Komentar

Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča

Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica sovraštva, se sicer vleče že stoletja. Gre za enega najstarejših medsosedskih sporov v Evropi. Drug drugemu so si Grki in Turki storili precej hudega, prelite je bilo preveč krvi. V zadnjih desetletjih sta bili državi nekajkrat na robu vojne, do umiritve je prišlo šele po odločnem posredovanju od zunaj (običano so bile to Združene države). Kako to, da Grki in Turki ne morejo pozabiti na pretekle zamere, ki jih gojijo drug do drugega, in stopiti korak naprej?

27.08.2020 22:31
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Grčija   Turčija   spor   sodišče   vojna

Ilustacija: Miloš Feedovic

Sprti strani naj bi se namesto vojaških vaj in glasnega medsebojnega obtoževanja usedli za pogajalsko mizo in pristopili k odkritemu in neposrednemu dialogu.

Medtem ko je naša pozornost še vedno bolj ali manj namenjena številkam primerov COVID-19 v posameznih državah naše soseščine in drugje po svetu, se je krizi v Belorusiji na evropskem vzhodu pridružila še ena na evropskem jugovzhodu oziroma v vzhodnem Sredozemlju. Tudi pri tej ne gre zamahniti z roko. Glavna akterja sta nekako pričakovana – Turčija in Grčija. Slednji se je tokrat pridružila še vrsta drugih držav. Zakaj naj bi nas moral skrbeti spor med Turki in Grki? Vzhodno Sredozemlje pravzaprav ni tako daleč, tudi Slovenija je sredozemska država. V minulih letih smo čutili (in še čutimo) posledice dogajanj še precej dlje stran. Za povrh sta v spor vpleteni dve članici Evropske unije (Grčija in Ciper) in dve članici Nata (Grčija in Turčija). Dveh organizacij torej, katerih članica je tudi Slovenija. EU bo čez leto dni spet predsedovala naša država in se bo morala ukvarjati tudi s tem sporom (nekaj izkušenj - ne sicer najboljših - s sosedskimi spori že imamo). V Grčiji, Turčiji in Cipru (tudi severnem) letujejo tudi naši državljani. Turčija drži roko nad emigrantsko pipico, ki jo lahko odvije v smeri Grčije in Balkana oziroma Evrope. Ko se dolgoletnim nasprotjem in nerešenem vprašanju meje pridružijo še bogata nahajališča plina in nafte v spornih vodah, imamo opravka s precej vnetljivo zadevo. 

 

Spor me sosedoma, lahko bi govorili o sovraštvu, se vleče že stoletja. Gre za enega najstarejših medsosedskih sporov. Drug drugemu so storili precej hudega. Prelite je bilo tudi dosti krvi. Na pretekle zamere očitno ne morejo pozabiti. Tudi v zadnjih desetletjih sta bili državi nekajkrat na robu vojne. Še posebno mi je ostala v spominu napetost iz leta 1987, saj sem takrat živel v Grčiji. Državi sta podobno hojo po robu ponovili leta 1996. Da do spopadov ni prišlo, se je potrebno zahvaliti posredovanju iz tujine (običajno so to bile ZDA). Pomagalo je tudi članstvo obeh držav v Natu (zaveznice se načeloma ne vojskujejo med seboj).

 

Do današnje ozemeljske in etnične porazdelitve v Egeju je prišlo po burnih dogodkih po koncu I. svetovne vojne (1919-1922). V Mali Aziji (Turčiji) Grkov ni več. Na vzhodu Grčije v Trakiji pa še živi turška (muslimanska) manjšina. Če je kopenska meja med državama jasna, tega ni moč reči za mejo na morju. In te nejasnosti, tako glede teritorialnega morja (in ozračja nad njim) in še posebej glede izključne ekonomske cone ter rabe epikontinentalnega pasu, so eden od glavnih kamnov spotike. Grški otoki se pogosto nahajajo le nekaj kilometrov od turške obale, kar zadevo komplicira. Za nameček Turčija, ki ji bližina turških otokov vsekakor ne gre na roko, ni članica UNCLOS konvencije (Konvencije OZN o pomorskem pravu iz leta 1982). Še posebej ji gredo v nos določbe člena 121, ki se nanašajo na režim okoli otokov in so pomembne pri določanju izključne ekonomske cone (IEC) in  epikontinentalnega pasu neke države. Grčija je predlagala, s čimer pa se Turčija ni strinjala, da zadevo reši Meddržavno sodišče v Haagu, sodni organ OZN.

 

Razloge je med drugim treba iskati v prejšnjih treh stavkih. Državi sta skušali status quo občasno preseči tudi enostransko. To trenutno počne turški nacionalistični predsednik Erdogan. Turčiji skuša povrniti pozicije iz otomanskih časov (zato med drugim turška mornariška oporišča v Katarju in Somaliji ter načrtovano v Sudanu in ne nazadnje ponovna uporaba nekdanje cerkve Hagije Sofije v Carigradu kot mošeje). Erdogan je zavzel stališče, da grški otoki, ki se nahajajo vzhodno od sredinske črte med grškim in turškim kopnim, ne morejo imeti IEC oziroma epikontinentalnega pasu. Njegovo početje bi v določeni meri lahko primerjali s početjem Kitajske v Južnokitajskem morju. V obeh primerih gre za poskuse širitve suverenosti in suverenih pravic mednarodnemu pravu navkljub. Še bolj pa so se stvari zapletle, ko se je ugotovilo, da se v spornih vodah nahajajo bogata nahajališča zemeljskega plina. 

 

Po določenem zatišju v obdobju 1998-2010 smo v tako zadnjih letih priče vrste diplomatskih pa tudi manj diplomatskih aktivnosti ene in druge države. Očitno gre za zadnjo ponovitev preteklih že videnih predstav. Turčija  je z Libijo (njeno mednarodno priznano vlado) lani sklenila sporazum o razmejitvi na morju oziroma o razmejitvi njunih IEC. Že bežen pogled na zemljevid pove, da je dogovor skregan z obstoječim mednarodnim pravom. Z njim se med drugim posega v IEC, kot jo razume Grčija. Ta je s svoje strani letos sklenila podoben sporazum o razmejitvi izključnih ekonomskih con z Egiptom. Odveč je pripomniti, da je vsaj delno govora o istih vodah. Začele so se vrstiti pomorske vojaške vaje ene in druge strani. Grška mornarica jih je izvajala tudi skupaj z ladjami Združenih arabskih emiratov) Egipta in Izraela. Turčija je v skladu s svojimi stališči šla še korak dalje in v sporne vode začela pošiljati raziskovalno ladjo v spremstvu njenih vojaških ladij. Svoje vojaške ladje je tja poslala tudi Grčija in sredi letošnjega avgusta je prišlo do trčenja med vojaškima ploviloma dveh držav. Temperatura, ki je rasla zadnje mesece (ne samo zaradi poletne vročine) se je resno približala vrelišču. Turčija je dala tudi jasno vedeti, da ne bo dopustila črpanja plina v ciprskih vodah brez udeležbe Severnega Cipra, države, ki jo priznava le ona. (Do njenega oblikovanja na severu ciprskega otoka je prišlo leta 1974 po državnem udaru in poskusu unije Cipra z Grčijo in posledično turške invazije in okupacije).

 

Na stran Grčije, sočlanice EU, se je postavila Francija. V vzhodni Mediteran je poslala svojo vojaško ladjo in dve vojaški letali (lovca) na Kreto. S Turčijo je Francija sicer v sporu tudi glede Sirije in Libije ter turške podpore političnemu islamizmu v regiji. Nezadovoljni s turškim početjem so tudi Izrael, Egipt in Italija, ki so skupaj z Grčijo, Ciprom, Jordanijo in Palestino članice Plinskega foruma vzhodnega Mediterana. V njegovem okviru se naj bi koordinirala njihova energetska politika v regiji. S plinom iz vzhodnega Mediterana imajo velike načrte. V perspektivi bi ta tudi predstavljal alternativo ruskemu plinu, ki bi prihajal po plinovodu preko Turčije. 

 

Da stvari ne bi povsem ušle iz rok, se je za posredovanje med Turčijo in Grčijo odločila Nemčija, trenutno predsedujoča EU (del tria je tudi Slovenija). Sprti strani naj bi se namesto vojaških vaj in glasnega medsebojnega obtoževanja usedli za pogajalsko mizo oziroma - kot je dejal nemški zunanji minister Heiko Maas - pristopili k odkritemu in neposrednemu dialogu. Upajmo, da bo nemško posredovanje uspešno in da bi se za začetek raziskovalne in vojaške ladje umaknile iz spornih voda. Kakšnih posebnih izgledov, da bi se hitro rešila sporna vprašanja, ki se vlečejo zadnjih sto let, sicer na žalost ni. Vendar so pogovori boljši, kot pa gledanje preko puškinih cevi. S pretekom časa se bodo tudi pregrete glave malo ohladile. Z nadaljnjim padanjem cen fosilnih goriv in vse bolj odločnim prehodom na obnovljive vire, pa se kaj lahko zgodi, da plin iz vzhodnega Mediterana niti ne bo več tako važen. Seveda pa je za stabilnost in mir v tem delu sveta pomembno, da se državi bodisi sami bodisi s posredovanjem tretjega končno dogovorita o razmejitvi na morju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Digital Currency in Communist China: A new and even stronger tool of control
10
17.04.2022 19:00
During the ancient period leather notes were used as the first kind of paper currency. Created out of a square feet of deer skin ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.050
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.198
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.092
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.685
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.433
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.215
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.186
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 964
09/
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 1.002
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.758