Komentar

Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice

Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost koga drugega. Pravica torej ni nekaj, kar človekovo svobodo zgolj omogoča, ampak jo tudi pogojuje - in sicer s tem, da poziva k dejavni vlogi njegovo vest in odgovornost. Le kdaj se je odgovornost umaknila voluntarizmu in arbitrarnosti, kakršno uveljavlja in dopušča "progresivna" demokratična praksa liberalnih držav na Zahodu? 

01.09.2020 22:59
Piše: Marjan Frankovič
Ključne besede:   Marjan Frankovič   človekove pravice   pravna država   Hegel   Ahmad   zahod

"Obstajajo različni načini in strategije uveljavljanja človekovih pravic v posameznih družbenih okoljih in praksah." (navedek iz nekega članka)

Pred leti se je s prevodom Heglove Philosophie des Rechts v slovenščino izpostavilo tudi novo tolmačenje tega pojma, ki smo ga dotlej prevajali s filozofijo prava. Odslej je to filozofija pravice ("Očrt filozofije pravice"). O tem, kaj je ustreznejši prevod, bi lahko razpravljali glede na vsebino te Heglove razprave, bodisi v duhu razumevanja, ki ga utirja prevajalec Zdravko Kobe, ko pravi "Heglov Oris filozofije pravice lahko povsem utemeljeno obravnavamo kot sistem podob svobodne volje, kot 'sistem udejanjene svobode'… /ki/ vase vključuje vse sfere, na katerih pride do izraza človekova svoboda … Sistem pravice je v tem smislu sistem pogojev, ki so potrebni za polno udejanjenje svobodne volje”, ali opirajoč se na druge interpretacije, ki jih gotovo ne manjka. Vendar ostanimo še za hip pri zgornji navedbi. Na pravu in pravici zasnovana skupnost, če to Kobetovo misel prevedemo v nekoliko konkretnejšo obliko, odmerja svobodnemu posamezniku (njegovi voljni dejavnosti) okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost koga drugega. Pravica torej ni nekaj, kar človekovo svobodo zgolj omogoča, ampak jo tudi uokvirja oziroma pogojuje, s tem, da poziva k dejavni vlogi njegovo vest in odgovornost. Le kdaj se je slednji vidik umaknil voluntarizmu in arbitrarnosti, kakršno uveljavlja – dopušča "progresivna" demokratična praksa liberalnih držav na Zahodu?

 

Že iz lastnega vpogleda bi lahko sklepali, da pravo, ki z zakoni in predpisi ureja ter po načelih pravičnosti sankcionira odnose v človeški skupnosti, upoštevaje torej pravico, tega ne počne v taki meri, kot bi pričakovali, in pravno urejena država zategadelj ni nikakršno zagotovilo več, da je ali bi moralo biti tako. Pravica za posameznika ali skupino postaja do te mere arbitrarna, da je t. i. pravna država ne zagotavlja več a priori, temveč samo še ad hoc. Z drugo besedo: k nizu ostalih človekovihpravic, za katere se je treba nenehno boriti, moramo v duhu privzete pravšnjosti (beri: ideološke latovščine) vsakič dodati še prav določeno pravico, npr. pravico do pravičnega sojenja.

 

Kajpak je treba posebej navesti tudi adresata – torej skupino ali osebo, kateri se ta pravica zagotavlja ali dozdevno ali dejansko krši. Koder se ta ne udejanja, je zaman govoriti o pravni, na pravičnosti zasnovani družbeni ureditvi. Kajti pravice kot take ni več, zamenjal jo je družboslovni, politično-ideološki narativ o človekovih  pravicah (v najnovejšem času se nam obeta tudi uzakonjenje živalskih, morda celo rastlinskih pravic, toda to je že druga zgodba). Da gre pri t. i. civilnih borcih za človekove pravice za poglabljanje in razširjanje že obstoječe zakonske zaščite, bi težko sklepali – že zavoljo ignorance vseh teh praviloma levičarskih združenj do zatiranja žensk, političnih in verskih ali spolno drugače orientiranih skupin v svetu islama in totalitarnih levih režimih.

 

Ker gre za progresizem leve provenience in orientacije, gre prejkone tudi za mistifikacijo omenjene arbitrarnosti in z njo za nove oblike ideološkega pokritja parcialnih skupinskih interesov - pod videzom vsezajemajoče množine. Pravica in pravičnost kot taka, pravijo, nikogar več ne zanima, gre za človekove pravice. Te pa je treba, kot smo ugotavljali zgoraj, kar se da konkretno našteti, saj iz splošnega pojma vendarle ni mogoče sklepati tudi na njihov posamični obstoj (!?). Pravica, ki jo najdemo v sklopu naprednih (beri: "naše" skrbi vrednih) človekovih pravic, seveda nikakor ni več tista pravica, ki je osnovni predmet Heglove razprave, tisti univerzalni pojem, ki je v srcu sleherne definicije pravne ureditve države. Nasprotno, gre za sveženj predpravic, ki si jih lastijo posamične "progresivne" družbenopolitične, spolne, rasne in druge skupine. Predpravice pa seveda ne morejo biti nič univerzalnega, ena od druge se razlikujejo, medsebojno kolidirajo ali si celo nasprotujejo, zato jih je smiselno (in kajpak donosno!) omenjati le posamično, vendar v nizu, ki mu zlepa ne bo konca. Odtod množinska oblika. Summa summarum: ni pravice in ne pravne države na njeni osnovi, je le niz izborjenih ali podedovanih predpravic ter nenehen strah pred njihovo izgubo. 

 

Že na prvi pogled je očitno, da gre v citiranem stavku "Obstajajo različni načini in strategije uveljavljanja človekovih pravic v posameznih družbenih okoljih in praksah" pod našim naslovom za ideologizirano družboslovno latovščino. Premislek nam pove, da je stavek obtežen s tavtologijo oziroma tiste vrste "dobesednostjo", ki je zgolj rešitev za suspenz ustreznega nivoja splošnosti in logike, v okviru katere se ta "diskurz" navidez giblje.

 

Suspenz splošne veljavnosti nekega občega pojma napotí tradicionalno pravičnost iščočega državljana na taksativni niz pravici podrejenih pojmov ali posamičnosti, ki pa kajpak ne more biti zaključen. Potencialni subjekt neke splošno izražene pravice tako nikoli ne more natanko vedeti, če se ta splošnost človekovih pravic v dejanskosti nanaša tudi nanj, ali potemtakem subsumira tudi njegovo individualno pravico. Kakor hitro je namreč pravica omenjena zgolj v množinski obliki, se nam vsiljuje občutek, da nas bo v praksi zlahka zaobšla, saj vendar nismo izrecno omenjeni, kot je bil omenjen, denimo, sirski brivec Ahmad, naš najslavnejši nelegalni "azilant" ("Pravica za Ahmada!"), ali katera od "ranljivih skupin", ki pod krinko splošne enakosti udejanja predvsem svoje predpravice ter prevlado v vseh vitalnih segmentih družbe (pri nadzorovanju rojstev, v vzgoji in šolstvu, medijih in kulturi, t. i. socialni državi, zdravstvu, zaposlitveni politiki in praksi, pri zaščiti pravice do veroizpovedi, na področju nacionalne in splošne varnosti državljanov, v znanosti in ekonomiji, pri pravnem redu ...).

 

Pač pa ne "obstajajo … načini in strategije", če se še enkrat obregnemo ob naslov  (ki smo ga s tem namenom tudi citirali), ki bi zagotovile pravico dr. Noviču, in tudi ni "načinov in strategij", kako obsoditi resnične zločince in lopove v posameznih, kajpak naših "družbenih okoljih in praksah".

 

Marjan Frankovič je režiser in scenarist.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.522
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.553
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.307
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.001
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.130
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758