Komentar

1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati

Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno kako otrok vstopa v vrtec. Že pred desetletji je znanost dokazala, da malček nekako do tretjega leta starosti ob ob sebi nujno potrebuje varno stabilno osebo, da se ob njej varno odziva. Če tega ni, se otrok na neznane situacije prilagaja oteženo. Če otrok ob joku dlje časa ne dobi odziva, se ne bo počutil varno, svet bo doživljal kot strašen in ogrožujoč, sebe pa kot krivega, da je z njim nekaj narobe. Težko bo sklepal povezane odnose, ker se bo naučil, da nikomur ne more zaupati. Zaradi tega je uvajanje majhnih otrok v vrtec tako zelo pomemben proces. Na žalost pa bo uvajanje letos zaradi Covid-19 izjemno oteženo, ponekod pa celo onemogočeno. Tole so vrtci, kjer po poročanju staršev preprečujejo postopno uvajanje malčkov: vrtec Pernica, vrtec Ljutomer, vrtec Markovci, vrtec Otona Župančiča v Mariboru, Fram, Videm pri Ptuju, vrtec Hrastnik. Naj spomnimo, da je preprečevanje uvajanja otrok kršitev zakona o vrtcih. O tem, kakšne so lahko sankcije za takšno početje, bomo na portalu+ poročali takoj, ko prejmemo odgovore na novinarska vprašanja, ki smo jih poslali na Inšpektorat za šolstvo in šport.

01.09.2020 01:15
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   otroci   malčki   otroški vrtec   NIJZ   Levica   možgani   Daniel Siegel   Maria Montessori   John Bowlby   teorija navezanosti

Nevroznanost je v 21. stoletju raziskala otrokove možgane tako dobro, da vemo, da je vstop v vrtec brez uvajanja za otroka lahko močno travmatičen in pušča dolgotrajne posledice. 

Lansko leto sem v tem času na portalu+ pisala o tem, kako starši v javnem sektorju lahko koristijo dan dopusta za prvi šolski dan svojih otrok. Letos bodo dodaten dan dopusta lahko prvič koristili prvič tudi v zasebnem sektorju, kar je bilo sprejeto z novelo Zakona o delovnih razmerjih že januarja. Cilj novele, ki jo je pripravila Levica, tako poroča STA, naj bi bil izenačiti zaposlene v obeh sektorjih. To je vsekakor dobra novica, toda starše vrtčevskih otrok so očitno spregledali tudi v novem šolskem letu. Iz strokovnega stališča je to popoln absurd, saj so osnovnošolski otroci neprimerno bolj čustveno zreli kot tisti v jaslih. Medtem ko šestletnik že razume odhod v šolo in prihod nazaj domov, 11-mesečni dojenček tega seveda nikakor ne more razumeti. 

 

Da je absurd letošnje leto še večji in presega meje dobrega okusa, saj dopušča nekaj, kar bi lahko imenovali čustvena zloraba otrok, je tokrat poskrbel  Covid-19. Zaradi novih zgolj (!) priporočil NIJZ je veliko ravnateljev šol in vrtcev še bolj prestrašenih; nekateri kljub zgolj priporočilom prepovedujejo gibanje. Svež primer je ravnateljica Osnovne šole Ribnica, ki je otrokom brez zaščitnih mask prepovedala gibanje v istem času kot ostali (ravnateljica zahteva, da pridejo kasneje in kasneje tudi odidejo), hkrati pa jim je prepovedala kosilo. Če pustimo zakonodajo na strani, je takšno ločevanje otrok (ki niso nič krivi, saj so nekateri pod močnim vplivom staršev, hkrati pa formalno ne kršijo predpisov) krivično. Težava tokratnih priporočil je v tem, da so lahko nesmiselna v primeru, če se isti otroci na igrišču vendarle družijo, mask pa denimo sploh ne uporabljajo pravilno. Vse to v najslabšem primeru povzroča nepotrebno zmedo otrok.

 

V vrtcih pa so stvari še hujše. Nekateri ravnatelji so zelo prestrašeni in so zaradi tega sprejeli sklep, ki je za normalen čustven razvoj otroka usoden: staršem so prepovedali uvajanje otrok v vrtec. Od staršev pričakujejo, da na vratih predajo dojenčke ne glede na to, kakšno čustveno škodo bi jim to povzročilo. Drugi ravnatelji so staršem dobrodušno dopustili maksimalno pet ur uvajanja, vsak dan po eno uro, a s pripisom, da je zaželjeno, da izkoristijo le dve uri. Vendar Slovenija glede tega niti ni posebna izjema. V avstralskem mestu Brisbane so celo novorojenčke dajali v 14-dnevno karanteno. Za vse, ki poznamo psihologijo teorije navezanosti, je to popoln nesmisel. Nekateri bi se zdaj oglasili, da je to normalno, da se otroke samo še zavija v vato in da so včasih tako uvajali vse. Slednje drži, toda vmes je znanost prišla do kar nekaj novih spoznanj.

 

Poleg tega je Zakon o vrtcih jasen in nad trenutnimi priporočili. Vsebuje člen, da naj bi bila temeljna naloga vrtca ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Duševne sposobnosti 11-mesečnika ne pomenijo takojšnje ločitve od starša. Vse to podpre tudi v zakonu zapisana pravica do različnosti med otroki. Prav tako je v Kurikulumu za vrtce eno izmed načel, da staršem in otroku pripada postopno uvajanje, vrtcem pa nalaga odprto sodelovanje s starši, kjer imajo starši pravico, da se zadržijo na površinah vrtca krajši ali daljši čas ter da se po dogovoru z vzgojiteljico vključujejo v različne aktivnosti. 

 

Otrok pri enajstih mesecih vsekakor ni duševno zrel za čustveno ločitev ad hoc. Šestletnik razume, da se bodo starši vrnili ponj, enajstmesečni malček pač ne. Njegov spomin je samo somatski - telesni, čustveni. Dogodke si zapomni zgolj na podlagi doživljanja, zato si ne zmore zapomniti, da se mama vrne. V mislih še ne zmore ohranil podobe mame, ki bi bila konstantna. Mama zanj obstaja le, ko jo vidi, sicer pa ima občutek, da je izginila. Prav tako "izginotja" svojega starša ne razume, ker je logično razmišljanje vezano na kasnejša leta. Možganske strukture, ki omogočajo konstantno zmožnost miselne predstave mame, se popolnoma razvijejo šele okrog tretjega leta starosti. Zelo dejavna pa je amigdala, ki deluje že pri novorojenčku in prepoznava nevarnost, vendar se v tej starosti odziva vznemirjeno in burno, ker ustrezne povezave, ki so namenjene obvladovanu čustev (prefrontalni korteks) še niso zgrajene. Posledično v tem obdobju vsako malčkovo vznemirjenje v celoti preplavi otrokovo psiho in telo, zato nujno potrebuje odraslo varno osebo, da se lahko pomiri. Več o tem lahko preberete v knjigi Celostni razvoj otroških možganov avtorja dr. Daniela Siegla, ki bi morala biti osnovno vodilo vseh strokovnih delavcev.

 

Ob uvajanju otrok brez staršev se lahko v množici štirinajstih jokajočih malčkov hitro zgodi, da se na potrebe katerega vzgojiteljice ne zmorejo odzvati. Ker nimajo 14 rok, ampak le dve, so v poskusih tolažbe dejansko nemočne. Toda jok in puščanje otroka dlje časa v takem stanju (kar se ob naših normativih v vrtcu hitro zgodi) pomenita, da se otrokova amigdala ves čas vznemirja, je v močnem stresu in zato razvije preobčutljiv sistem za odzivanje na stres. To je ob dodatnih dejavnikih lahko osnova za resen razvoj psihopatoloških stanj. Nevroznanost je v 21. stoletju raziskala otrokove možgane tako dobro, da vemo, da je vstop v vrtec brez uvajanja za otroka lahko močno travmatičen in pušča dolgotrajne posledice. 

 

Nevroznanostveniki danes opozarjajo, da hipotalamus dozori po drugem letu, nekje med starostjo poltretjega in tretjega leta. Takrat nekje se gradi spomin in razumevanja otroka, da se starš vrne. Tudi modra Maria Montessori, začetnica montessori pedagogike, je že leta 1930 javno predlagala, da je otrok za vrtčevske skupine zrel šele takrat, ko dopolni 33 mesecev. Nevrobiološke raziskave ji danes v tem povsem potrjujejo. Predvsem v normativih, kakršne imamo v jaslih (sedem dojenčkov na eno vzgojiteljico!). Takšni normativi so - predvsem ob uvajanju - nehumani tako do vzgojiteljic in pomočnic, kot seveda tudi do otrok, ki ne morejo prejeti čustvene varnosti. Na to je opozarjal tudi Richard Bowlby, sin znamenitega očeta teorije navezanosti, dr. Johna Bowlbyja, ki je vladi Velike Britanije predlagal daljše porodniške in plačana varstva na domu. 

 

Teorija navezanosti je termin, ki ga je v psihologijo po letu 1950 prinesel vrhunski strokovnjak, psihoanalitik in psihiater dr. John Bowlby. Trdil je, da je navezanost vrojena potreba vseh ljudi. Skupaj z asistentko Mary Ainsworth sta naredila vrsto poskusov, kjer sta opazovala vedenje malčkov, ko so soočeni z nepoznano, tujo situacijo brez matere. Njuni izsledki so bili za tisti čas alarmantni. Dokazala sta, da otrok ob sebi nujno potrebuje varno stabilno osebo, da se ob njej varno odziva. V primerih, ko tega ni, pa se otrok na neznane situacije prilagaja oteženo. Če otrok ob joku dlje časa ne dobi odziva, se ne bo počutil varno, svet bo doživljal kot strašen in ogrožujoč, sebe pa kot krivega, da je z njim nekaj narobe. Težko bo sklepal povezane odnose, ker se bo naučil, da nikomur ne more zaupati. Ta sistem navezanosti se gradi v prvih letih otrokovega življenja in se zapiše v strukturo možganov in celega telesa. Prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno celo življenje, zato ni vseeno kako otrok vstopa v vrtec. 

 

Znanstveniki so dokazali, da če uvajanje poteka hitro - kot večina vrtcev danes želi ali pričakuje od staršev -, potem pospešuje stresni hormon kortizol. Richard Bowlby navaja, da ob hitrem uvajanju v vrtec raven kortizola zjutraj naraste in se ne spusti celo noč, kar povsem pojasni povečane probleme otrok s spanjem ob vstopu v vrtec. Na drugi strani pa ob postopnem, sočasnem uvajanju s starši raven kortizola ob postopnem uvajanju v vrtec do večera spet pade. Če je kortizol povišan dlje časa, naj bi vplival na slabšo tvorbo belih krvničk in s tem na padec imunskega sistema. Kar pojasni podatek, da so otroci v vrtcih na začetku veliko bolni: ne le zato, ker še nimajo razvitega dobrega imunskega sistema, ampak zato, ker ga stres povsem poruši.

 

Zaradi strahu pred okužbo z virusom Covid-19 se tistim staršem, ki želijo svojega malčka postopoma uvajati v vrtec, vrtci najraje izgovarjajo na "kompleksna priporočila NIJZ", ki to niso. Toda raziskave so jasne: takšna praksa je za malčke nevarna in škodljiva bodisi v zdravstvenih ustanovah bodisi v vrtcih. Vrtec je za malčke pomemben mejnik, ki se v človekovo telo lahko zapiše kot nezaveden strah, ali pa kot lepo izhodišče tudi za vse nadaljnje odnose. In prav vzgojiteljice so za starši, sorojenci in starimi starši prva (tuja) oseba, ki lahko gradi varno navezanost  z otrokom. Večina otrok namreč prav z njimi preživi največji del dneva in prav vzgojiteljice so tiste, ki gradijo varne odnose in s tem našo skupno varno bodočnost. Srčne vzgojiteljice te odnose že gradijo, same pa povedo, da jim je prve dni ob uvajanju kar štirinajstih jokajočih otrok zelo težko. Če vemo, da otrokom delamo škodo, od vzgojiteljic pa pričakujemo nemogoče, potem je na mestu vprašanje, ali ne bi bilo dobro, da bi na ravni države nekaj spremenili? In če vsem staršem prvošolčkov privoščimo en prost dan zanje, ali ne bi bilo pošteno do najmlajših, da bi starši dobili proste dni za uvajanje? Stranka Levica, morda je spet prišel čas za predlog novele in izenačenje pravic malčkov in otrok?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
8
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
2
13.06.2021 22:44
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
11
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
O neenakosti v zdravstvu: Kaj nam razkriva primerjava razmer glede Covid-19 med Indijo in Slovenijo?
7
24.05.2021 06:06
Mediji so zadnje čase polni dramatičnih poročil o razmerah v Indiji, kjer naj bi covid-19 zdravstveni sistem že skoraj spravil ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.848
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.074
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.184
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.278
05/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.479
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 785
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 697
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 575
09/
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
Borut Pahor
Ogledov: 1.217
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 569