Razkrivamo

Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!

V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti skupnega - razen tega, da v očeh javnosti veljata za bolj ali manj ekstremni: italijanske neofašistične CasaPound (CPI) ter slovenske Levice. Podrobna primerjava je pokazala, da imata stranki veliko skupnega, denimo več kot CasaPound in "janšistična" SDS. Je pa avtor med programoma CasaPound in Levice našel toliko sorodnosti, da je komparativno tabelo razdelil na tri dele, ki jih je povezal s širšim razmišljanjem o fašizmu in komunizmu. Primerjava, ki marsikomu bržkone ne bo všeč. Toda to še ne pomeni, da o tem ni treba pisati. V tokratnem prispevku bo avtor osredotočen na primerjavo programa Levice in CasaPound na področju gospodarstva. Prihodnji teden bo na vrsti primerjava programov Levice in CasaPound na socialnem področju, medtem ko bo v tretjem in zadnjem delu dosjeja poudarek na tem, zakaj nas bi morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico dejansko skrbeti.. Sploh zaradi odnosa teh dveh radikalnih politik do evroatlantskih povezav, kot tudi njunih političnih stališč v zgodovinskem in mednarodnem kontekstu.

02.09.2020 22:30
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   Levica   CasaPound   komunizem   fašizem   Italija   ekstremizem   program   SDS

Fotomontaža: portal+

Ob nedavni vrnitvi Narodnega doma Slovencem ter spravnemu poklonu žrtvam fašizma in komunizma predsednikov Pahorja in Mattarelle. so bili v Italiji najbolj glasi neofašisti CasaPound, v Sloveniji stranka Lavice, ki je gesto Boruta Pahorja označila za "kolaboracijo". CasaPound in Levica sta svoje nasprotovanje dogodku izrazili z identičnimi besedami: "potvarjanje zgodovine"!

 

Slovenska levica politiko Janeza Janše imenuje "janšizem". Čeprav gre za samostalnik, kot sta "komunizem" ali "stalinizem", ni dvoma, da je asociacija, ki jo "antijanšisti" želijo ustvariti pri sogovornikih, tista s fašizmom. To je najbolj očitno v sloganu "Smrt janšizmu!". Namen je predvsem propagandne narave, cilj je diskvalifikacija političnega nasprotnika. Ko se Janšo, stranko, ki jo vodi (SDS) in njene volivce označi za "janšizem", se jim odvzame politično legitimnost, ker se jih potisne v polje ideoloških fanatikov.

 

V mainstreamovski Sloveniji imajo vsi "izmi" negativno konotacijo, vključno z liberalizmom, ki se ga naslavlja samo še s psovko neoliberalizem. Izjema je komunizem, o katerem se skoraj ne sme več razpravljati. Lahko se mu prizna pozitivno vlogo v narodnoosvobodilni borbi (NOB), ne sme pa se kritizirati njegovih revolucionarnih dejanj. Brutalno nasilje (z vsemi zločini) takoj po vojni je že dolgo "drugorazredna tema", ki jo je nespametno odpirati, ker da razdvaja narod in vodi k revizionizmu. "Good guys" morajo ostati "good guys" ne glede na morebitna nova odkritja o njihovih dejanjih. Ostale omembe dediščine komunizma v negativnem kontekstu (na primer glede delovanja sodstva ali medijev) pa je levi politični pol s pomočjo mainstream medijev spretno označil za off limits; to so t.i. ideološke teme, ki se jih ne sme odpirati.

 

Če torej enačba janšizem = fašizem drži, verjetno ne bo težko najti vzporednice med SDS in italijanskimi neofašisti. Bolj konkretno: med programom SDS in programom italijanskih neofašistov. Programi so seveda samo del zgodbe, a nam vseeno ponujajo dober vpogled v deklarirani vrednostni sistem strank. Oziramo se na Italijo kot zibelko fašizma: Mussolini je bil Hitlerjev vzornik. Za začetek si torej poglejmo, kdo so italijanski neofašisti in za kaj se zavzemajo. Nato bomo primerjali njihov program s programom "janšistov" in predvsem s tistim od največjih "anti-janšistov" pri nas, stranko Levica, čeprav se je prav zaradi rivalstva z njo v zadnjih letih občutno radikalizirala tudi retorika Socialnih demokratov (SD).

 

 

Italijanska skrajna desnica je dvignila glavo

 

Italijanska skrajna desnica je v zadnjih letih nedvomno v vzponu. To je zaskrbljujoč fenomen za Italijo, za Slovenijo in za vso Evropo. Kriza, ki se bo verjetno še krepko zaostrila, bo sedanje svetovne nacionalistične trende še okrepila. To bi moralo skrbeti vsakega demokrata. Še pred nekaj leti smo se moralistično zgražali nad Berlusconijem, toda danes je njegova stranka Forza Italia med bolj zmernimi na italijanski desnici, kjer sta zelo glasni Salvinijeva stranka Lega (ki danes črpa glasove tudi na jugu) in Melonijevo gibanje Bratje Italije (Fratelli d'Italia). Zaskrbljujoče je, da se krepijo tudi izvenparlamentarne stranke in gibanja. S svojo nacionalistično, protievropsko in protiimigrantsko retoriko čedalje bolj radikalizirajo politični prostor.

 

 

Silvio Berlusconi, politik in premier, ki je neofašiste pripeljal v uradno nacionalno politiko in celo v vlado.

 

 

V skladu z italijansko ustavo je ponovno ustanavljanje fašistične stranke prepovedano. Na podlagi istega pravnega akta iz leta 1952 (Legge Scelba) je bila uvedena tudi lustracija fašističnih veljakov, ki za petletno obdobje niso imeli pravice biti izvoljeni ali glasovati na volitvah. Zakon prepoveduje apologijo fašizma: javno povzdigovanje načel ali metod fašizma in njegovih nedemokratičnih ciljev torej ni dovoljeno. Predvidena kazen je od šest mesecev do dveh let zapora. 

 

Zakaj je potemtakem toliko aktivnih strank in gibanj, ki se bolj ali manj eksplicitno sklicujejo na fašizem? Italijansko ustavno sodišče je tekom let precej omejilo uporabo zakona, ki so ga na začetku uporabili predvsem proti Movimento Sociale Italiano (MSI), italijanskemu socialnemu gibanju. MSI so leta 1946 ustanovili bivši pripadniki Mussolinijeve fašistične stranke. Leta 1957 je ustavno sodišče pojasnilo, da je apologija fašizma kazniva samo, če je povezana s poskusom ponovnega ustanavljanja originalne fašistične stranke, kar MSI ni bila. Neofašistične stranke so dovoljene, če ne zagovarjajo rušenja demokratične ureditve. Leta 1993 je bil sprejet še zakon Mancino, ki prepoveduje napeljevanje k nasilnim dejanjem v imenu diskriminacije na podlagi rasne, etnične, nacionalne ali verske pripadnosti. Pri izvajanju zakona obstaja precej sivih območij, kljub temu se skrajno desne stranke zavzemajo za njegovo ukinitev, da se ne bi nekatera določila uporabila proti njihovim (nestrpnim) politikam.

 

 

"Ocarinjenje" skrajne desnice

 

Ko sem odraščal v Italiji, se je redko kdo javno proglašal za fašista. Beseda fašizem je bila bolj ali manj tabu. V nasprotju s Slovenci, Italijani pogosto javno obelodanijo, za koga glasujejo. Vendar volivcev MSI, ki je takrat dosegal okoli 6-7% glasov, skorajda ni bilo mogoče srečati. S komunisti (ki jih je bilo tudi veliko več) si lahko razpravljal na vsakem vogalu, fašista si prepoznal po tem, da je po treh kozarcih vina zamomljal, da takrat, ko je bil "On" (Mussolini), "ni bilo vse slabo". Čeprav si Italija, v nasprotju z Nemčijo, nikdar ni nalila čistega vina glede svoje fašistične preteklosti, so v Italiji deklarirane fašiste marginalizirali. Ostale parlamentarne stranke so se sodelovanja z MSI otepale.

 

Preobrat se je začel, ko je na politično sceno stopil magnat Silvio Berlusconi. Bodoči organizator bunga bunga žurov je leta 1993 (dva meseca preden je ustanovil stranko Forza Italia) v drugem krogu volitev za župana Rima javno podprl takratnega voditelja MSI Gianfranca Finija. Slednji je sicer izgubil proti kandidatu levice Francescu Rutelliju, a za MSI je bil to zgodovinski trenutek, ki so ga Italijani imenovali sdoganamento, dobesedno "ocarinjenje". To je bil namreč trenutek, ko je skrajna desnica "prešla carino" in postala polnopravni politični akter. Takrat sem prvič začel srečevati ljudi, ki so brez sramu naznanili, da bodo glasovali za Finija. Kasneje je Fini tudi sodeloval v prvi Berlusconijevi vladi, leta 2010 pa sta se javno hudo skregala in razšla.

 

 

CasaPound: fašisti tretjega tisočletja

 

Od sdoganamenta do danes je nastalo veliko parlamentarnih in izvenparlamentarnih strank, ki jih povezujejo s fašizmom, čeprav nekatere to zanikajo. Matteo Salvini, vodja Lege, in Giorgia Meloni, voditeljica Fratelli d'Italia, trdita, da nista fašista, temveč patriota. Med neofašističnimi izvenparlamentarnimi gibanji je medijsko najbolj prepoznavno CasaPound, ki ga v Sloveniji poznamo zaradi svojih shodov proti slovenski manjšini, o katerih so poročali tudi mediji.

 

 

Neofašisti iz CasaPound so na volitvah leta 2018 dosegli manj kot odstotek glasov, a ne glede na to uživajo nesorazmerno veliko medijsko pozornost.

 

 

Gibanje CasaPound Italia (CPI) se imenuje po ameriškem književniku Ezri Pound, ki je od leta 1924 živel v Italiji in bil velik simpatizer Mussolinija. Leta 2008 so gibanje ustanovili skvoterji, ki so pet let prej zasedli bivšo vladno stavbo v Rimu. Kasneje so se preoblikovali v nacionalno politično stranko. Leta 2019 je CPI sporočila, da se vsaj začasno ne bo udeleževala volitev in bo ponovno delovala kot gibanje. CPI, ki ne skriva svoje fašistične ideologije ("Res je, smo fašisti, ampak fašisti tretjega tisočletja", je leta 2011 v intervjuju izjavil njen tedanji vodja), je na parlamentarnih volitvah leta 2018 dosegla 0.95% glasov. Njen medijski doseg pa je veliko večji, kot bi lahko sklepali iz njenega skromnega volilnega izida. Kljub temu, da je CasaPound odkrito neofašistična, je bila pri pisanju programa previdna: besede fašizem, verjetno tudi zaradi zakonov Scelba in Mancini, v njem ne boste zasledili.

 

 

Kdo je najbolj nasprotoval Pahorju in Mattarelli?

 

Osredotočil sem se na CasaPound tudi zato, ker je na italijanski strani najbolj glasno nasprotovala nedavni vrnitvi Narodnega doma Slovencem ter spravnemu poklonu žrtvam fašizma in komunizma predsednika Pahorja in Mattarelle. V Sloveniji so temu nasprotovali nekateri veljaki levice, vključno z novo voditeljico Socialnih demokratov Tanjo Fajon. Sam menim, da je šlo za pogumno gesto, ki bi jo moral vsak demokrat in miroljuben človek pozdraviti, še posebej v času, ko je nacionalizem v Evropi v nevarnem vzponu. Najbolj glasna stranka proti srečanju je bila Levica, ki je gesto Pahorja označila za "kolaboracijo". CasaPound in Levica sta svoje nasprotovanje dogodku izrazili z identičnimi besedami: "potvarjanje zgodovine"!

 

 

Levica vs. CasaPound - 1

 

Levica in CasaPound se imata za zagovornici popolnoma nasprotnih konceptov družbe. Ali je res tako? Za boljše razumevanje stališč enih in drugih sem primerjal njuna programa in za "kontrolo" še tistega od SDS. Programi so drugače strukturirani in se razlikujejo v obsegu in podrobnosti predlaganih ukrepov, kar primerjavo otežuje. Program Levice je (pohvalno!) precej bolj izčrpen in dodelan od programa CasaPound in SDS. Kljub temu lahko pri vseh treh jasno razberemo ocene in stališča glede ključnih tematik.

 

V spodnji tabeli so zbrani dobesedni citati iz programov Levice in CasaPound, čeprav ne nujno v vrstnem redu, v katerem se pojavljajo. Za začetek bomo primerjali njun odnos do gospodarstva, trga, lastnine, kapitala, podjetij in trga dela. Prihodnjič bomo analizirali še podobnosti glede socialne in davčne politike, dohodkov, pokojnin, zdravstva in izobraževanja, na koncu, v tretjem delu pa še glede Evropske unije, Nata in bančnega sistema.

 

 

Izbrani citati iz programov CasaPound Italia in Levice

 

CasaPound Italia

Levica (Slovenija)

Gospodarstvo in trg

Posamezniki in skupine, podjetja in delavci združeno uresničijo kolektivni interes.

Država zagotavlja jedro skupnega blaga, ki ne sme biti na voljo na trgu.

Trg proizvaja posamezne delavce, ki z drugimi tekmujejo v brezglavi in razdiralni dirki proti dnu, namesto da bi se združevali v delovne kolektive, zahtevali svoje pravice, višje plače in več glasu v podjetjih, kjer delajo.

Kapitalizem in zasebna lastnina

Zasebno lastništvo ne sme povzročati razpadanje fizične in moralne osebnosti drugih ljudi preko izkoriščanja njihovega dela.

Preprečiti turbokapitalistični koncept podjetij.  

Zasebno gospodarsko podjetje in zasebna lastnina morata delovati v korist družbe, država mora imeti možnost razlastiti podjetja in monopole, če je to v splošnem javnem interesu.

Kapitalizem ni samo sistem razrednega izkoriščanja in zapostavljanja, ampak tudi izkoriščanja in zapostavljanja na podlagi spola, etničnosti, narodnosti in drugih osebnih okoliščin.

Privatizacija

Privatizacija ogroža tudi temeljne pravice, ki ljudem zagotavljajo socialno dostojanstvo. Italija, dom socialne države in javne varnosti, se homologira za suženjstvo v slogu ZDA.

Ustavitev privatizacije in zagotovitev javnega lastništva v ključnih panogah.

Javne storitve za vse niso strošek, temveč bogastvo. Zagotovili bomo ustrezno raven financiranja in se zoperstavili pogoltnosti privatizatorjev.

Tuj kapital

Varovanje posebnih sektorjev pred neupravičenim političnim vplivom velikih multinacionalk z revizijo veljavne davčne zakonodaje.

Rekonstitucija podjetij v državni lasti v energetskem, telekomunikacijskem in prometnem sektorju.

Naša država bo služila kot vir poceni in brezpravne delovne sile za potrebe tujega kapitala in postala bo kraj, kamor lahko razvitejše države selijo umazano, nevarno ali drugače nezaželeno proizvodnjo.

Zavzemali se bomo za vzpostavitev javnih podjetij za zagotavljanje cenovno dostopnega in učinkovitega mestnega, medkrajevnega in regionalnega potniškega prometa in za odvzem koncesij multinacionalkam.

Trg dela

Proti brezposelnosti, prekarnosti in izkoriščanju predlagamo: Odpravo zakonov, ki spodbujajo prekarnost in tako imenovano "prožnost" (beseda, ki se uporablja za izražanje absolutne moči kapitala nad delom).

Borili se bomo proti prekarnosti in izkoriščevalskim delovnim pogojem.



Socialni damping

Politike za zaščito italijanskih delavcev, da ne bi bili več izpostavljeni konkurenci delavcev/sužnjev v nezaščitenih tujih državah (8-urni dan, pokojnina, porodniško varstvo itd.).

Ponovno ovrednotiti fizično in ročno delo in na tej podlagi prenoviti plačno politiko.

Konec socialnega dampinga. 

Določitev skupnega minimalnega nabora socialnih pravic (pravice delavcev, dolžine delovnikov, dopusti). 

Vzpostavljanje temeljnih delavskih pravic in standardov varovanja okolja na globalni ravni z namenom preprečevanja socialnega in okoljskega dampinga.

Soupravljanje podjetij

Udeležba zaposlenih pri upravljanju in dobičkih podjetij.

V Levici bomo predlagali ukrepe za veliko višji standard delavskega soupravljanja. Prenova Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) ter Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.

Levica in CasaPound bi z lahkoto sestavili skupni program za gospodarstvo.

 

 

Program Levice ima skratka veliko skupnega s programom italijanskih neofašistov CasaPound (CPI). Na gospodarskem in socialnem področju so podobnosti naravnost frapantne. Tega ne moremo reči za program SDS, ki zagovarja "čim manj neposrednega državnega lastništva v gospodarstvu" in da se trg dela in kapitala osvobodi ovir, ki zavirajo konkurenčnost.

 

Iz programov Levice in CPI izhajajo sledeče skupne točke v zgoraj izpostavljenih temah:

 

- obe stranki sta izrazito anti-kapitalistični in imata odklonilen odnos do trga.

- gospodarstvo za njiju ni seštevek svobodnih subjektov, ki sodelujejo in tekmujejo na prostem trgu in kjer država skrbi, da ne pride do zlorab, temveč kolektivistični sistem, nad katerim mora bedeti razsvetljena in čvrsta roka države in v katerem se morajo posamezniki podrediti skupnosti. V nasprotju s programom SDS, poudarka na individualno svobodo gospodarskih subjektov ni. Posledično sta tako Levica kot CPI proti privatizaciji in zagovarjata močno vlogo države (nacionalizacijo) v ključnih ali strateških gospodarskih sektorjih. CPI celo zagovarja avtomatično nacionalizacijo vseh propadlih podjetij, ki imajo več kot 50 zaposlenih.

- za obe je Kapital sovražnik, ki vselej izkorišča delavce. Posledično Levica in CPI nasprotujeta vsem oblikam fleksibilnosti trga dela. Tujega kapitala se je treba braniti, ker pleni, izkorišča in omejuje nacionalno suverenost. V tej viziji nikakor ne more odigrati pozitivne vloge, na primer preko ustvarjanja ali reševanja delovnih mest in uvajanja novih tehnologij.  

 

 

Med CasoPound in Levico obstajajo tudi pomembne razlike (v prid Levice, da ne bo pomote), ki jih bomo, poleg ostalih pomembnih podobnosti, poudarili v naslednjih dveh nadaljevanjih. Čeprav se Levica v svojem programu otepa besede komunizem in CasaPound besede fašizem, ni dvoma, katera ideologija ju navdihuje. Ker ima podobnost med temi -izmi korenine v zgodovini, bomo tudi analizirali tudi to, zakaj bi nas morale podobnosti med programom Levice in CasaPound skrbeti ...

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
13
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
14
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.582
03/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.446
04/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 1.336
05/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.452
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.397
07/
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
Andrej Capobianco
Ogledov: 864
08/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.056
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 912
10/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.839