Komentar

Dušan Mramor, računovodja, ki je postal finančni minister

V tej državi ni nič posebnega, da je javni prostor poln fascinacij z obskurneži. Bodisi da ga ti obskurneži s svojimi nastopanji definirajo, bodisi da o njihovih idejah potekajo razprave. Tudi ni neobičajno, da se o pomembnih stvareh ne razpravlja ravno poglobljeno. Razlog za to leži v kombinaciji prikrivanja pravih problemov, vsesplošne retardiranosti, funkcionalne nepismenosti in pa obsedenosti z irelevantnimi temami.

16.09.2014 19:43
Piše: Kizo

V malo bolj komunističnem jeziku: Mramor predlaga ukrep s katerim bi se mi vsi odpovedali svojemu zaslužku za reševanje bankirskih in tajkunskih riti.. Foto: www.mediaspeed.net

Vidim, da je na desnici glavni problem vezan na Mramorja ta, da so NSi-jevci murgelske marionete.

 

Mramor (leta 2013): "Osebno me v tej situaciji ne bi prav nič motilo, če bi se zatekli celo h kakšnemu jugoukrepu, s katerim bi pritegnili ljudi. Denimo, da bi se dogovorili, da bomo nekaj sobot v letu delali zastonj." 

 

Domet Dušana Mramorja je zelo majhen, če predloge za konsolidacijo javnih financ išče v bankrotirani preteklosti.

 

Mediji so z lahkoto izpustili vse, kar je ključno vedeti o Mramorju, zato ker je imbecilno ljudstvo požiralo prav vse, kar je nosilo omembo Bratušek.

 

Napaka, ki jo je javnost naredila že z bajaličarjem Križaničem, nas tokrat lahko stane zelo veliko.

Tako imamo že skorajda dva meseca priložnost spremljati debate o tem, kako je Bratuškova posilila institucionalni okvir za svojo karierno pot, nič kaj dosti pa ne boste slišali ali prebrali o institucionalno drugem najpomembnejšem človeku v tej državi Dušanu Mramorju. Temu je podlegel tudi Portal Plus in očitno je klovnesa Bratuškova, ki je prišla skozi šivankino uho v slovensko institucionalno zgodovino, bolj pomembna kot javnofinančno razpadanje te države.

 

 

Za pokušino

 

Naj vam samo za pokušino pojasnim, s kakšnim finančnim ministrom bomo imeli opravka, kakšen je njegov domet in svetovni nazor. Mramor je leta 2013 v časniku Večer izjavil sledeče:

 

"Osebno me v tej situaciji ne bi prav nič motilo, če bi se zatekli celo h kakšnemu jugoukrepu, s katerim bi pritegnili ljudi. Denimo, da bi se dogovorili, da bomo nekaj sobot v letu delali zastonj."

 

Kaj vam ta izjava pove? Prvič, Mramor je zagovornik ukrepov, ki bi pritegnili ljudi. To je lahko razmišljanje Karla Erjavca, ne more pa biti razmišljanje ministra za finance. Zakaj? Zato, ker minister za finance ne počne tistega, kar je popularno (in se ne odreka tistemu, kar je nepopularno), ampak počne tisto, kar je potrebno. Drugič, domet Dušana Mramorja je zelo majhen, če predloge za konsolidacijo javnih financ išče v bankrotirani preteklosti in ne v primerih uspešne javnofinačne konsolidacije v sedanjosti.

 

Tretjič, Mramor slabo razume, kaj je to trg in kaj zasebna lastnina. Če hočete v malo bolje komunističnem jeziku: predlaga ukrep s katerim bi se mi vsi odpovedali svojemu zaslužku za reševanje bankirskih in tajkunskih riti. Četrtič, Mramor je zelo slab računovodja, če misli, da je tak ukrep zastonj in če podjetja pri teh "delovnih sobotah" nimajo nobenega stroška. In petič, ali bi vas Mramor s tako izjavo bolj prepričal, da je kandidat za finančnega ministra ali za poslanca na listi Združene levice? Če slednje, potem se že danes poslovite od ministra, ki bi zahteval, da strokovne zahteve dominirajo nad političnimi.

 

 

Kdo je Dušan Mramor?

 

Motite se, če ste mislili, da bom opisal lik in delo Dušana Mramorja. Če so se slovenski mediji prav potrudili, da izpustijo vse podrobnosti, vezane na njegovo vlogo pri nastanku privatizacijskih polkriminalnih združb, ki so se imenovale Pidi, če je očitno prešlo v kolektivno amnezijo, kaj se je dogajalo okoli afere Dadas, kako je Dušan Mramor poskušal ustavljati inflacijo (in kako jo je "razumel"), kakšno skropucalo od davčne reforme je sestavil, ko je nazadnje ministroval in kako ogabno osladno se je dobrikal Zoranu Jankoviću ob njegovi šestdesetletnici, potem je očitno vse v zvezi z bodočim finančnim ministrom nepomembno, nikogar ne zanima in zato tudi jaz ne namerevam pisati o njem.

 

Da ob vsem tem sploh ne govorim o vprašanju Mramorjevega svetovanja pri managerskih odkupih podjetij. Namreč popolnoma razumem, da je fascinancija s tretjerazredno Bratuškovo bistveno bolj pomembna od tega, kako upravljati s proračunom in dolgom države. In seveda, mediji so z lahkoto izpustili vse, kar je ključno vedeti o Mramorju, zato ker je imbecilno ljudstvo požiralo prav vse, kar je nosilo omembo Bratušek. 

 

 

Zakaj bi nas moral zanimati Dušan Mramor?

 

Mramor bi nas moral prekleto zanimati zato, ker je institucionalno gledano drugi najpomembnejši človek v državi. Če vzamemo v ozir karakterno šibkost Mira Cerarja, pa je morda celo najpomembnejši (verjetno vsi razen Pahorja razumemo, da je predsednikovanje skorajda enako kot predsedovanje žiriji za izbor najboljše potice leta). Z Mramorjem obstane ali razpade proračun, z Mramorjem se začnejo ali končajo reforme in od Mramorja je odvisno, ali se bo država transformirala v kroničnega evropskega dolžnika ali pa se bodo javne finance stabilizirale.

 

Še več, jasno je, da je nujno popolnoma in v celoti razumeti, kdo sestavlja Mramorjev interesni in socialni krog, kajti to so ljudje, ki bodo v naslednjih letih, tam nekje iz sivine, krojili slovensko fiskalno politiko. Zaradi bolestne nacionalne obsedenosti z obskurneži pa bomo vse to izvedeli šele takrat, ko bo Mramor začel poslovati na Ministrstvu za finance. In ta napaka, ki jo je javnost naredila že z bajaličarjem Križaničem, nas tokrat lahko stane zelo veliko. 

 

 

Odprta vprašanja

 

Vprašanja, ki bi morala plavati po javnem prostoru, so sledeča: kakšen je bil Mramorjev odnos do managerskih prevzemov s pomočjo denarja iz državnih bank? Kakšen je Mramorjev pogled na dajanje garancij, koncesij in subvencij? V kakšni relaciji je Mramor z ljudmi, ki so kronični in masivni odvisniki od koncesij, subvencij in garancij? Kdo so ljudje, ki lahko vplivajo na Mramorjevo mnenje pri javnofinančni konsolidaciji? Kakšne so relacije med Mramorjem in posamezniki, ki upravljajo s paradržavnimi podjetji in paradržavnimi skladi?

 

Vse to bi morali vedeti in analizirati v kontekstu njegovih preteklih dejanj in interesnega kroga iz katerega prihaja in je tisto, o čemer bi morali razpravljati že od prvega dne, ko je iz SMC prišla informacija, da je Mramor njihov ministrski kandidat.

 

Razumel bi, da je danes gospodarska rast okoli 5 odstotna, da dolg ne presega 20 odstotkov BDP in da imamo proračunski presežek, ampak temu ni tako, zato skorajda popolna odsotnost debate o svetovnem nazoru in interesni grupaciji tega človeka kažeta, da kljub šestletni ali recesiji ali stagnaciji v tej državi še vedno nihče ni sposoben razprave o realnih problemih in načinih reševanja teh problemov.

 

Če urednik finančnega časnika, ki je vodilni, ko v državi pride do debate o ekonomski politiki zapiše, da je Mramor stokrat boljši od Križaniča in to samo zato, ker je Mramor izjemno kompetenten v računovodski striktnosti in ni tako iracionalen kot Križanič, ko pride do problema zadolževanja in javne potrošnje, potem veste, da so pričakovanja v javnem prostoru znižana do te mere, da gre Mramor lahko že prvi mesec ministrovanja na dopust

 

 

Zgodba o Mramorju pove še kaj več

 

Zgodba o Mramorju pa pove še kaj več. Ne samo, da je narod fasciniran z debilnostmi in ni sposoben analitično doumeti, kaj so ključni problemi, da je večina kreatorjev slovenskega medijskega prostora političnih histerikov, medijskih morilcev in retardirancev, temveč da je SMC, ki je Mramorja predlagala za ministra, patetično brezvezna stranka in bleda kopija (pre)minulih levih strank.

 

SMC, ki je, spomnimo se, oglašala nove obraze v politiki, je pri izbri finančnega ministra delovala ravno tako kot vsaka levo obarvana vlada pred njo (LDS, Zokijev PS, Bratuškin PS). Najprej se je moledovalo Mraka, potem Mramorja. Upam trditi, da če bi Mramor ponudbo zavrnil, bi bil naslednja tarča Gaspari. Ravno tako vidim, da je na desnici glavni problem vezan na Mramorja ta, da so NSi-jevci murgelske marionete.

 

S tako politično sceno, mediji in javnim prostorom ta država ne more biti obsojena na karkoli drugega kot evropsko periferijo, kajti budale in butalci bodo po naravi stvari vedno na robu zgodovine.

 

Moje mnenje je, da je Mramor slaba izbira in to mnenje sledi iz vsega, kar v javnem prostoru ni bilo povedanega, pa se prekleto dobro ve, in to že desetletja. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.438
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.345
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.176
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.637
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.850
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.521
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.170
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.287
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.489