Komentar

Dušan Mramor, računovodja, ki je postal finančni minister

V tej državi ni nič posebnega, da je javni prostor poln fascinacij z obskurneži. Bodisi da ga ti obskurneži s svojimi nastopanji definirajo, bodisi da o njihovih idejah potekajo razprave. Tudi ni neobičajno, da se o pomembnih stvareh ne razpravlja ravno poglobljeno. Razlog za to leži v kombinaciji prikrivanja pravih problemov, vsesplošne retardiranosti, funkcionalne nepismenosti in pa obsedenosti z irelevantnimi temami.

16.09.2014 19:43
Piše: Kizo

V malo bolj komunističnem jeziku: Mramor predlaga ukrep s katerim bi se mi vsi odpovedali svojemu zaslužku za reševanje bankirskih in tajkunskih riti.. Foto: www.mediaspeed.net

Vidim, da je na desnici glavni problem vezan na Mramorja ta, da so NSi-jevci murgelske marionete.

 

Mramor (leta 2013): "Osebno me v tej situaciji ne bi prav nič motilo, če bi se zatekli celo h kakšnemu jugoukrepu, s katerim bi pritegnili ljudi. Denimo, da bi se dogovorili, da bomo nekaj sobot v letu delali zastonj." 

 

Domet Dušana Mramorja je zelo majhen, če predloge za konsolidacijo javnih financ išče v bankrotirani preteklosti.

 

Mediji so z lahkoto izpustili vse, kar je ključno vedeti o Mramorju, zato ker je imbecilno ljudstvo požiralo prav vse, kar je nosilo omembo Bratušek.

 

Napaka, ki jo je javnost naredila že z bajaličarjem Križaničem, nas tokrat lahko stane zelo veliko.

Tako imamo že skorajda dva meseca priložnost spremljati debate o tem, kako je Bratuškova posilila institucionalni okvir za svojo karierno pot, nič kaj dosti pa ne boste slišali ali prebrali o institucionalno drugem najpomembnejšem človeku v tej državi Dušanu Mramorju. Temu je podlegel tudi Portal Plus in očitno je klovnesa Bratuškova, ki je prišla skozi šivankino uho v slovensko institucionalno zgodovino, bolj pomembna kot javnofinančno razpadanje te države.

 

 

Za pokušino

 

Naj vam samo za pokušino pojasnim, s kakšnim finančnim ministrom bomo imeli opravka, kakšen je njegov domet in svetovni nazor. Mramor je leta 2013 v časniku Večer izjavil sledeče:

 

"Osebno me v tej situaciji ne bi prav nič motilo, če bi se zatekli celo h kakšnemu jugoukrepu, s katerim bi pritegnili ljudi. Denimo, da bi se dogovorili, da bomo nekaj sobot v letu delali zastonj."

 

Kaj vam ta izjava pove? Prvič, Mramor je zagovornik ukrepov, ki bi pritegnili ljudi. To je lahko razmišljanje Karla Erjavca, ne more pa biti razmišljanje ministra za finance. Zakaj? Zato, ker minister za finance ne počne tistega, kar je popularno (in se ne odreka tistemu, kar je nepopularno), ampak počne tisto, kar je potrebno. Drugič, domet Dušana Mramorja je zelo majhen, če predloge za konsolidacijo javnih financ išče v bankrotirani preteklosti in ne v primerih uspešne javnofinačne konsolidacije v sedanjosti.

 

Tretjič, Mramor slabo razume, kaj je to trg in kaj zasebna lastnina. Če hočete v malo bolje komunističnem jeziku: predlaga ukrep s katerim bi se mi vsi odpovedali svojemu zaslužku za reševanje bankirskih in tajkunskih riti. Četrtič, Mramor je zelo slab računovodja, če misli, da je tak ukrep zastonj in če podjetja pri teh "delovnih sobotah" nimajo nobenega stroška. In petič, ali bi vas Mramor s tako izjavo bolj prepričal, da je kandidat za finančnega ministra ali za poslanca na listi Združene levice? Če slednje, potem se že danes poslovite od ministra, ki bi zahteval, da strokovne zahteve dominirajo nad političnimi.

 

 

Kdo je Dušan Mramor?

 

Motite se, če ste mislili, da bom opisal lik in delo Dušana Mramorja. Če so se slovenski mediji prav potrudili, da izpustijo vse podrobnosti, vezane na njegovo vlogo pri nastanku privatizacijskih polkriminalnih združb, ki so se imenovale Pidi, če je očitno prešlo v kolektivno amnezijo, kaj se je dogajalo okoli afere Dadas, kako je Dušan Mramor poskušal ustavljati inflacijo (in kako jo je "razumel"), kakšno skropucalo od davčne reforme je sestavil, ko je nazadnje ministroval in kako ogabno osladno se je dobrikal Zoranu Jankoviću ob njegovi šestdesetletnici, potem je očitno vse v zvezi z bodočim finančnim ministrom nepomembno, nikogar ne zanima in zato tudi jaz ne namerevam pisati o njem.

 

Da ob vsem tem sploh ne govorim o vprašanju Mramorjevega svetovanja pri managerskih odkupih podjetij. Namreč popolnoma razumem, da je fascinancija s tretjerazredno Bratuškovo bistveno bolj pomembna od tega, kako upravljati s proračunom in dolgom države. In seveda, mediji so z lahkoto izpustili vse, kar je ključno vedeti o Mramorju, zato ker je imbecilno ljudstvo požiralo prav vse, kar je nosilo omembo Bratušek. 

 

 

Zakaj bi nas moral zanimati Dušan Mramor?

 

Mramor bi nas moral prekleto zanimati zato, ker je institucionalno gledano drugi najpomembnejši človek v državi. Če vzamemo v ozir karakterno šibkost Mira Cerarja, pa je morda celo najpomembnejši (verjetno vsi razen Pahorja razumemo, da je predsednikovanje skorajda enako kot predsedovanje žiriji za izbor najboljše potice leta). Z Mramorjem obstane ali razpade proračun, z Mramorjem se začnejo ali končajo reforme in od Mramorja je odvisno, ali se bo država transformirala v kroničnega evropskega dolžnika ali pa se bodo javne finance stabilizirale.

 

Še več, jasno je, da je nujno popolnoma in v celoti razumeti, kdo sestavlja Mramorjev interesni in socialni krog, kajti to so ljudje, ki bodo v naslednjih letih, tam nekje iz sivine, krojili slovensko fiskalno politiko. Zaradi bolestne nacionalne obsedenosti z obskurneži pa bomo vse to izvedeli šele takrat, ko bo Mramor začel poslovati na Ministrstvu za finance. In ta napaka, ki jo je javnost naredila že z bajaličarjem Križaničem, nas tokrat lahko stane zelo veliko. 

 

 

Odprta vprašanja

 

Vprašanja, ki bi morala plavati po javnem prostoru, so sledeča: kakšen je bil Mramorjev odnos do managerskih prevzemov s pomočjo denarja iz državnih bank? Kakšen je Mramorjev pogled na dajanje garancij, koncesij in subvencij? V kakšni relaciji je Mramor z ljudmi, ki so kronični in masivni odvisniki od koncesij, subvencij in garancij? Kdo so ljudje, ki lahko vplivajo na Mramorjevo mnenje pri javnofinančni konsolidaciji? Kakšne so relacije med Mramorjem in posamezniki, ki upravljajo s paradržavnimi podjetji in paradržavnimi skladi?

 

Vse to bi morali vedeti in analizirati v kontekstu njegovih preteklih dejanj in interesnega kroga iz katerega prihaja in je tisto, o čemer bi morali razpravljati že od prvega dne, ko je iz SMC prišla informacija, da je Mramor njihov ministrski kandidat.

 

Razumel bi, da je danes gospodarska rast okoli 5 odstotna, da dolg ne presega 20 odstotkov BDP in da imamo proračunski presežek, ampak temu ni tako, zato skorajda popolna odsotnost debate o svetovnem nazoru in interesni grupaciji tega človeka kažeta, da kljub šestletni ali recesiji ali stagnaciji v tej državi še vedno nihče ni sposoben razprave o realnih problemih in načinih reševanja teh problemov.

 

Če urednik finančnega časnika, ki je vodilni, ko v državi pride do debate o ekonomski politiki zapiše, da je Mramor stokrat boljši od Križaniča in to samo zato, ker je Mramor izjemno kompetenten v računovodski striktnosti in ni tako iracionalen kot Križanič, ko pride do problema zadolževanja in javne potrošnje, potem veste, da so pričakovanja v javnem prostoru znižana do te mere, da gre Mramor lahko že prvi mesec ministrovanja na dopust

 

 

Zgodba o Mramorju pove še kaj več

 

Zgodba o Mramorju pa pove še kaj več. Ne samo, da je narod fasciniran z debilnostmi in ni sposoben analitično doumeti, kaj so ključni problemi, da je večina kreatorjev slovenskega medijskega prostora političnih histerikov, medijskih morilcev in retardirancev, temveč da je SMC, ki je Mramorja predlagala za ministra, patetično brezvezna stranka in bleda kopija (pre)minulih levih strank.

 

SMC, ki je, spomnimo se, oglašala nove obraze v politiki, je pri izbri finančnega ministra delovala ravno tako kot vsaka levo obarvana vlada pred njo (LDS, Zokijev PS, Bratuškin PS). Najprej se je moledovalo Mraka, potem Mramorja. Upam trditi, da če bi Mramor ponudbo zavrnil, bi bil naslednja tarča Gaspari. Ravno tako vidim, da je na desnici glavni problem vezan na Mramorja ta, da so NSi-jevci murgelske marionete.

 

S tako politično sceno, mediji in javnim prostorom ta država ne more biti obsojena na karkoli drugega kot evropsko periferijo, kajti budale in butalci bodo po naravi stvari vedno na robu zgodovine.

 

Moje mnenje je, da je Mramor slaba izbira in to mnenje sledi iz vsega, kar v javnem prostoru ni bilo povedanega, pa se prekleto dobro ve, in to že desetletja. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,931
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,743
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,052
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,636
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,838
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,092
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,051
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,019
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,813
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,133