Komentar

Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?

Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem prenosu oblasti z diktatorjem Lukašenkom. Toda obeti za kaj takega so trenutno slabi. Opozicija  je slabo organizirana in nima pravega voditelja. Svetlana Tihanovska je resda postala simbol zahtev za spremembe, ni pa to beloruski Lech Walensa, ki bi državo vodil skozi tranzicijo. Predvsem pa je tu nepopustljivi diktator Aleksander Lukašenko, občudovalec Stalina, ki se bo s podporo Moskve poskušal za vsako ceno obdržati na oblasti

23.08.2020 22:15
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Belorusija   Aleksander Lukašenko   protesti   EU   OVSE   Rusija   Putin

Beloruskega diktatorja v najboljšem primeru čaka dača v okolici Moskve, v najslabšem pa usoda Nicolaja Ceausescuja. ...

Oči evropske javnosti so te dni uprte v dogajanje v Belorusiji, državi na vzhodu starega kontinenta, ki leži med Poljsko in Rusijo. Zastavlja se vprašanje, kako odreagirati na tamkajšnjo krizo, revolucionarno vrenje, na upor prebivalstva zoper diktatorja, ki je očitno ponaredil predsedniške volitve? Kako pomagati Belorusom v njihovih prizadevanjih za demokracijo? Ostati neprizadet ob tako elementarnih zahtevah, kot so svobodne in poštene volitve, najbrž ne gre. Podpora demokratični ureditvi in vladavini prava v evropski državi danes vendarle ne more biti nekaj nezaslišanega. Konec koncev je tudi Belorusija - tako kot še vsaj petdeset drugih držav Evrope, Severne Amerike in Srednje Azije - članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), torej mednarodne organizacije, ki prisega na Helsinško in Pariško listino. Krepila naj bi varnost na evropskem kontinentu s preprečevanjem konfliktov, s kriznim upravljanjem in izgradnjo miroljubnih ter demokratičnih skupnosti. Oblikovala naj bi skupno varnostno območje, ki naj bi temeljilo na načelih človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Od Vancouvra do Vladivostoka naj bi torej zavladala pluralna demokracija. Kot nas učita pretekli dve desetletji, pa stvari tudi po koncu hladne vojne v tem delu sveta oziroma Evrope niso tako enostavne, kot se morda zdijo zapisane na papirju. Nuditi pomoč Belorusom v boju proti diktatorju Lukašenku je vse prej kot lahka stvar. Mora biti takšna, da olajša, ne pa oteži njihove poti v demokracijo in da se izogne smrtnim žrtvam.

 

Bilo bi seveda idealno, da bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem prenosu oblasti med Belorusi samimi. Obeti za kaj takega so trenutno slabi. Opozicija oziroma civilna družba je slabo organizirana in nima pravega voditelja. Svetlana Tihanovska je resda postala simbol zahtev za spremembe, ni pa to beloruski Lech Walensa, ki bi državo vodil skozi tranzicijo. Predvsem pa je tu nepopustljivi diktator Aleksander Lukašenko, občudovalec Stalina oziroma njegovo stališče "samo preko mojega trupla". Opira se na represivni aparat, ki ga je izgrajeval (in nagrajeval) skozi leta. Ta si je v zadnjih dnevih z nasiljem zoper demonstrante pošteno umazal roke in se s tem diktatorju (in njegovi usodi) še bolj zapisal. Uspeh nasprotnikov diktature bo tako v mnogočem odvisen od tega, ali bodo prepuščeni na milost in nemilost Lukešenku, ali pa bo prišlo do posredovanja tretjega ter nenehne moralne podpore in solidarnosti iz tujine. Še bolj prav bi prišla tehnična in materialna pomoč. Pri slednjem pa je treba biti previden. Tovrstna pomoč bi v sedanjem trenutku demonstrantom lahko prinesla prej več škode kot koristi. 

 

Tega se zaveda tudi Lukašenko. Podporo iz (zahodne) tujine skuša že v samem začetku kompromitirati. Aktiviste obtožuje, da so pod vplivom tujih agentov. Spomnil se je tudi Nata. Začel je grmeti o nevarnostih, ki se naj bi kopičile ob beloruskih zahodnih mejah. Dvignil je stopnjo pripravljenosti beloruske vojske, zaukazal vojaške vaje in premike k meji. Ogrožena naj bi bila beloruska suverenost in ozemeljska celovitost. Zelo prozoren manever, ki naj bi opravičeval novo nasilje in ki bi mu naj zagotovil pomoč Rusije. Mišljena je seveda vojaška pomoč velike sosede. Ta mu je očitno kar naenkrat zelo pri srcu. Tu vmešavanja iz tujine ne bi bilo. Celotno zadevo skuša torej geostrateško obarvati. Trdi, da se geostrateški položaj začenja spreminjati v škodo Rusije. Vse to so seveda izmišljotine. Gre enostavno za to, da je Belorusom diktature vrh glave, za kar res ni bilo potrebnega kakšnega prišepetavanja iz tujine. Okušali so jo zadnjih 26 let. Ker ni ustreznih institucij, lahko to nasprotovanje izkažejo edinole na ulici. Protesti niso bili ne proti Rusiji, ne za Evropo, ampak v prid demokracije oziroma proti diktatorju. Protesti so bili nenasilni. Demonstranti so dali jasno vedeti, da si želijo mirnega prehoda oblasti. Tako mora tudi ostati.

 

Evropska unija rezultatov predsedniških volitev ni priznala in je napovedala sankcije zoper beloruske funkcionarje, ki so bili udeleženi v volilni prevari in nasilju nad protestniki. Charles Michel, predsednik Evropskega sveta, se je zavzel za dialog med Belorusi pod okriljem OVSE. Ni pa se EU zavzela za ponovitev volitev v navzočnosti tujih opazovalcev. To so storile le višegrajske države (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška). Podobno tudi predsednik slovenske vlade. Še bolj previdne, lahko bi dejali neprizadete, se zdijo Združene države. Te so sicer pozvale belorusko vlado k dialogu s tamkajšnjo civilno družbo in pozdravile ponudbo predsedujočega OVSE (Edi Rama, predsednik vlade Albanije), da pri tem pomaga. Niso pa omenjale kakšnih novih sankcij. Za angažiranje posrednikov, med katerimi bi bila tudi Rusija, se je zavzel tudi francoski predsednik Macron. Nemška kanclerka Angela Merkel nasprotno meni, da za kaj takega še ni pogojev.

 

Vzroke za obotavljive in previdne korake je iskati v bojazni, da se ne pade v prej omenjeno past Lukašenka oziroma da to ne bi sprožilo ruskega vojaškega posredovanja. Od slednjega je potrebno Rusijo odvračati. Kajti prav Rusija je pri celi zgodbi glavni igralec. Predsednik Putin dogajanje v Belorusiji najbrž spremlja z mešanimi občutki. Lukašenko si je, podobno kot jugoslovanski diktator Tito, v preteklosti na Putinovo jezo večkrat posluževal izigravanja Vzhoda proti Zahodu in obratno. Seveda nikakor ne bo dopustil, da se na oblasti v državi v ruski vplivni sferi pojavi nekdo, ki bi dejansko močneje pogledoval proti Zahodu. Potrebno pa je poudariti, da za razliko od Ukrajincev Belorusi niso sovražno nastrojeni proti Rusom, niti ne gojijo kakšnih ambicij po članstvu v EU in Natu. Na protestih ni bilo videti zastav EU, ampak le beloruske. Pravzaprav belo-rdeče-bele zastave iz časov pred nastopom vladavine Lukašenka. Z rusko brezpogojno pomočjo diktatorju pa bi se to lahko spremenilo. Popolna zmaga demokracije pri bratrancih Belorusih bi lahko tudi same Ruse navedla k nečemu podobnemu. Spomniti velja na proteste ob ruskih predsedniških volitvah. Pri tem, kakšne poteze bo vlekel glede dogajanj v sosednji Belorusiji, mora torej biti previden tudi ruski predsednik. 

 

Kot rečeno, pa Belorusov ne gre prepustiti srdu Lukašenka in njegovemu nasilju. Potrebni so pritiski od zunaj, potrebno je posredovanje, vendar politične, diplomatske narave. Za začetek bi morala svojo vlogo odigrati nevtralna OVSE oziroma njen Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR). Bila je ustanovljena za tovrstna dogajanja. Članici sta tako Belorusija kot Rusija. Če s svojim članstvom v OVSE mislita resno, potem bi ji morali dati priliko, da se dokaže v dobro obeh (Rusiji bi vsekakor ustrezal nadzorovan prenos oblasti) predvsem pa Belarusov in tudi samega Lukašenka. Obeti tudi tu niso dobri, vendar velja poskusiti. Lukašenko v klasični diktatorski dilemi še lahko privoli v delitev oziroma sestop z oblasti in se tako dogovori za udobna upokojenska leta nekje na beloruskem podeželju. Če se bo odločil za stopnjevanje nasilja, na kar trenutno nakazuje, se resda lahko še nekaj časa obdrži na oblasti, vendar dolgoročnega mirnega spanca ne bo imel nikoli več. V odnosu do svojega ljudstva bo iz dneva v dan zeval večji prepad. Na koncu bo izginila tudi ruska podpora. V najboljšem primeru ga čaka dača v okolici Moskve, v najslabšem pa usoda Nicolaja Ceausescuja ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
17
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
10
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.893
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.857
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.290
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.676
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.207
06/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 936
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.081
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 747
09/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 504
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.915