Komentar

Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!

Danes praznuje 107. rojstni dan "živa legenda" slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec Boris Pahor. Prejemnik številnih priznanj doma in v Evropi je vseeno odklonil tudi dve nagradi, in sicer častno meščanstvo mesta Trst, ki mu ga je ponudil tržaški župan Roberto Dipiazza, ker je v utemeljitvi zamolčal obdobje in nasilje fašizma, kot tudi Jankovićevo častno meščanstvo mesta Ljubljane z utemeljitvijo, da se je Ljubljana po prvi svetovni vojni obnašala do Primorske mačehovsko. Ob tako visokem jubileju gospodu Pahorju iz srca voščimo tudi v imenu uredništva portala+.

26.08.2020 01:03
Piše: Milan Gregorič
Ključne besede:   Boris Pahor   Trst   Italija   Slovenija   Kocbek   nacizem   fašizem   komunizem   Nobelova nagrada

Foto: Mediaspeed

Gospod Pahor je bil vedno predvsem demokrat, s poudarjenim socialnim čutom, ker iz izkušenj ve, da nista ne desno ne levo sama po sebi nujno nekaj absolutno dobrega.

Boris Pahor se je rodil v Trstu 26. avgusta 1913, kjer je obiskoval osnovno šolo, in sicer najprej slovensko, po zaprtju slovenskih šol pa italijansko. Srednjo šolo je opravil v Kopru. Po dveh letih teologije v Gorici je moral leta 1940 kot italijanski vojak v Libijo. Po vrnitvi je delal v vojski kot tolmač in hkrati polagal izpite na padovanski univerzi, da bi se po razpadu fašistične Italije vrnil v Trst in se priključil organizaciji Osvobodilne fronte. Januarja 1944 je bil s strani domobranske policije aretiran, predan Gestapu in začel svojo veliko kalvarijo po nacističnih taboriščih. Osamosvojitev je dočakal v Bergen-Belsnu aprila 1945, od koder je odšel na zdravljenje v francoski sanatorij in se leta 1947 vrnil v Trst. Jeseni istega leta je v Padovi diplomiral z zagovarjanjem teze Ekspresionizem in novi realizem v liriki Edvarda Kocbeka. Ker so mu povojne oblasti v Trstu odbile prošnjo za poučevanje na tamkajšnjih šolah, je nekaj let prebil kot svobodni književnik, nakar se je leta 1953 zaposlil kot profesor na tržaških slovenskih šolah, kjer je poučeval vse do upokojitve leta 1975 leta.

 

Pahor je začel objavljati že v predvojni ljubljanski Mladiki in zatem tudi v drugih revijah, po vojni pa največ v reviji Zaliv, ki ji je bil ustanovitelj in urednik (1966-1990). Revija, ki v dvajsetih letih svojega izhajanja ni izplačala enega samega honorarja niti uredniku niti sodelavcem, je nastala v veliki meri kot izraz upora proti Kardeljevi tezi, da je narodnostna identiteta drugorazrednega pomena in zapisana smrti. Pahor se je razveselil, ko so se desetletja za njim tej tezi uprli tudi v matici, vendar je pri tem pikro pripomnil, "da ni noben pisec, noben tekst, nobena študija v matici ob tem niti z besedico omenila Zaliva, ki je odprl ta vprašanja med prvimi". Zaradi teh svojih prezgodnjih stališč, svoje podpore pluralizmu in obsodbe nedemokratičnih jugoslovanskih oblasti je prišel z njimi v spor, ki je eskaliral do te mere, da mu je komunistični režim po objavi znamenitega intervjuja s Kocbekom (1975) za tri leta prepovedal vstop v Slovenijo

 

Njegov literarni opus zajema več deset knjižnih del, romanov, zbirk novel ter drugi spisov. Veliko teh del je posvečenih bridki usodi Slovencev na Tržaškem pod fašizmom in tudi po drugi svetovni vojni (Mesto v zalivu, trilogija Zatemnitev, Spopad s pomladjo idr.). V utemeljitvi za Prešernovo nagrado lahko preberemo, da se je "izkazal tudi za nespornega mojstra ob ubesedovanju psiholoških in antropoloških razmerij, ki jih je tudi sam izkusil med drugo svetovno vojno. Roman Nekropola je nedvomno eden izmed viškov njegovega literarnega snovanja … kot nadčasna postmoderna mojstrovina o grozljivi meji človeških strahot … Hkrati je Pahor mož pokončne, neuklonljive drže, kot tudi mož, čigar misel odmeva široko naokoli, tudi po Evropi". Pahorjev literarni opus je preveden v francoščino, nemščino, angleščino, italijanščino, španščino in še nekaj evropskih jezikov, vključno z esperantom.

 

Za svoje literarno in publicistično delo je prejel več deset priznanj, nagrad in častnih naslovov. Med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1992), Častni doktorat Univerze na Primorskem (2005) in Univerze v Ljubljani (2008), Najvišje francosko državno priznanje L'Ordre de la legion d'honneur (2007), sprejem v redno članstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti (2009), nagrado Sveta Evrope Državljan Evrope (2013), Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije (2000), nagrado nemških kritikov za Nekropolo (2000), tržaško nagrado Zlati lev Sv. Justa (2003), najvišje italijansko in slovensko državno priznanje Vitez velikega križa italijanske republike in Red za izredne zasluge Republike Slovenije ob nedavni vrnitvi Narodnega doma Slovencem v Trstu (2020). Bil je tudi kandidat za Nobelovo nagrado itd. Pahor je  dvoje priznanj tudi odklonil: častno meščanstvo mesta Trst (2009), ki mu ga je ponudil tržaški župan Roberto Dipiazza, ker je v utemeljitvi zamolčal obdobje in nasilje fašizma, kot tudi častno meščanstvo mesta Ljubljane z utemeljitvijo, da se je Ljubljana po prvi svetovni vojni obnašala do Primorske mačehovsko.

 

Skoraj ni bilo problema našega časa in prostora, o katerem bi se Pahor ne izrekal. Naj se dotaknemo le nekaterih, ki so bili v ospredju njegovega duhovnega zanimanja. V svoji veliki in trajni zavzetosti za slovensko občestvo je npr. obžaloval, da smo Slovenci zaradi vsiljenega enoumja po vojni "izgubili zgodovinsko priložnost za uresničitev neponovljive slovenske izvirnosti", da bi namreč iz novonastalih družbenih sprememb ustvarili "novo duhovno vstajenje, ki bi črpalo iz sožitja in dialektičnega razmerja dveh svetovnih nazorov, dveh etik, dveh eshatologij … in ki bi tako lahko bilo v srcu Evrope zgled edinstvenega družbenega in hkrati kulturnega koncepta".

 

Kljub hudemu zlu, ki ga je slovenski narod prestal na svoji trnovi zgodovinski poti, pa se je Boris Pahor z mnogimi izmed nas razveselil, ko je slovenski človek, po mnogih izgubljenih priložnostih, "ujel svoj zgodovinski trenutek" in si ustvaril svojo demokratično državo. V sveti jezi na matico, ki je po njegovem mnenju ves povojni čas premalo storila za svoje rojake v zamejstvu in na tujem, jo je opozarjal, "naj jih neha obdarjati s parolami o dobrem sosedstvu in vlogi mostu, ampak naj jih raje skuša potrjevati v zvestobi svoji biti". Svojim rojakom pa je sporočal, "naj ne odklanjajo tujega, vendar pa naj rastejo predvsem iz svojega". Pri čemer ni pozabil omenjati "velikega duhovnega bogastva, ki ga je dala Sloveniji Primorska s celo galerijo svojih razumnikov, od književnikov, prek zgodovinarjev, jezikoslovcev … vse do glasbenikov in urbanistov". Sam pa je s svojim delom in odločnim glasom vsem nam sporočal, "da se zamejci še niso odločili za odmiranje". Hkrati je opominjal, da znanstveniki svetovnega pomena že vsevprek zatrjujejo, da so kulture enakovredne, da ni velikih in malih jezikov, temveč so vsi izvirni in dragoceni.

 

Gospod Pahor je bil vedno predvsem demokrat, s poudarjenim socialnim čutom, ker iz izkušenj ve, da nista ne desno ne levo sama po sebi nujno nekaj absolutno dobrega. Niso mu tuji še tako globoki razmisleki o človeških, filozofskih in eksistenčnih vprašanjih, o katerih tudi išče in artikulira svoje odgovore. V enem takih razglabljanj pravi: "Nihče nima monopola nad Bogom, nihče si ga ne sme lastiti. Če Bog je, je od vseh, ker je lahko samo v človeških delih".

 

O svojem rojstnem mestu Trstu, ki je s priključitvijo k Italiji "moralo upokojiti svoje pomole, doživelo svoj gospodarski zaton ter postalo osovražena in zlega duha polna  startna postojanka za italijanski prodor na Vzhod", pa vendarle meni, da bi moralo v XXI. stoletju v združeni Evropi postati "osmoza dveh kultur ter najbolj naravno startno središče za povezavo Slovenije z Mediteranom in s svetom … In čeprav italijanskih nacionalističnih pritiskov na nas ne bo zlahka konec", in dodaja, da bo "zgodovinski razvoj nazadnje le pripeljal Evropo tudi v Trst. In verjetno jo bomo pomagali pripeljati tudi mi, če prej ne, pa takrat, ko bo Slovenija postala ugleden član evropske družine".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.838
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.780
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.638
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.052
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.140
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.229
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.188
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 947
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 573