Komentar

Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice

Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost koga drugega. Pravica torej ni nekaj, kar človekovo svobodo zgolj omogoča, ampak jo tudi pogojuje - in sicer s tem, da poziva k dejavni vlogi njegovo vest in odgovornost. Le kdaj se je odgovornost umaknila voluntarizmu in arbitrarnosti, kakršno uveljavlja in dopušča "progresivna" demokratična praksa liberalnih držav na Zahodu? 

01.09.2020 22:59
Piše: Marjan Frankovič
Ključne besede:   Marjan Frankovič   človekove pravice   pravna država   Hegel   Ahmad   zahod

"Obstajajo različni načini in strategije uveljavljanja človekovih pravic v posameznih družbenih okoljih in praksah." (navedek iz nekega članka)

Pred leti se je s prevodom Heglove Philosophie des Rechts v slovenščino izpostavilo tudi novo tolmačenje tega pojma, ki smo ga dotlej prevajali s filozofijo prava. Odslej je to filozofija pravice ("Očrt filozofije pravice"). O tem, kaj je ustreznejši prevod, bi lahko razpravljali glede na vsebino te Heglove razprave, bodisi v duhu razumevanja, ki ga utirja prevajalec Zdravko Kobe, ko pravi "Heglov Oris filozofije pravice lahko povsem utemeljeno obravnavamo kot sistem podob svobodne volje, kot 'sistem udejanjene svobode'… /ki/ vase vključuje vse sfere, na katerih pride do izraza človekova svoboda … Sistem pravice je v tem smislu sistem pogojev, ki so potrebni za polno udejanjenje svobodne volje”, ali opirajoč se na druge interpretacije, ki jih gotovo ne manjka. Vendar ostanimo še za hip pri zgornji navedbi. Na pravu in pravici zasnovana skupnost, če to Kobetovo misel prevedemo v nekoliko konkretnejšo obliko, odmerja svobodnemu posamezniku (njegovi voljni dejavnosti) okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost koga drugega. Pravica torej ni nekaj, kar človekovo svobodo zgolj omogoča, ampak jo tudi uokvirja oziroma pogojuje, s tem, da poziva k dejavni vlogi njegovo vest in odgovornost. Le kdaj se je slednji vidik umaknil voluntarizmu in arbitrarnosti, kakršno uveljavlja – dopušča "progresivna" demokratična praksa liberalnih držav na Zahodu?

 

Že iz lastnega vpogleda bi lahko sklepali, da pravo, ki z zakoni in predpisi ureja ter po načelih pravičnosti sankcionira odnose v človeški skupnosti, upoštevaje torej pravico, tega ne počne v taki meri, kot bi pričakovali, in pravno urejena država zategadelj ni nikakršno zagotovilo več, da je ali bi moralo biti tako. Pravica za posameznika ali skupino postaja do te mere arbitrarna, da je t. i. pravna država ne zagotavlja več a priori, temveč samo še ad hoc. Z drugo besedo: k nizu ostalih človekovihpravic, za katere se je treba nenehno boriti, moramo v duhu privzete pravšnjosti (beri: ideološke latovščine) vsakič dodati še prav določeno pravico, npr. pravico do pravičnega sojenja.

 

Kajpak je treba posebej navesti tudi adresata – torej skupino ali osebo, kateri se ta pravica zagotavlja ali dozdevno ali dejansko krši. Koder se ta ne udejanja, je zaman govoriti o pravni, na pravičnosti zasnovani družbeni ureditvi. Kajti pravice kot take ni več, zamenjal jo je družboslovni, politično-ideološki narativ o človekovih  pravicah (v najnovejšem času se nam obeta tudi uzakonjenje živalskih, morda celo rastlinskih pravic, toda to je že druga zgodba). Da gre pri t. i. civilnih borcih za človekove pravice za poglabljanje in razširjanje že obstoječe zakonske zaščite, bi težko sklepali – že zavoljo ignorance vseh teh praviloma levičarskih združenj do zatiranja žensk, političnih in verskih ali spolno drugače orientiranih skupin v svetu islama in totalitarnih levih režimih.

 

Ker gre za progresizem leve provenience in orientacije, gre prejkone tudi za mistifikacijo omenjene arbitrarnosti in z njo za nove oblike ideološkega pokritja parcialnih skupinskih interesov - pod videzom vsezajemajoče množine. Pravica in pravičnost kot taka, pravijo, nikogar več ne zanima, gre za človekove pravice. Te pa je treba, kot smo ugotavljali zgoraj, kar se da konkretno našteti, saj iz splošnega pojma vendarle ni mogoče sklepati tudi na njihov posamični obstoj (!?). Pravica, ki jo najdemo v sklopu naprednih (beri: "naše" skrbi vrednih) človekovih pravic, seveda nikakor ni več tista pravica, ki je osnovni predmet Heglove razprave, tisti univerzalni pojem, ki je v srcu sleherne definicije pravne ureditve države. Nasprotno, gre za sveženj predpravic, ki si jih lastijo posamične "progresivne" družbenopolitične, spolne, rasne in druge skupine. Predpravice pa seveda ne morejo biti nič univerzalnega, ena od druge se razlikujejo, medsebojno kolidirajo ali si celo nasprotujejo, zato jih je smiselno (in kajpak donosno!) omenjati le posamično, vendar v nizu, ki mu zlepa ne bo konca. Odtod množinska oblika. Summa summarum: ni pravice in ne pravne države na njeni osnovi, je le niz izborjenih ali podedovanih predpravic ter nenehen strah pred njihovo izgubo. 

 

Že na prvi pogled je očitno, da gre v citiranem stavku "Obstajajo različni načini in strategije uveljavljanja človekovih pravic v posameznih družbenih okoljih in praksah" pod našim naslovom za ideologizirano družboslovno latovščino. Premislek nam pove, da je stavek obtežen s tavtologijo oziroma tiste vrste "dobesednostjo", ki je zgolj rešitev za suspenz ustreznega nivoja splošnosti in logike, v okviru katere se ta "diskurz" navidez giblje.

 

Suspenz splošne veljavnosti nekega občega pojma napotí tradicionalno pravičnost iščočega državljana na taksativni niz pravici podrejenih pojmov ali posamičnosti, ki pa kajpak ne more biti zaključen. Potencialni subjekt neke splošno izražene pravice tako nikoli ne more natanko vedeti, če se ta splošnost človekovih pravic v dejanskosti nanaša tudi nanj, ali potemtakem subsumira tudi njegovo individualno pravico. Kakor hitro je namreč pravica omenjena zgolj v množinski obliki, se nam vsiljuje občutek, da nas bo v praksi zlahka zaobšla, saj vendar nismo izrecno omenjeni, kot je bil omenjen, denimo, sirski brivec Ahmad, naš najslavnejši nelegalni "azilant" ("Pravica za Ahmada!"), ali katera od "ranljivih skupin", ki pod krinko splošne enakosti udejanja predvsem svoje predpravice ter prevlado v vseh vitalnih segmentih družbe (pri nadzorovanju rojstev, v vzgoji in šolstvu, medijih in kulturi, t. i. socialni državi, zdravstvu, zaposlitveni politiki in praksi, pri zaščiti pravice do veroizpovedi, na področju nacionalne in splošne varnosti državljanov, v znanosti in ekonomiji, pri pravnem redu ...).

 

Pač pa ne "obstajajo … načini in strategije", če se še enkrat obregnemo ob naslov  (ki smo ga s tem namenom tudi citirali), ki bi zagotovile pravico dr. Noviču, in tudi ni "načinov in strategij", kako obsoditi resnične zločince in lopove v posameznih, kajpak naših "družbenih okoljih in praksah".

 

Marjan Frankovič je režiser in scenarist.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
14
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.442
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.662
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.577
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.208
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.271
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.355
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.003
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.186
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 694
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.171