Komentar

Dušan Mramor, računovodja, ki je postal finančni minister

V tej državi ni nič posebnega, da je javni prostor poln fascinacij z obskurneži. Bodisi da ga ti obskurneži s svojimi nastopanji definirajo, bodisi da o njihovih idejah potekajo razprave. Tudi ni neobičajno, da se o pomembnih stvareh ne razpravlja ravno poglobljeno. Razlog za to leži v kombinaciji prikrivanja pravih problemov, vsesplošne retardiranosti, funkcionalne nepismenosti in pa obsedenosti z irelevantnimi temami.

16.09.2014 19:43
Piše: Kizo

V malo bolj komunističnem jeziku: Mramor predlaga ukrep s katerim bi se mi vsi odpovedali svojemu zaslužku za reševanje bankirskih in tajkunskih riti.. Foto: www.mediaspeed.net

Vidim, da je na desnici glavni problem vezan na Mramorja ta, da so NSi-jevci murgelske marionete.

 

Mramor (leta 2013): "Osebno me v tej situaciji ne bi prav nič motilo, če bi se zatekli celo h kakšnemu jugoukrepu, s katerim bi pritegnili ljudi. Denimo, da bi se dogovorili, da bomo nekaj sobot v letu delali zastonj." 

 

Domet Dušana Mramorja je zelo majhen, če predloge za konsolidacijo javnih financ išče v bankrotirani preteklosti.

 

Mediji so z lahkoto izpustili vse, kar je ključno vedeti o Mramorju, zato ker je imbecilno ljudstvo požiralo prav vse, kar je nosilo omembo Bratušek.

 

Napaka, ki jo je javnost naredila že z bajaličarjem Križaničem, nas tokrat lahko stane zelo veliko.

Tako imamo že skorajda dva meseca priložnost spremljati debate o tem, kako je Bratuškova posilila institucionalni okvir za svojo karierno pot, nič kaj dosti pa ne boste slišali ali prebrali o institucionalno drugem najpomembnejšem človeku v tej državi Dušanu Mramorju. Temu je podlegel tudi Portal Plus in očitno je klovnesa Bratuškova, ki je prišla skozi šivankino uho v slovensko institucionalno zgodovino, bolj pomembna kot javnofinančno razpadanje te države.

 

 

Za pokušino

 

Naj vam samo za pokušino pojasnim, s kakšnim finančnim ministrom bomo imeli opravka, kakšen je njegov domet in svetovni nazor. Mramor je leta 2013 v časniku Večer izjavil sledeče:

 

"Osebno me v tej situaciji ne bi prav nič motilo, če bi se zatekli celo h kakšnemu jugoukrepu, s katerim bi pritegnili ljudi. Denimo, da bi se dogovorili, da bomo nekaj sobot v letu delali zastonj."

 

Kaj vam ta izjava pove? Prvič, Mramor je zagovornik ukrepov, ki bi pritegnili ljudi. To je lahko razmišljanje Karla Erjavca, ne more pa biti razmišljanje ministra za finance. Zakaj? Zato, ker minister za finance ne počne tistega, kar je popularno (in se ne odreka tistemu, kar je nepopularno), ampak počne tisto, kar je potrebno. Drugič, domet Dušana Mramorja je zelo majhen, če predloge za konsolidacijo javnih financ išče v bankrotirani preteklosti in ne v primerih uspešne javnofinačne konsolidacije v sedanjosti.

 

Tretjič, Mramor slabo razume, kaj je to trg in kaj zasebna lastnina. Če hočete v malo bolje komunističnem jeziku: predlaga ukrep s katerim bi se mi vsi odpovedali svojemu zaslužku za reševanje bankirskih in tajkunskih riti. Četrtič, Mramor je zelo slab računovodja, če misli, da je tak ukrep zastonj in če podjetja pri teh "delovnih sobotah" nimajo nobenega stroška. In petič, ali bi vas Mramor s tako izjavo bolj prepričal, da je kandidat za finančnega ministra ali za poslanca na listi Združene levice? Če slednje, potem se že danes poslovite od ministra, ki bi zahteval, da strokovne zahteve dominirajo nad političnimi.

 

 

Kdo je Dušan Mramor?

 

Motite se, če ste mislili, da bom opisal lik in delo Dušana Mramorja. Če so se slovenski mediji prav potrudili, da izpustijo vse podrobnosti, vezane na njegovo vlogo pri nastanku privatizacijskih polkriminalnih združb, ki so se imenovale Pidi, če je očitno prešlo v kolektivno amnezijo, kaj se je dogajalo okoli afere Dadas, kako je Dušan Mramor poskušal ustavljati inflacijo (in kako jo je "razumel"), kakšno skropucalo od davčne reforme je sestavil, ko je nazadnje ministroval in kako ogabno osladno se je dobrikal Zoranu Jankoviću ob njegovi šestdesetletnici, potem je očitno vse v zvezi z bodočim finančnim ministrom nepomembno, nikogar ne zanima in zato tudi jaz ne namerevam pisati o njem.

 

Da ob vsem tem sploh ne govorim o vprašanju Mramorjevega svetovanja pri managerskih odkupih podjetij. Namreč popolnoma razumem, da je fascinancija s tretjerazredno Bratuškovo bistveno bolj pomembna od tega, kako upravljati s proračunom in dolgom države. In seveda, mediji so z lahkoto izpustili vse, kar je ključno vedeti o Mramorju, zato ker je imbecilno ljudstvo požiralo prav vse, kar je nosilo omembo Bratušek. 

 

 

Zakaj bi nas moral zanimati Dušan Mramor?

 

Mramor bi nas moral prekleto zanimati zato, ker je institucionalno gledano drugi najpomembnejši človek v državi. Če vzamemo v ozir karakterno šibkost Mira Cerarja, pa je morda celo najpomembnejši (verjetno vsi razen Pahorja razumemo, da je predsednikovanje skorajda enako kot predsedovanje žiriji za izbor najboljše potice leta). Z Mramorjem obstane ali razpade proračun, z Mramorjem se začnejo ali končajo reforme in od Mramorja je odvisno, ali se bo država transformirala v kroničnega evropskega dolžnika ali pa se bodo javne finance stabilizirale.

 

Še več, jasno je, da je nujno popolnoma in v celoti razumeti, kdo sestavlja Mramorjev interesni in socialni krog, kajti to so ljudje, ki bodo v naslednjih letih, tam nekje iz sivine, krojili slovensko fiskalno politiko. Zaradi bolestne nacionalne obsedenosti z obskurneži pa bomo vse to izvedeli šele takrat, ko bo Mramor začel poslovati na Ministrstvu za finance. In ta napaka, ki jo je javnost naredila že z bajaličarjem Križaničem, nas tokrat lahko stane zelo veliko. 

 

 

Odprta vprašanja

 

Vprašanja, ki bi morala plavati po javnem prostoru, so sledeča: kakšen je bil Mramorjev odnos do managerskih prevzemov s pomočjo denarja iz državnih bank? Kakšen je Mramorjev pogled na dajanje garancij, koncesij in subvencij? V kakšni relaciji je Mramor z ljudmi, ki so kronični in masivni odvisniki od koncesij, subvencij in garancij? Kdo so ljudje, ki lahko vplivajo na Mramorjevo mnenje pri javnofinančni konsolidaciji? Kakšne so relacije med Mramorjem in posamezniki, ki upravljajo s paradržavnimi podjetji in paradržavnimi skladi?

 

Vse to bi morali vedeti in analizirati v kontekstu njegovih preteklih dejanj in interesnega kroga iz katerega prihaja in je tisto, o čemer bi morali razpravljati že od prvega dne, ko je iz SMC prišla informacija, da je Mramor njihov ministrski kandidat.

 

Razumel bi, da je danes gospodarska rast okoli 5 odstotna, da dolg ne presega 20 odstotkov BDP in da imamo proračunski presežek, ampak temu ni tako, zato skorajda popolna odsotnost debate o svetovnem nazoru in interesni grupaciji tega človeka kažeta, da kljub šestletni ali recesiji ali stagnaciji v tej državi še vedno nihče ni sposoben razprave o realnih problemih in načinih reševanja teh problemov.

 

Če urednik finančnega časnika, ki je vodilni, ko v državi pride do debate o ekonomski politiki zapiše, da je Mramor stokrat boljši od Križaniča in to samo zato, ker je Mramor izjemno kompetenten v računovodski striktnosti in ni tako iracionalen kot Križanič, ko pride do problema zadolževanja in javne potrošnje, potem veste, da so pričakovanja v javnem prostoru znižana do te mere, da gre Mramor lahko že prvi mesec ministrovanja na dopust

 

 

Zgodba o Mramorju pove še kaj več

 

Zgodba o Mramorju pa pove še kaj več. Ne samo, da je narod fasciniran z debilnostmi in ni sposoben analitično doumeti, kaj so ključni problemi, da je večina kreatorjev slovenskega medijskega prostora političnih histerikov, medijskih morilcev in retardirancev, temveč da je SMC, ki je Mramorja predlagala za ministra, patetično brezvezna stranka in bleda kopija (pre)minulih levih strank.

 

SMC, ki je, spomnimo se, oglašala nove obraze v politiki, je pri izbri finančnega ministra delovala ravno tako kot vsaka levo obarvana vlada pred njo (LDS, Zokijev PS, Bratuškin PS). Najprej se je moledovalo Mraka, potem Mramorja. Upam trditi, da če bi Mramor ponudbo zavrnil, bi bil naslednja tarča Gaspari. Ravno tako vidim, da je na desnici glavni problem vezan na Mramorja ta, da so NSi-jevci murgelske marionete.

 

S tako politično sceno, mediji in javnim prostorom ta država ne more biti obsojena na karkoli drugega kot evropsko periferijo, kajti budale in butalci bodo po naravi stvari vedno na robu zgodovine.

 

Moje mnenje je, da je Mramor slaba izbira in to mnenje sledi iz vsega, kar v javnem prostoru ni bilo povedanega, pa se prekleto dobro ve, in to že desetletja. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
12
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 5,409
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,406
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,548
04/
Auf wiedersehen, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,878
05/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,892
06/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,856
07/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,847
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,790
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,271
10/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 6,026