz. jugoslovanski sistem pa je v Belorusiji trajal še naprej, okoli trideset let. In še traja.

 

Težav s primerjavami je še več. Ne bi smeli namreč pozabiti, da je bil čas med letoma 1988 in 1992, ko so se osamosvojile in demokratizirale Slovenija, Hrvaška, višegrajske in baltske države, poseben čas. Pri nas smo ga imenovali slovenska pomlad, v bistvu pa je šlo za konec hladne vojne in zlom komunizma. Med zamudniškimi narodi so se znašli Srbi, na poseben način pa tudi Gruzinci, Ukrajinci in Belorusi, da o Kataloncih ali Kurdih ne govorimo. Srbi so doživeli svojo pomlad leta 2000, Gruzinci (Vrtnična revolucija) leta 2003, Ukrajina (Oranžna revolucija) pa konec leta 2004.

 

To je bil trenutek, ko je Slovenija prevzela predsedovanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), in pisec teh vrstic je v Karpatih obiskal novega ukrajinskega predsednika Juščenka. Na moje presenečenje se je v dači pri Juščenku znašel tudi gruzinski predsednik Miša Sakašvili in po uvodnih zdravicah je stekel pogovor o prihodnosti nekdanjih sovjetskih republik. "Začelo se je", je rekel Sakašvili, "v Gruziji, nadaljevalo v Ukrajini, naslednja bo na vrsti Belorusija, na koncu bo padel Kremelj." Dačo v Karpatih in simpatična sogovornika sem zapustil zaskrbljen, vendar se v času mojega predsedovanja nista zgodili niti Belorusija niti Rusija, ampak Kirgizija, kjer sem bil navzoč pri dogajanju t.i. Revolucije tulipanov.

 

 

Putin je Lukešenka podpiral zadnjih dvajset let. Kako dolgo ga bo še?

 

 

Belorusija se je prebudila 30 let po Sloveniji, njen (tj. beloruski) problem pa je v tem, da so se tam ves ta čas - morda vse do današnjega dne - nedotaknjene ohranile avtokratske manire, ki smo se jih v Sloveniji večinoma znebili (čeprav so nas pogosto obiskovale med letoma 2008 in 2020). Še važnejše pa je drugo dejstvo. Ukrajina in Gruzija sta se po svojih revolucijah usmerili k Evropski uniji in Natu, tidve organizaciji pa jima nista prisluhnili, kot sta prisluhnili državam "velikega poka" (Big Bang), ampak sta celo pogledali stran, ko je Rusija odvzela Gruziji Abhazijo in Južno Osetijo, Ukrajini pa polotok Krim in Donbas.

 

Kaj se bo v prihodnjih mesecih dogajalo v Belorusiji, je težko napovedati. Lukašenko in njegov zaščitnik Putin sta pripravljena na dolgo obleganje, v katerem ne bosta izbirala klasičnih demokratičnih prijemov. Marsikaj pa je odvisno od Zahoda in od Nata, ki sta na bukareštanskem vrhu Nata leta 2008 pri Ukrajini in Gruziji pogledala stran. Marsikaj je odvisno od volitev v ZDA, na katerih bo kot Trumpov konkurent nastopil Joe Biden. Biden je v daljšem tekstu, ki ga objavlja revija Foreign Affairs, zapisal tole:

 

"Kot predsednik bom storil več kot samo obnovil naša zgodovinska partnerstva: morali si jih bomo - začenši z mano - predstavljati v novih okoliščinah današnjega sveta. Kremelj se boji močnega Nata, najbolj učinkovitega politično-vojaškega zavezništva v moderni zgodovini. Da bi se lahko zoperstavili ruskim napadom, moramo ohraniti ostrino vojaških zmogljivosti zavezništva, medtem ko bomo morali povečati njegove sposobnosti, da se bo lahko spoprijel z netradicionalnimi grožnjami, kot so uporaba korupcije kot orožja, dezinformacije in kibernetične tatvine. Rusiji moramo zaračunati dejanske stroške za njene kršitve mednarodnih meril in se postaviti ob bok ruski civilni družbi, ki se vedno znova zoperstavlja kleptokratskemu avtoritarnemu sistemu Vladimirja Putina."*

 

__________________

* Joseph R. Biden, Jr., "Why America Must Lead Again - Rescuing U.S. Foreign Policy After Trump", Foreign Affairs, March/April 2020.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.890
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.589
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.443
04/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.147
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.217
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.425
07/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.439
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.419
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.115
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 1.026