Komentar

Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?

Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem prenosu oblasti z diktatorjem Lukašenkom. Toda obeti za kaj takega so trenutno slabi. Opozicija  je slabo organizirana in nima pravega voditelja. Svetlana Tihanovska je resda postala simbol zahtev za spremembe, ni pa to beloruski Lech Walensa, ki bi državo vodil skozi tranzicijo. Predvsem pa je tu nepopustljivi diktator Aleksander Lukašenko, občudovalec Stalina, ki se bo s podporo Moskve poskušal za vsako ceno obdržati na oblasti

23.08.2020 22:15
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Belorusija   Aleksander Lukašenko   protesti   EU   OVSE   Rusija   Putin

Beloruskega diktatorja v najboljšem primeru čaka dača v okolici Moskve, v najslabšem pa usoda Nicolaja Ceausescuja. ...

Oči evropske javnosti so te dni uprte v dogajanje v Belorusiji, državi na vzhodu starega kontinenta, ki leži med Poljsko in Rusijo. Zastavlja se vprašanje, kako odreagirati na tamkajšnjo krizo, revolucionarno vrenje, na upor prebivalstva zoper diktatorja, ki je očitno ponaredil predsedniške volitve? Kako pomagati Belorusom v njihovih prizadevanjih za demokracijo? Ostati neprizadet ob tako elementarnih zahtevah, kot so svobodne in poštene volitve, najbrž ne gre. Podpora demokratični ureditvi in vladavini prava v evropski državi danes vendarle ne more biti nekaj nezaslišanega. Konec koncev je tudi Belorusija - tako kot še vsaj petdeset drugih držav Evrope, Severne Amerike in Srednje Azije - članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), torej mednarodne organizacije, ki prisega na Helsinško in Pariško listino. Krepila naj bi varnost na evropskem kontinentu s preprečevanjem konfliktov, s kriznim upravljanjem in izgradnjo miroljubnih ter demokratičnih skupnosti. Oblikovala naj bi skupno varnostno območje, ki naj bi temeljilo na načelih človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Od Vancouvra do Vladivostoka naj bi torej zavladala pluralna demokracija. Kot nas učita pretekli dve desetletji, pa stvari tudi po koncu hladne vojne v tem delu sveta oziroma Evrope niso tako enostavne, kot se morda zdijo zapisane na papirju. Nuditi pomoč Belorusom v boju proti diktatorju Lukašenku je vse prej kot lahka stvar. Mora biti takšna, da olajša, ne pa oteži njihove poti v demokracijo in da se izogne smrtnim žrtvam.

 

Bilo bi seveda idealno, da bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem prenosu oblasti med Belorusi samimi. Obeti za kaj takega so trenutno slabi. Opozicija oziroma civilna družba je slabo organizirana in nima pravega voditelja. Svetlana Tihanovska je resda postala simbol zahtev za spremembe, ni pa to beloruski Lech Walensa, ki bi državo vodil skozi tranzicijo. Predvsem pa je tu nepopustljivi diktator Aleksander Lukašenko, občudovalec Stalina oziroma njegovo stališče "samo preko mojega trupla". Opira se na represivni aparat, ki ga je izgrajeval (in nagrajeval) skozi leta. Ta si je v zadnjih dnevih z nasiljem zoper demonstrante pošteno umazal roke in se s tem diktatorju (in njegovi usodi) še bolj zapisal. Uspeh nasprotnikov diktature bo tako v mnogočem odvisen od tega, ali bodo prepuščeni na milost in nemilost Lukešenku, ali pa bo prišlo do posredovanja tretjega ter nenehne moralne podpore in solidarnosti iz tujine. Še bolj prav bi prišla tehnična in materialna pomoč. Pri slednjem pa je treba biti previden. Tovrstna pomoč bi v sedanjem trenutku demonstrantom lahko prinesla prej več škode kot koristi. 

 

Tega se zaveda tudi Lukašenko. Podporo iz (zahodne) tujine skuša že v samem začetku kompromitirati. Aktiviste obtožuje, da so pod vplivom tujih agentov. Spomnil se je tudi Nata. Začel je grmeti o nevarnostih, ki se naj bi kopičile ob beloruskih zahodnih mejah. Dvignil je stopnjo pripravljenosti beloruske vojske, zaukazal vojaške vaje in premike k meji. Ogrožena naj bi bila beloruska suverenost in ozemeljska celovitost. Zelo prozoren manever, ki naj bi opravičeval novo nasilje in ki bi mu naj zagotovil pomoč Rusije. Mišljena je seveda vojaška pomoč velike sosede. Ta mu je očitno kar naenkrat zelo pri srcu. Tu vmešavanja iz tujine ne bi bilo. Celotno zadevo skuša torej geostrateško obarvati. Trdi, da se geostrateški položaj začenja spreminjati v škodo Rusije. Vse to so seveda izmišljotine. Gre enostavno za to, da je Belorusom diktature vrh glave, za kar res ni bilo potrebnega kakšnega prišepetavanja iz tujine. Okušali so jo zadnjih 26 let. Ker ni ustreznih institucij, lahko to nasprotovanje izkažejo edinole na ulici. Protesti niso bili ne proti Rusiji, ne za Evropo, ampak v prid demokracije oziroma proti diktatorju. Protesti so bili nenasilni. Demonstranti so dali jasno vedeti, da si želijo mirnega prehoda oblasti. Tako mora tudi ostati.

 

Evropska unija rezultatov predsedniških volitev ni priznala in je napovedala sankcije zoper beloruske funkcionarje, ki so bili udeleženi v volilni prevari in nasilju nad protestniki. Charles Michel, predsednik Evropskega sveta, se je zavzel za dialog med Belorusi pod okriljem OVSE. Ni pa se EU zavzela za ponovitev volitev v navzočnosti tujih opazovalcev. To so storile le višegrajske države (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška). Podobno tudi predsednik slovenske vlade. Še bolj previdne, lahko bi dejali neprizadete, se zdijo Združene države. Te so sicer pozvale belorusko vlado k dialogu s tamkajšnjo civilno družbo in pozdravile ponudbo predsedujočega OVSE (Edi Rama, predsednik vlade Albanije), da pri tem pomaga. Niso pa omenjale kakšnih novih sankcij. Za angažiranje posrednikov, med katerimi bi bila tudi Rusija, se je zavzel tudi francoski predsednik Macron. Nemška kanclerka Angela Merkel nasprotno meni, da za kaj takega še ni pogojev.

 

Vzroke za obotavljive in previdne korake je iskati v bojazni, da se ne pade v prej omenjeno past Lukašenka oziroma da to ne bi sprožilo ruskega vojaškega posredovanja. Od slednjega je potrebno Rusijo odvračati. Kajti prav Rusija je pri celi zgodbi glavni igralec. Predsednik Putin dogajanje v Belorusiji najbrž spremlja z mešanimi občutki. Lukašenko si je, podobno kot jugoslovanski diktator Tito, v preteklosti na Putinovo jezo večkrat posluževal izigravanja Vzhoda proti Zahodu in obratno. Seveda nikakor ne bo dopustil, da se na oblasti v državi v ruski vplivni sferi pojavi nekdo, ki bi dejansko močneje pogledoval proti Zahodu. Potrebno pa je poudariti, da za razliko od Ukrajincev Belorusi niso sovražno nastrojeni proti Rusom, niti ne gojijo kakšnih ambicij po članstvu v EU in Natu. Na protestih ni bilo videti zastav EU, ampak le beloruske. Pravzaprav belo-rdeče-bele zastave iz časov pred nastopom vladavine Lukašenka. Z rusko brezpogojno pomočjo diktatorju pa bi se to lahko spremenilo. Popolna zmaga demokracije pri bratrancih Belorusih bi lahko tudi same Ruse navedla k nečemu podobnemu. Spomniti velja na proteste ob ruskih predsedniških volitvah. Pri tem, kakšne poteze bo vlekel glede dogajanj v sosednji Belorusiji, mora torej biti previden tudi ruski predsednik. 

 

Kot rečeno, pa Belorusov ne gre prepustiti srdu Lukašenka in njegovemu nasilju. Potrebni so pritiski od zunaj, potrebno je posredovanje, vendar politične, diplomatske narave. Za začetek bi morala svojo vlogo odigrati nevtralna OVSE oziroma njen Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR). Bila je ustanovljena za tovrstna dogajanja. Članici sta tako Belorusija kot Rusija. Če s svojim članstvom v OVSE mislita resno, potem bi ji morali dati priliko, da se dokaže v dobro obeh (Rusiji bi vsekakor ustrezal nadzorovan prenos oblasti) predvsem pa Belarusov in tudi samega Lukašenka. Obeti tudi tu niso dobri, vendar velja poskusiti. Lukašenko v klasični diktatorski dilemi še lahko privoli v delitev oziroma sestop z oblasti in se tako dogovori za udobna upokojenska leta nekje na beloruskem podeželju. Če se bo odločil za stopnjevanje nasilja, na kar trenutno nakazuje, se resda lahko še nekaj časa obdrži na oblasti, vendar dolgoročnega mirnega spanca ne bo imel nikoli več. V odnosu do svojega ljudstva bo iz dneva v dan zeval večji prepad. Na koncu bo izginila tudi ruska podpora. V najboljšem primeru ga čaka dača v okolici Moskve, v najslabšem pa usoda Nicolaja Ceausescuja ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.753
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.491
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.574
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.532
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.587
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.250
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 975
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.226
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 904
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.029