Komentar

Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?

Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem prenosu oblasti z diktatorjem Lukašenkom. Toda obeti za kaj takega so trenutno slabi. Opozicija  je slabo organizirana in nima pravega voditelja. Svetlana Tihanovska je resda postala simbol zahtev za spremembe, ni pa to beloruski Lech Walensa, ki bi državo vodil skozi tranzicijo. Predvsem pa je tu nepopustljivi diktator Aleksander Lukašenko, občudovalec Stalina, ki se bo s podporo Moskve poskušal za vsako ceno obdržati na oblasti

23.08.2020 22:15
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Belorusija   Aleksander Lukašenko   protesti   EU   OVSE   Rusija   Putin

Beloruskega diktatorja v najboljšem primeru čaka dača v okolici Moskve, v najslabšem pa usoda Nicolaja Ceausescuja. ...

Oči evropske javnosti so te dni uprte v dogajanje v Belorusiji, državi na vzhodu starega kontinenta, ki leži med Poljsko in Rusijo. Zastavlja se vprašanje, kako odreagirati na tamkajšnjo krizo, revolucionarno vrenje, na upor prebivalstva zoper diktatorja, ki je očitno ponaredil predsedniške volitve? Kako pomagati Belorusom v njihovih prizadevanjih za demokracijo? Ostati neprizadet ob tako elementarnih zahtevah, kot so svobodne in poštene volitve, najbrž ne gre. Podpora demokratični ureditvi in vladavini prava v evropski državi danes vendarle ne more biti nekaj nezaslišanega. Konec koncev je tudi Belorusija - tako kot še vsaj petdeset drugih držav Evrope, Severne Amerike in Srednje Azije - članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), torej mednarodne organizacije, ki prisega na Helsinško in Pariško listino. Krepila naj bi varnost na evropskem kontinentu s preprečevanjem konfliktov, s kriznim upravljanjem in izgradnjo miroljubnih ter demokratičnih skupnosti. Oblikovala naj bi skupno varnostno območje, ki naj bi temeljilo na načelih človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Od Vancouvra do Vladivostoka naj bi torej zavladala pluralna demokracija. Kot nas učita pretekli dve desetletji, pa stvari tudi po koncu hladne vojne v tem delu sveta oziroma Evrope niso tako enostavne, kot se morda zdijo zapisane na papirju. Nuditi pomoč Belorusom v boju proti diktatorju Lukašenku je vse prej kot lahka stvar. Mora biti takšna, da olajša, ne pa oteži njihove poti v demokracijo in da se izogne smrtnim žrtvam.

 

Bilo bi seveda idealno, da bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem prenosu oblasti med Belorusi samimi. Obeti za kaj takega so trenutno slabi. Opozicija oziroma civilna družba je slabo organizirana in nima pravega voditelja. Svetlana Tihanovska je resda postala simbol zahtev za spremembe, ni pa to beloruski Lech Walensa, ki bi državo vodil skozi tranzicijo. Predvsem pa je tu nepopustljivi diktator Aleksander Lukašenko, občudovalec Stalina oziroma njegovo stališče "samo preko mojega trupla". Opira se na represivni aparat, ki ga je izgrajeval (in nagrajeval) skozi leta. Ta si je v zadnjih dnevih z nasiljem zoper demonstrante pošteno umazal roke in se s tem diktatorju (in njegovi usodi) še bolj zapisal. Uspeh nasprotnikov diktature bo tako v mnogočem odvisen od tega, ali bodo prepuščeni na milost in nemilost Lukešenku, ali pa bo prišlo do posredovanja tretjega ter nenehne moralne podpore in solidarnosti iz tujine. Še bolj prav bi prišla tehnična in materialna pomoč. Pri slednjem pa je treba biti previden. Tovrstna pomoč bi v sedanjem trenutku demonstrantom lahko prinesla prej več škode kot koristi. 

 

Tega se zaveda tudi Lukašenko. Podporo iz (zahodne) tujine skuša že v samem začetku kompromitirati. Aktiviste obtožuje, da so pod vplivom tujih agentov. Spomnil se je tudi Nata. Začel je grmeti o nevarnostih, ki se naj bi kopičile ob beloruskih zahodnih mejah. Dvignil je stopnjo pripravljenosti beloruske vojske, zaukazal vojaške vaje in premike k meji. Ogrožena naj bi bila beloruska suverenost in ozemeljska celovitost. Zelo prozoren manever, ki naj bi opravičeval novo nasilje in ki bi mu naj zagotovil pomoč Rusije. Mišljena je seveda vojaška pomoč velike sosede. Ta mu je očitno kar naenkrat zelo pri srcu. Tu vmešavanja iz tujine ne bi bilo. Celotno zadevo skuša torej geostrateško obarvati. Trdi, da se geostrateški položaj začenja spreminjati v škodo Rusije. Vse to so seveda izmišljotine. Gre enostavno za to, da je Belorusom diktature vrh glave, za kar res ni bilo potrebnega kakšnega prišepetavanja iz tujine. Okušali so jo zadnjih 26 let. Ker ni ustreznih institucij, lahko to nasprotovanje izkažejo edinole na ulici. Protesti niso bili ne proti Rusiji, ne za Evropo, ampak v prid demokracije oziroma proti diktatorju. Protesti so bili nenasilni. Demonstranti so dali jasno vedeti, da si želijo mirnega prehoda oblasti. Tako mora tudi ostati.

 

Evropska unija rezultatov predsedniških volitev ni priznala in je napovedala sankcije zoper beloruske funkcionarje, ki so bili udeleženi v volilni prevari in nasilju nad protestniki. Charles Michel, predsednik Evropskega sveta, se je zavzel za dialog med Belorusi pod okriljem OVSE. Ni pa se EU zavzela za ponovitev volitev v navzočnosti tujih opazovalcev. To so storile le višegrajske države (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška). Podobno tudi predsednik slovenske vlade. Še bolj previdne, lahko bi dejali neprizadete, se zdijo Združene države. Te so sicer pozvale belorusko vlado k dialogu s tamkajšnjo civilno družbo in pozdravile ponudbo predsedujočega OVSE (Edi Rama, predsednik vlade Albanije), da pri tem pomaga. Niso pa omenjale kakšnih novih sankcij. Za angažiranje posrednikov, med katerimi bi bila tudi Rusija, se je zavzel tudi francoski predsednik Macron. Nemška kanclerka Angela Merkel nasprotno meni, da za kaj takega še ni pogojev.

 

Vzroke za obotavljive in previdne korake je iskati v bojazni, da se ne pade v prej omenjeno past Lukašenka oziroma da to ne bi sprožilo ruskega vojaškega posredovanja. Od slednjega je potrebno Rusijo odvračati. Kajti prav Rusija je pri celi zgodbi glavni igralec. Predsednik Putin dogajanje v Belorusiji najbrž spremlja z mešanimi občutki. Lukašenko si je, podobno kot jugoslovanski diktator Tito, v preteklosti na Putinovo jezo večkrat posluževal izigravanja Vzhoda proti Zahodu in obratno. Seveda nikakor ne bo dopustil, da se na oblasti v državi v ruski vplivni sferi pojavi nekdo, ki bi dejansko močneje pogledoval proti Zahodu. Potrebno pa je poudariti, da za razliko od Ukrajincev Belorusi niso sovražno nastrojeni proti Rusom, niti ne gojijo kakšnih ambicij po članstvu v EU in Natu. Na protestih ni bilo videti zastav EU, ampak le beloruske. Pravzaprav belo-rdeče-bele zastave iz časov pred nastopom vladavine Lukašenka. Z rusko brezpogojno pomočjo diktatorju pa bi se to lahko spremenilo. Popolna zmaga demokracije pri bratrancih Belorusih bi lahko tudi same Ruse navedla k nečemu podobnemu. Spomniti velja na proteste ob ruskih predsedniških volitvah. Pri tem, kakšne poteze bo vlekel glede dogajanj v sosednji Belorusiji, mora torej biti previden tudi ruski predsednik. 

 

Kot rečeno, pa Belorusov ne gre prepustiti srdu Lukašenka in njegovemu nasilju. Potrebni so pritiski od zunaj, potrebno je posredovanje, vendar politične, diplomatske narave. Za začetek bi morala svojo vlogo odigrati nevtralna OVSE oziroma njen Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR). Bila je ustanovljena za tovrstna dogajanja. Članici sta tako Belorusija kot Rusija. Če s svojim članstvom v OVSE mislita resno, potem bi ji morali dati priliko, da se dokaže v dobro obeh (Rusiji bi vsekakor ustrezal nadzorovan prenos oblasti) predvsem pa Belarusov in tudi samega Lukašenka. Obeti tudi tu niso dobri, vendar velja poskusiti. Lukašenko v klasični diktatorski dilemi še lahko privoli v delitev oziroma sestop z oblasti in se tako dogovori za udobna upokojenska leta nekje na beloruskem podeželju. Če se bo odločil za stopnjevanje nasilja, na kar trenutno nakazuje, se resda lahko še nekaj časa obdrži na oblasti, vendar dolgoročnega mirnega spanca ne bo imel nikoli več. V odnosu do svojega ljudstva bo iz dneva v dan zeval večji prepad. Na koncu bo izginila tudi ruska podpora. V najboljšem primeru ga čaka dača v okolici Moskve, v najslabšem pa usoda Nicolaja Ceausescuja ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.889
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.588
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.443
04/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.145
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.215
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.422
07/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.424
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.417
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.114
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 1.026