Komentar

Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?

Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem prenosu oblasti z diktatorjem Lukašenkom. Toda obeti za kaj takega so trenutno slabi. Opozicija  je slabo organizirana in nima pravega voditelja. Svetlana Tihanovska je resda postala simbol zahtev za spremembe, ni pa to beloruski Lech Walensa, ki bi državo vodil skozi tranzicijo. Predvsem pa je tu nepopustljivi diktator Aleksander Lukašenko, občudovalec Stalina, ki se bo s podporo Moskve poskušal za vsako ceno obdržati na oblasti

23.08.2020 22:15
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Belorusija   Aleksander Lukašenko   protesti   EU   OVSE   Rusija   Putin

Beloruskega diktatorja v najboljšem primeru čaka dača v okolici Moskve, v najslabšem pa usoda Nicolaja Ceausescuja. ...

Oči evropske javnosti so te dni uprte v dogajanje v Belorusiji, državi na vzhodu starega kontinenta, ki leži med Poljsko in Rusijo. Zastavlja se vprašanje, kako odreagirati na tamkajšnjo krizo, revolucionarno vrenje, na upor prebivalstva zoper diktatorja, ki je očitno ponaredil predsedniške volitve? Kako pomagati Belorusom v njihovih prizadevanjih za demokracijo? Ostati neprizadet ob tako elementarnih zahtevah, kot so svobodne in poštene volitve, najbrž ne gre. Podpora demokratični ureditvi in vladavini prava v evropski državi danes vendarle ne more biti nekaj nezaslišanega. Konec koncev je tudi Belorusija - tako kot še vsaj petdeset drugih držav Evrope, Severne Amerike in Srednje Azije - članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), torej mednarodne organizacije, ki prisega na Helsinško in Pariško listino. Krepila naj bi varnost na evropskem kontinentu s preprečevanjem konfliktov, s kriznim upravljanjem in izgradnjo miroljubnih ter demokratičnih skupnosti. Oblikovala naj bi skupno varnostno območje, ki naj bi temeljilo na načelih človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Od Vancouvra do Vladivostoka naj bi torej zavladala pluralna demokracija. Kot nas učita pretekli dve desetletji, pa stvari tudi po koncu hladne vojne v tem delu sveta oziroma Evrope niso tako enostavne, kot se morda zdijo zapisane na papirju. Nuditi pomoč Belorusom v boju proti diktatorju Lukašenku je vse prej kot lahka stvar. Mora biti takšna, da olajša, ne pa oteži njihove poti v demokracijo in da se izogne smrtnim žrtvam.

 

Bilo bi seveda idealno, da bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem prenosu oblasti med Belorusi samimi. Obeti za kaj takega so trenutno slabi. Opozicija oziroma civilna družba je slabo organizirana in nima pravega voditelja. Svetlana Tihanovska je resda postala simbol zahtev za spremembe, ni pa to beloruski Lech Walensa, ki bi državo vodil skozi tranzicijo. Predvsem pa je tu nepopustljivi diktator Aleksander Lukašenko, občudovalec Stalina oziroma njegovo stališče "samo preko mojega trupla". Opira se na represivni aparat, ki ga je izgrajeval (in nagrajeval) skozi leta. Ta si je v zadnjih dnevih z nasiljem zoper demonstrante pošteno umazal roke in se s tem diktatorju (in njegovi usodi) še bolj zapisal. Uspeh nasprotnikov diktature bo tako v mnogočem odvisen od tega, ali bodo prepuščeni na milost in nemilost Lukešenku, ali pa bo prišlo do posredovanja tretjega ter nenehne moralne podpore in solidarnosti iz tujine. Še bolj prav bi prišla tehnična in materialna pomoč. Pri slednjem pa je treba biti previden. Tovrstna pomoč bi v sedanjem trenutku demonstrantom lahko prinesla prej več škode kot koristi. 

 

Tega se zaveda tudi Lukašenko. Podporo iz (zahodne) tujine skuša že v samem začetku kompromitirati. Aktiviste obtožuje, da so pod vplivom tujih agentov. Spomnil se je tudi Nata. Začel je grmeti o nevarnostih, ki se naj bi kopičile ob beloruskih zahodnih mejah. Dvignil je stopnjo pripravljenosti beloruske vojske, zaukazal vojaške vaje in premike k meji. Ogrožena naj bi bila beloruska suverenost in ozemeljska celovitost. Zelo prozoren manever, ki naj bi opravičeval novo nasilje in ki bi mu naj zagotovil pomoč Rusije. Mišljena je seveda vojaška pomoč velike sosede. Ta mu je očitno kar naenkrat zelo pri srcu. Tu vmešavanja iz tujine ne bi bilo. Celotno zadevo skuša torej geostrateško obarvati. Trdi, da se geostrateški položaj začenja spreminjati v škodo Rusije. Vse to so seveda izmišljotine. Gre enostavno za to, da je Belorusom diktature vrh glave, za kar res ni bilo potrebnega kakšnega prišepetavanja iz tujine. Okušali so jo zadnjih 26 let. Ker ni ustreznih institucij, lahko to nasprotovanje izkažejo edinole na ulici. Protesti niso bili ne proti Rusiji, ne za Evropo, ampak v prid demokracije oziroma proti diktatorju. Protesti so bili nenasilni. Demonstranti so dali jasno vedeti, da si želijo mirnega prehoda oblasti. Tako mora tudi ostati.

 

Evropska unija rezultatov predsedniških volitev ni priznala in je napovedala sankcije zoper beloruske funkcionarje, ki so bili udeleženi v volilni prevari in nasilju nad protestniki. Charles Michel, predsednik Evropskega sveta, se je zavzel za dialog med Belorusi pod okriljem OVSE. Ni pa se EU zavzela za ponovitev volitev v navzočnosti tujih opazovalcev. To so storile le višegrajske države (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška). Podobno tudi predsednik slovenske vlade. Še bolj previdne, lahko bi dejali neprizadete, se zdijo Združene države. Te so sicer pozvale belorusko vlado k dialogu s tamkajšnjo civilno družbo in pozdravile ponudbo predsedujočega OVSE (Edi Rama, predsednik vlade Albanije), da pri tem pomaga. Niso pa omenjale kakšnih novih sankcij. Za angažiranje posrednikov, med katerimi bi bila tudi Rusija, se je zavzel tudi francoski predsednik Macron. Nemška kanclerka Angela Merkel nasprotno meni, da za kaj takega še ni pogojev.

 

Vzroke za obotavljive in previdne korake je iskati v bojazni, da se ne pade v prej omenjeno past Lukašenka oziroma da to ne bi sprožilo ruskega vojaškega posredovanja. Od slednjega je potrebno Rusijo odvračati. Kajti prav Rusija je pri celi zgodbi glavni igralec. Predsednik Putin dogajanje v Belorusiji najbrž spremlja z mešanimi občutki. Lukašenko si je, podobno kot jugoslovanski diktator Tito, v preteklosti na Putinovo jezo večkrat posluževal izigravanja Vzhoda proti Zahodu in obratno. Seveda nikakor ne bo dopustil, da se na oblasti v državi v ruski vplivni sferi pojavi nekdo, ki bi dejansko močneje pogledoval proti Zahodu. Potrebno pa je poudariti, da za razliko od Ukrajincev Belorusi niso sovražno nastrojeni proti Rusom, niti ne gojijo kakšnih ambicij po članstvu v EU in Natu. Na protestih ni bilo videti zastav EU, ampak le beloruske. Pravzaprav belo-rdeče-bele zastave iz časov pred nastopom vladavine Lukašenka. Z rusko brezpogojno pomočjo diktatorju pa bi se to lahko spremenilo. Popolna zmaga demokracije pri bratrancih Belorusih bi lahko tudi same Ruse navedla k nečemu podobnemu. Spomniti velja na proteste ob ruskih predsedniških volitvah. Pri tem, kakšne poteze bo vlekel glede dogajanj v sosednji Belorusiji, mora torej biti previden tudi ruski predsednik. 

 

Kot rečeno, pa Belorusov ne gre prepustiti srdu Lukašenka in njegovemu nasilju. Potrebni so pritiski od zunaj, potrebno je posredovanje, vendar politične, diplomatske narave. Za začetek bi morala svojo vlogo odigrati nevtralna OVSE oziroma njen Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR). Bila je ustanovljena za tovrstna dogajanja. Članici sta tako Belorusija kot Rusija. Če s svojim članstvom v OVSE mislita resno, potem bi ji morali dati priliko, da se dokaže v dobro obeh (Rusiji bi vsekakor ustrezal nadzorovan prenos oblasti) predvsem pa Belarusov in tudi samega Lukašenka. Obeti tudi tu niso dobri, vendar velja poskusiti. Lukašenko v klasični diktatorski dilemi še lahko privoli v delitev oziroma sestop z oblasti in se tako dogovori za udobna upokojenska leta nekje na beloruskem podeželju. Če se bo odločil za stopnjevanje nasilja, na kar trenutno nakazuje, se resda lahko še nekaj časa obdrži na oblasti, vendar dolgoročnega mirnega spanca ne bo imel nikoli več. V odnosu do svojega ljudstva bo iz dneva v dan zeval večji prepad. Na koncu bo izginila tudi ruska podpora. V najboljšem primeru ga čaka dača v okolici Moskve, v najslabšem pa usoda Nicolaja Ceausescuja ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
9
03.08.2021 21:51
Evropska unija prihaja v četrti val epidemije. Epidemiološko stanje je iz tedna v teden slabše, praviloma prevladuje delta ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
12
02.08.2021 20:08
Slovenska vladajoča in razdeljena politika, ki se ukvarja izključno z medsebojno vojno moči, nima vizije ter je v rešitvah ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
26
01.08.2021 22:56
Nima smisla razglabljati o tem, ali morajo biti najprej pogoji za otroka ali otrok. Medtem ko se Slovenci ukvarjajo s tem ... Več.
Piše: Ana Jud
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
8
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
14
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 2.288
02/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.955
03/
Čez 60 let bo tukaj Madžarska in mrgolelo bo albanske, bosanske ter ciganske dece
Ana Jud
Ogledov: 1.484
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.355
05/
Gostujoči komentar: Slovenska politika ne išče rešitev, ker iskanje rešitev ne prinaša sedežev v parlamentu
Aleksandra Pivec
Ogledov: 1.050
06/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.168
07/
Približuje se nam nov val epidemije, morda najhujši od vseh, ki smo jih do sedaj doživeli
Milan Krek
Ogledov: 814
08/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.522
09/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 779
10/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 744