Komentar

Biden in Belorusija: Lukašenko in njegov boter Putin sta pripravljena na dolgo obleganje

Poročila v nemških in ameriških časopisih navajajo zastrašujoče podatke o policijskem nasilju v Belorusiji, o več tisoč aretiranih, o mučenjih in poškodbah. Ljudje iz štaba opozicijske predsedniške kandidatke Svetlane Tihanovske pravijo, da so Lukašenkovo protikandidatko tako rekoč prisilili k odhodu iz Belorusije, da ne bi postala simbol ali celo mučenica protivladnega gibanja; nato pa se je na televiziji pojavil Lukašenko z izjavo, da on nikamor ni pobegnil.

 

16.08.2020 22:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Aleksander Lukašenko   Belorusija   Vladimir Putin   Rusija   Svetlana Tihanovska   volitve   demokracija   Joe Biden   ZDA

Marsikaj pa je odvisno od Zahoda in od Nata, ki sta leta 2008 pri Ukrajini in Gruziji pogledala stran. Posledice so bile katastrofalne.

Če se ne motim, sta v teh dneh v ospredju mednarodnega zanimanja dve zadevi na B: demokratski predsedniški kandidat Joe Biden in vzhodnoevropska diktatura Belorusija, ki jo od leta 1994 (že 26 let) vodi Aleksander Lukašenko. Problem je v tem, da si je po zgledu voditeljev onstran vzhodne meje zaželel predsedniški položaj tudi za naprej in je temu primerno vplival na organizatorje volitev oz. na poročevalce o njihovih izidih. Prva skupna točka med Bidenom in Belorusijo je, da nista nekaj novega. Bidena se ne spominjamo le kot podpredsednika Obamove demokratske administracije, ampak tudi kot senatorja, ki je - v začetku z zadržki, nato pa brez njih - podpiral širitev Nata vključno s Slovenijo. Bidena in Beloruse druži tudi zaskrbljenost zaradi letošnjih volitev. Po kritičnih izjavah državnega sekretarja Pompea in predstavnikov Bele hiše je beloruske volitve za nepoštene razglasil tudi Joe Biden:

 

"Po predsedniških volitvah, ki so bile omadeževane z goljufijo, zdaj državljane, ki so mirno protestirali z zahtevo po točnem štetju glasov, preganjajo s policijo, ki uporablja svetlobne granate, solzivec in gumijasto strelivo. Lukašenkov režim je preprečil dostop do interneta, aretiral protestnike in neodvisne novinarje in poskusil zapreti usta tujim opazovalcem. To niso dejanja političnega voditelja, ki bi bil prepričan, da je zmagal na poštenih volitvah. Zahvaljujoč pogumnim državljanom - novinarjem, aktivistom in navadnim ljudem, ki beležijo te izredne dogodke - poznamo resnico o režimskih napadih na demokracijo … Moja administracija se ne bo nikoli izogibala obrambi demokratičnih načel in človekovih pravic; skupaj z našimi demokratičnimi zavezniki in partnerji bomo enoglasno zahtevali spoštovanje teh pravic."

 

Poročila v nemških in ameriških časopisih navajajo zastrašujoče podatke o policijskem nasilju, o več tisoč aretiranih, o mučenjih in poškodbah. Ljudje iz štaba Tihanovske pravijo, da so Lukašenkovo protikandidatko tako rekoč prisilili k odhodu iz Belorusije, da ne bi postala simbol ali celo mučenica protivladnega gibanja; nato pa se je na televiziji pojavil Lukašenko z izjavo, da on nikamor ni pobegnil.

 

Razmere v Belorusiji spominjajo na čas, ko so v Jugoslaviji zaradi knjig in člankov zapirali najbolj nadarjene avtorje, kot so bili Milovan Đilas, Vlado Gotovac in Jože Pučnik. V Belorusiji so namreč zaprli blogerja Sergeja Tihanovskega, čigar žena Svetlana je kandidirala proti Lukašenku. Če zanemarimo dejstvo, da v Jugoslaviji ni bilo volitev, na katerih bi kdorkoli nastopil proti Titu, bi lahko sklepali, da se danes v Belorusiji piše jugoslovansko leto 1956 in je potemtakem Belorusija v zaostanku za približno 60 let. Nekoliko milejša sodba bi zaostanek zmanjšala na 40, morda celo 30 let, ko so nekdanji oporečniki iz Hrvaške in Slovenije vstopili v vladajočo politiko. Toda takšne primerjave vsebujejo nekatere težave oz. pasti. Razlika med Jugoslavijo in Belorusijo je v tem, da so "jugoslovanske" razmere v Belorusiji obstajale tudi v času faktične Jugoslavije oz. Sovjetske zveze, vendar sta obe mnogonarodni in komunistični državi propadli in razpadli, sovjetski oz. jugoslovanski sistem pa je v Belorusiji trajal še naprej, okoli trideset let. In še traja.

 

Težav s primerjavami je še več. Ne bi smeli namreč pozabiti, da je bil čas med letoma 1988 in 1992, ko so se osamosvojile in demokratizirale Slovenija, Hrvaška, višegrajske in baltske države, poseben čas. Pri nas smo ga imenovali slovenska pomlad, v bistvu pa je šlo za konec hladne vojne in zlom komunizma. Med zamudniškimi narodi so se znašli Srbi, na poseben način pa tudi Gruzinci, Ukrajinci in Belorusi, da o Kataloncih ali Kurdih ne govorimo. Srbi so doživeli svojo pomlad leta 2000, Gruzinci (Vrtnična revolucija) leta 2003, Ukrajina (Oranžna revolucija) pa konec leta 2004.

 

To je bil trenutek, ko je Slovenija prevzela predsedovanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), in pisec teh vrstic je v Karpatih obiskal novega ukrajinskega predsednika Juščenka. Na moje presenečenje se je v dači pri Juščenku znašel tudi gruzinski predsednik Miša Sakašvili in po uvodnih zdravicah je stekel pogovor o prihodnosti nekdanjih sovjetskih republik. "Začelo se je", je rekel Sakašvili, "v Gruziji, nadaljevalo v Ukrajini, naslednja bo na vrsti Belorusija, na koncu bo padel Kremelj." Dačo v Karpatih in simpatična sogovornika sem zapustil zaskrbljen, vendar se v času mojega predsedovanja nista zgodili niti Belorusija niti Rusija, ampak Kirgizija, kjer sem bil navzoč pri dogajanju t.i. Revolucije tulipanov.

 

 

Putin je Lukešenka podpiral zadnjih dvajset let. Kako dolgo ga bo še?

 

 

Belorusija se je prebudila 30 let po Sloveniji, njen (tj. beloruski) problem pa je v tem, da so se tam ves ta čas - morda vse do današnjega dne - nedotaknjene ohranile avtokratske manire, ki smo se jih v Sloveniji večinoma znebili (čeprav so nas pogosto obiskovale med letoma 2008 in 2020). Še važnejše pa je drugo dejstvo. Ukrajina in Gruzija sta se po svojih revolucijah usmerili k Evropski uniji in Natu, tidve organizaciji pa jima nista prisluhnili, kot sta prisluhnili državam "velikega poka" (Big Bang), ampak sta celo pogledali stran, ko je Rusija odvzela Gruziji Abhazijo in Južno Osetijo, Ukrajini pa polotok Krim in Donbas.

 

Kaj se bo v prihodnjih mesecih dogajalo v Belorusiji, je težko napovedati. Lukašenko in njegov zaščitnik Putin sta pripravljena na dolgo obleganje, v katerem ne bosta izbirala klasičnih demokratičnih prijemov. Marsikaj pa je odvisno od Zahoda in od Nata, ki sta na bukareštanskem vrhu Nata leta 2008 pri Ukrajini in Gruziji pogledala stran. Marsikaj je odvisno od volitev v ZDA, na katerih bo kot Trumpov konkurent nastopil Joe Biden. Biden je v daljšem tekstu, ki ga objavlja revija Foreign Affairs, zapisal tole:

 

"Kot predsednik bom storil več kot samo obnovil naša zgodovinska partnerstva: morali si jih bomo - začenši z mano - predstavljati v novih okoliščinah današnjega sveta. Kremelj se boji močnega Nata, najbolj učinkovitega politično-vojaškega zavezništva v moderni zgodovini. Da bi se lahko zoperstavili ruskim napadom, moramo ohraniti ostrino vojaških zmogljivosti zavezništva, medtem ko bomo morali povečati njegove sposobnosti, da se bo lahko spoprijel z netradicionalnimi grožnjami, kot so uporaba korupcije kot orožja, dezinformacije in kibernetične tatvine. Rusiji moramo zaračunati dejanske stroške za njene kršitve mednarodnih meril in se postaviti ob bok ruski civilni družbi, ki se vedno znova zoperstavlja kleptokratskemu avtoritarnemu sistemu Vladimirja Putina."*

 

__________________

* Joseph R. Biden, Jr., "Why America Must Lead Again - Rescuing U.S. Foreign Policy After Trump", Foreign Affairs, March/April 2020.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
0
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.551
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.742
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.702
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.841
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.559
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.165
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.072
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 721
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.853
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 465