Komentar

Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča

Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica sovraštva, se sicer vleče že stoletja. Gre za enega najstarejših medsosedskih sporov v Evropi. Drug drugemu so si Grki in Turki storili precej hudega, prelite je bilo preveč krvi. V zadnjih desetletjih sta bili državi nekajkrat na robu vojne, do umiritve je prišlo šele po odločnem posredovanju od zunaj (običano so bile to Združene države). Kako to, da Grki in Turki ne morejo pozabiti na pretekle zamere, ki jih gojijo drug do drugega, in stopiti korak naprej?

27.08.2020 22:31
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Grčija   Turčija   spor   sodišče   vojna

Ilustacija: Miloš Feedovic

Sprti strani naj bi se namesto vojaških vaj in glasnega medsebojnega obtoževanja usedli za pogajalsko mizo in pristopili k odkritemu in neposrednemu dialogu.

Medtem ko je naša pozornost še vedno bolj ali manj namenjena številkam primerov COVID-19 v posameznih državah naše soseščine in drugje po svetu, se je krizi v Belorusiji na evropskem vzhodu pridružila še ena na evropskem jugovzhodu oziroma v vzhodnem Sredozemlju. Tudi pri tej ne gre zamahniti z roko. Glavna akterja sta nekako pričakovana – Turčija in Grčija. Slednji se je tokrat pridružila še vrsta drugih držav. Zakaj naj bi nas moral skrbeti spor med Turki in Grki? Vzhodno Sredozemlje pravzaprav ni tako daleč, tudi Slovenija je sredozemska država. V minulih letih smo čutili (in še čutimo) posledice dogajanj še precej dlje stran. Za povrh sta v spor vpleteni dve članici Evropske unije (Grčija in Ciper) in dve članici Nata (Grčija in Turčija). Dveh organizacij torej, katerih članica je tudi Slovenija. EU bo čez leto dni spet predsedovala naša država in se bo morala ukvarjati tudi s tem sporom (nekaj izkušenj - ne sicer najboljših - s sosedskimi spori že imamo). V Grčiji, Turčiji in Cipru (tudi severnem) letujejo tudi naši državljani. Turčija drži roko nad emigrantsko pipico, ki jo lahko odvije v smeri Grčije in Balkana oziroma Evrope. Ko se dolgoletnim nasprotjem in nerešenem vprašanju meje pridružijo še bogata nahajališča plina in nafte v spornih vodah, imamo opravka s precej vnetljivo zadevo. 

 

Spor me sosedoma, lahko bi govorili o sovraštvu, se vleče že stoletja. Gre za enega najstarejših medsosedskih sporov. Drug drugemu so storili precej hudega. Prelite je bilo tudi dosti krvi. Na pretekle zamere očitno ne morejo pozabiti. Tudi v zadnjih desetletjih sta bili državi nekajkrat na robu vojne. Še posebno mi je ostala v spominu napetost iz leta 1987, saj sem takrat živel v Grčiji. Državi sta podobno hojo po robu ponovili leta 1996. Da do spopadov ni prišlo, se je potrebno zahvaliti posredovanju iz tujine (običajno so to bile ZDA). Pomagalo je tudi članstvo obeh držav v Natu (zaveznice se načeloma ne vojskujejo med seboj).

 

Do današnje ozemeljske in etnične porazdelitve v Egeju je prišlo po burnih dogodkih po koncu I. svetovne vojne (1919-1922). V Mali Aziji (Turčiji) Grkov ni več. Na vzhodu Grčije v Trakiji pa še živi turška (muslimanska) manjšina. Če je kopenska meja med državama jasna, tega ni moč reči za mejo na morju. In te nejasnosti, tako glede teritorialnega morja (in ozračja nad njim) in še posebej glede izključne ekonomske cone ter rabe epikontinentalnega pasu, so eden od glavnih kamnov spotike. Grški otoki se pogosto nahajajo le nekaj kilometrov od turške obale, kar zadevo komplicira. Za nameček Turčija, ki ji bližina turških otokov vsekakor ne gre na roko, ni članica UNCLOS konvencije (Konvencije OZN o pomorskem pravu iz leta 1982). Še posebej ji gredo v nos določbe člena 121, ki se nanašajo na režim okoli otokov in so pomembne pri določanju izključne ekonomske cone (IEC) in  epikontinentalnega pasu neke države. Grčija je predlagala, s čimer pa se Turčija ni strinjala, da zadevo reši Meddržavno sodišče v Haagu, sodni organ OZN.

 

Razloge je med drugim treba iskati v prejšnjih treh stavkih. Državi sta skušali status quo občasno preseči tudi enostransko. To trenutno počne turški nacionalistični predsednik Erdogan. Turčiji skuša povrniti pozicije iz otomanskih časov (zato med drugim turška mornariška oporišča v Katarju in Somaliji ter načrtovano v Sudanu in ne nazadnje ponovna uporaba nekdanje cerkve Hagije Sofije v Carigradu kot mošeje). Erdogan je zavzel stališče, da grški otoki, ki se nahajajo vzhodno od sredinske črte med grškim in turškim kopnim, ne morejo imeti IEC oziroma epikontinentalnega pasu. Njegovo početje bi v določeni meri lahko primerjali s početjem Kitajske v Južnokitajskem morju. V obeh primerih gre za poskuse širitve suverenosti in suverenih pravic mednarodnemu pravu navkljub. Še bolj pa so se stvari zapletle, ko se je ugotovilo, da se v spornih vodah nahajajo bogata nahajališča zemeljskega plina. 

 

Po določenem zatišju v obdobju 1998-2010 smo v tako zadnjih letih priče vrste diplomatskih pa tudi manj diplomatskih aktivnosti ene in druge države. Očitno gre za zadnjo ponovitev preteklih že videnih predstav. Turčija  je z Libijo (njeno mednarodno priznano vlado) lani sklenila sporazum o razmejitvi na morju oziroma o razmejitvi njunih IEC. Že bežen pogled na zemljevid pove, da je dogovor skregan z obstoječim mednarodnim pravom. Z njim se med drugim posega v IEC, kot jo razume Grčija. Ta je s svoje strani letos sklenila podoben sporazum o razmejitvi izključnih ekonomskih con z Egiptom. Odveč je pripomniti, da je vsaj delno govora o istih vodah. Začele so se vrstiti pomorske vojaške vaje ene in druge strani. Grška mornarica jih je izvajala tudi skupaj z ladjami Združenih arabskih emiratov) Egipta in Izraela. Turčija je v skladu s svojimi stališči šla še korak dalje in v sporne vode začela pošiljati raziskovalno ladjo v spremstvu njenih vojaških ladij. Svoje vojaške ladje je tja poslala tudi Grčija in sredi letošnjega avgusta je prišlo do trčenja med vojaškima ploviloma dveh držav. Temperatura, ki je rasla zadnje mesece (ne samo zaradi poletne vročine) se je resno približala vrelišču. Turčija je dala tudi jasno vedeti, da ne bo dopustila črpanja plina v ciprskih vodah brez udeležbe Severnega Cipra, države, ki jo priznava le ona. (Do njenega oblikovanja na severu ciprskega otoka je prišlo leta 1974 po državnem udaru in poskusu unije Cipra z Grčijo in posledično turške invazije in okupacije).

 

Na stran Grčije, sočlanice EU, se je postavila Francija. V vzhodni Mediteran je poslala svojo vojaško ladjo in dve vojaški letali (lovca) na Kreto. S Turčijo je Francija sicer v sporu tudi glede Sirije in Libije ter turške podpore političnemu islamizmu v regiji. Nezadovoljni s turškim početjem so tudi Izrael, Egipt in Italija, ki so skupaj z Grčijo, Ciprom, Jordanijo in Palestino članice Plinskega foruma vzhodnega Mediterana. V njegovem okviru se naj bi koordinirala njihova energetska politika v regiji. S plinom iz vzhodnega Mediterana imajo velike načrte. V perspektivi bi ta tudi predstavljal alternativo ruskemu plinu, ki bi prihajal po plinovodu preko Turčije. 

 

Da stvari ne bi povsem ušle iz rok, se je za posredovanje med Turčijo in Grčijo odločila Nemčija, trenutno predsedujoča EU (del tria je tudi Slovenija). Sprti strani naj bi se namesto vojaških vaj in glasnega medsebojnega obtoževanja usedli za pogajalsko mizo oziroma - kot je dejal nemški zunanji minister Heiko Maas - pristopili k odkritemu in neposrednemu dialogu. Upajmo, da bo nemško posredovanje uspešno in da bi se za začetek raziskovalne in vojaške ladje umaknile iz spornih voda. Kakšnih posebnih izgledov, da bi se hitro rešila sporna vprašanja, ki se vlečejo zadnjih sto let, sicer na žalost ni. Vendar so pogovori boljši, kot pa gledanje preko puškinih cevi. S pretekom časa se bodo tudi pregrete glave malo ohladile. Z nadaljnjim padanjem cen fosilnih goriv in vse bolj odločnim prehodom na obnovljive vire, pa se kaj lahko zgodi, da plin iz vzhodnega Mediterana niti ne bo več tako važen. Seveda pa je za stabilnost in mir v tem delu sveta pomembno, da se državi bodisi sami bodisi s posredovanjem tretjega končno dogovorita o razmejitvi na morju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.522
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.553
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.307
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.001
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.130
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758