Razkrivamo

Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!

V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti skupnega - razen tega, da v očeh javnosti veljata za bolj ali manj ekstremni: italijanske neofašistične CasaPound (CPI) ter slovenske Levice. Podrobna primerjava je pokazala, da imata stranki veliko skupnega, denimo več kot CasaPound in "janšistična" SDS. Je pa avtor med programoma CasaPound in Levice našel toliko sorodnosti, da je komparativno tabelo razdelil na tri dele, ki jih je povezal s širšim razmišljanjem o fašizmu in komunizmu. Primerjava, ki marsikomu bržkone ne bo všeč. Toda to še ne pomeni, da o tem ni treba pisati. V tokratnem prispevku bo avtor osredotočen na primerjavo programa Levice in CasaPound na področju gospodarstva. Prihodnji teden bo na vrsti primerjava programov Levice in CasaPound na socialnem področju, medtem ko bo v tretjem in zadnjem delu dosjeja poudarek na tem, zakaj nas bi morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico dejansko skrbeti.. Sploh zaradi odnosa teh dveh radikalnih politik do evroatlantskih povezav, kot tudi njunih političnih stališč v zgodovinskem in mednarodnem kontekstu.

02.09.2020 22:30
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   Levica   CasaPound   komunizem   fašizem   Italija   ekstremizem   program   SDS

Fotomontaža: portal+

Ob nedavni vrnitvi Narodnega doma Slovencem ter spravnemu poklonu žrtvam fašizma in komunizma predsednikov Pahorja in Mattarelle. so bili v Italiji najbolj glasi neofašisti CasaPound, v Sloveniji stranka Lavice, ki je gesto Boruta Pahorja označila za "kolaboracijo". CasaPound in Levica sta svoje nasprotovanje dogodku izrazili z identičnimi besedami: "potvarjanje zgodovine"!

 

Slovenska levica politiko Janeza Janše imenuje "janšizem". Čeprav gre za samostalnik, kot sta "komunizem" ali "stalinizem", ni dvoma, da je asociacija, ki jo "antijanšisti" želijo ustvariti pri sogovornikih, tista s fašizmom. To je najbolj očitno v sloganu "Smrt janšizmu!". Namen je predvsem propagandne narave, cilj je diskvalifikacija političnega nasprotnika. Ko se Janšo, stranko, ki jo vodi (SDS) in njene volivce označi za "janšizem", se jim odvzame politično legitimnost, ker se jih potisne v polje ideoloških fanatikov.

 

V mainstreamovski Sloveniji imajo vsi "izmi" negativno konotacijo, vključno z liberalizmom, ki se ga naslavlja samo še s psovko neoliberalizem. Izjema je komunizem, o katerem se skoraj ne sme več razpravljati. Lahko se mu prizna pozitivno vlogo v narodnoosvobodilni borbi (NOB), ne sme pa se kritizirati njegovih revolucionarnih dejanj. Brutalno nasilje (z vsemi zločini) takoj po vojni je že dolgo "drugorazredna tema", ki jo je nespametno odpirati, ker da razdvaja narod in vodi k revizionizmu. "Good guys" morajo ostati "good guys" ne glede na morebitna nova odkritja o njihovih dejanjih. Ostale omembe dediščine komunizma v negativnem kontekstu (na primer glede delovanja sodstva ali medijev) pa je levi politični pol s pomočjo mainstream medijev spretno označil za off limits; to so t.i. ideološke teme, ki se jih ne sme odpirati.

 

Če torej enačba janšizem = fašizem drži, verjetno ne bo težko najti vzporednice med SDS in italijanskimi neofašisti. Bolj konkretno: med programom SDS in programom italijanskih neofašistov. Programi so seveda samo del zgodbe, a nam vseeno ponujajo dober vpogled v deklarirani vrednostni sistem strank. Oziramo se na Italijo kot zibelko fašizma: Mussolini je bil Hitlerjev vzornik. Za začetek si torej poglejmo, kdo so italijanski neofašisti in za kaj se zavzemajo. Nato bomo primerjali njihov program s programom "janšistov" in predvsem s tistim od največjih "anti-janšistov" pri nas, stranko Levica, čeprav se je prav zaradi rivalstva z njo v zadnjih letih občutno radikalizirala tudi retorika Socialnih demokratov (SD).

 

 

Italijanska skrajna desnica je dvignila glavo

 

Italijanska skrajna desnica je v zadnjih letih nedvomno v vzponu. To je zaskrbljujoč fenomen za Italijo, za Slovenijo in za vso Evropo. Kriza, ki se bo verjetno še krepko zaostrila, bo sedanje svetovne nacionalistične trende še okrepila. To bi moralo skrbeti vsakega demokrata. Še pred nekaj leti smo se moralistično zgražali nad Berlusconijem, toda danes je njegova stranka Forza Italia med bolj zmernimi na italijanski desnici, kjer sta zelo glasni Salvinijeva stranka Lega (ki danes črpa glasove tudi na jugu) in Melonijevo gibanje Bratje Italije (Fratelli d'Italia). Zaskrbljujoče je, da se krepijo tudi izvenparlamentarne stranke in gibanja. S svojo nacionalistično, protievropsko in protiimigrantsko retoriko čedalje bolj radikalizirajo politični prostor.

 

 

Silvio Berlusconi, politik in premier, ki je neofašiste pripeljal v uradno nacionalno politiko in celo v vlado.

 

 

V skladu z italijansko ustavo je ponovno ustanavljanje fašistične stranke prepovedano. Na podlagi istega pravnega akta iz leta 1952 (Legge Scelba) je bila uvedena tudi lustracija fašističnih veljakov, ki za petletno obdobje niso imeli pravice biti izvoljeni ali glasovati na volitvah. Zakon prepoveduje apologijo fašizma: javno povzdigovanje načel ali metod fašizma in njegovih nedemokratičnih ciljev torej ni dovoljeno. Predvidena kazen je od šest mesecev do dveh let zapora. 

 

Zakaj je potemtakem toliko aktivnih strank in gibanj, ki se bolj ali manj eksplicitno sklicujejo na fašizem? Italijansko ustavno sodišče je tekom let precej omejilo uporabo zakona, ki so ga na začetku uporabili predvsem proti Movimento Sociale Italiano (MSI), italijanskemu socialnemu gibanju. MSI so leta 1946 ustanovili bivši pripadniki Mussolinijeve fašistične stranke. Leta 1957 je ustavno sodišče pojasnilo, da je apologija fašizma kazniva samo, če je povezana s poskusom ponovnega ustanavljanja originalne fašistične stranke, kar MSI ni bila. Neofašistične stranke so dovoljene, če ne zagovarjajo rušenja demokratične ureditve. Leta 1993 je bil sprejet še zakon Mancino, ki prepoveduje napeljevanje k nasilnim dejanjem v imenu diskriminacije na podlagi rasne, etnične, nacionalne ali verske pripadnosti. Pri izvajanju zakona obstaja precej sivih območij, kljub temu se skrajno desne stranke zavzemajo za njegovo ukinitev, da se ne bi nekatera določila uporabila proti njihovim (nestrpnim) politikam.

 

 

"Ocarinjenje" skrajne desnice

 

Ko sem odraščal v Italiji, se je redko kdo javno proglašal za fašista. Beseda fašizem je bila bolj ali manj tabu. V nasprotju s Slovenci, Italijani pogosto javno obelodanijo, za koga glasujejo. Vendar volivcev MSI, ki je takrat dosegal okoli 6-7% glasov, skorajda ni bilo mogoče srečati. S komunisti (ki jih je bilo tudi veliko več) si lahko razpravljal na vsakem vogalu, fašista si prepoznal po tem, da je po treh kozarcih vina zamomljal, da takrat, ko je bil "On" (Mussolini), "ni bilo vse slabo". Čeprav si Italija, v nasprotju z Nemčijo, nikdar ni nalila čistega vina glede svoje fašistične preteklosti, so v Italiji deklarirane fašiste marginalizirali. Ostale parlamentarne stranke so se sodelovanja z MSI otepale.

 

Preobrat se je začel, ko je na politično sceno stopil magnat Silvio Berlusconi. Bodoči organizator bunga bunga žurov je leta 1993 (dva meseca preden je ustanovil stranko Forza Italia) v drugem krogu volitev za župana Rima javno podprl takratnega voditelja MSI Gianfranca Finija. Slednji je sicer izgubil proti kandidatu levice Francescu Rutelliju, a za MSI je bil to zgodovinski trenutek, ki so ga Italijani imenovali sdoganamento, dobesedno "ocarinjenje". To je bil namreč trenutek, ko je skrajna desnica "prešla carino" in postala polnopravni politični akter. Takrat sem prvič začel srečevati ljudi, ki so brez sramu naznanili, da bodo glasovali za Finija. Kasneje je Fini tudi sodeloval v prvi Berlusconijevi vladi, leta 2010 pa sta se javno hudo skregala in razšla.

 

 

CasaPound: fašisti tretjega tisočletja

 

Od sdoganamenta do danes je nastalo veliko parlamentarnih in izvenparlamentarnih strank, ki jih povezujejo s fašizmom, čeprav nekatere to zanikajo. Matteo Salvini, vodja Lege, in Giorgia Meloni, voditeljica Fratelli d'Italia, trdita, da nista fašista, temveč patriota. Med neofašističnimi izvenparlamentarnimi gibanji je medijsko najbolj prepoznavno CasaPound, ki ga v Sloveniji poznamo zaradi svojih shodov proti slovenski manjšini, o katerih so poročali tudi mediji.

 

 

Neofašisti iz CasaPound so na volitvah leta 2018 dosegli manj kot odstotek glasov, a ne glede na to uživajo nesorazmerno veliko medijsko pozornost.

 

 

Gibanje CasaPound Italia (CPI) se imenuje po ameriškem književniku Ezri Pound, ki je od leta 1924 živel v Italiji in bil velik simpatizer Mussolinija. Leta 2008 so gibanje ustanovili skvoterji, ki so pet let prej zasedli bivšo vladno stavbo v Rimu. Kasneje so se preoblikovali v nacionalno politično stranko. Leta 2019 je CPI sporočila, da se vsaj začasno ne bo udeleževala volitev in bo ponovno delovala kot gibanje. CPI, ki ne skriva svoje fašistične ideologije ("Res je, smo fašisti, ampak fašisti tretjega tisočletja", je leta 2011 v intervjuju izjavil njen tedanji vodja), je na parlamentarnih volitvah leta 2018 dosegla 0.95% glasov. Njen medijski doseg pa je veliko večji, kot bi lahko sklepali iz njenega skromnega volilnega izida. Kljub temu, da je CasaPound odkrito neofašistična, je bila pri pisanju programa previdna: besede fašizem, verjetno tudi zaradi zakonov Scelba in Mancini, v njem ne boste zasledili.

 

 

Kdo je najbolj nasprotoval Pahorju in Mattarelli?

 

Osredotočil sem se na CasaPound tudi zato, ker je na italijanski strani najbolj glasno nasprotovala nedavni vrnitvi Narodnega doma Slovencem ter spravnemu poklonu žrtvam fašizma in komunizma predsednika Pahorja in Mattarelle. V Sloveniji so temu nasprotovali nekateri veljaki levice, vključno z novo voditeljico Socialnih demokratov Tanjo Fajon. Sam menim, da je šlo za pogumno gesto, ki bi jo moral vsak demokrat in miroljuben človek pozdraviti, še posebej v času, ko je nacionalizem v Evropi v nevarnem vzponu. Najbolj glasna stranka proti srečanju je bila Levica, ki je gesto Pahorja označila za "kolaboracijo". CasaPound in Levica sta svoje nasprotovanje dogodku izrazili z identičnimi besedami: "potvarjanje zgodovine"!

 

 

Levica vs. CasaPound - 1

 

Levica in CasaPound se imata za zagovornici popolnoma nasprotnih konceptov družbe. Ali je res tako? Za boljše razumevanje stališč enih in drugih sem primerjal njuna programa in za "kontrolo" še tistega od SDS. Programi so drugače strukturirani in se razlikujejo v obsegu in podrobnosti predlaganih ukrepov, kar primerjavo otežuje. Program Levice je (pohvalno!) precej bolj izčrpen in dodelan od programa CasaPound in SDS. Kljub temu lahko pri vseh treh jasno razberemo ocene in stališča glede ključnih tematik.

 

V spodnji tabeli so zbrani dobesedni citati iz programov Levice in CasaPound, čeprav ne nujno v vrstnem redu, v katerem se pojavljajo. Za začetek bomo primerjali njun odnos do gospodarstva, trga, lastnine, kapitala, podjetij in trga dela. Prihodnjič bomo analizirali še podobnosti glede socialne in davčne politike, dohodkov, pokojnin, zdravstva in izobraževanja, na koncu, v tretjem delu pa še glede Evropske unije, Nata in bančnega sistema.

 

 

Izbrani citati iz programov CasaPound Italia in Levice

 

CasaPound Italia

Levica (Slovenija)

Gospodarstvo in trg

Posamezniki in skupine, podjetja in delavci združeno uresničijo kolektivni interes.

Država zagotavlja jedro skupnega blaga, ki ne sme biti na voljo na trgu.

Trg proizvaja posamezne delavce, ki z drugimi tekmujejo v brezglavi in razdiralni dirki proti dnu, namesto da bi se združevali v delovne kolektive, zahtevali svoje pravice, višje plače in več glasu v podjetjih, kjer delajo.

Kapitalizem in zasebna lastnina

Zasebno lastništvo ne sme povzročati razpadanje fizične in moralne osebnosti drugih ljudi preko izkoriščanja njihovega dela.

Preprečiti turbokapitalistični koncept podjetij.  

Zasebno gospodarsko podjetje in zasebna lastnina morata delovati v korist družbe, država mora imeti možnost razlastiti podjetja in monopole, če je to v splošnem javnem interesu.

Kapitalizem ni samo sistem razrednega izkoriščanja in zapostavljanja, ampak tudi izkoriščanja in zapostavljanja na podlagi spola, etničnosti, narodnosti in drugih osebnih okoliščin.

Privatizacija

Privatizacija ogroža tudi temeljne pravice, ki ljudem zagotavljajo socialno dostojanstvo. Italija, dom socialne države in javne varnosti, se homologira za suženjstvo v slogu ZDA.

Ustavitev privatizacije in zagotovitev javnega lastništva v ključnih panogah.

Javne storitve za vse niso strošek, temveč bogastvo. Zagotovili bomo ustrezno raven financiranja in se zoperstavili pogoltnosti privatizatorjev.

Tuj kapital

Varovanje posebnih sektorjev pred neupravičenim političnim vplivom velikih multinacionalk z revizijo veljavne davčne zakonodaje.

Rekonstitucija podjetij v državni lasti v energetskem, telekomunikacijskem in prometnem sektorju.

Naša država bo služila kot vir poceni in brezpravne delovne sile za potrebe tujega kapitala in postala bo kraj, kamor lahko razvitejše države selijo umazano, nevarno ali drugače nezaželeno proizvodnjo.

Zavzemali se bomo za vzpostavitev javnih podjetij za zagotavljanje cenovno dostopnega in učinkovitega mestnega, medkrajevnega in regionalnega potniškega prometa in za odvzem koncesij multinacionalkam.

Trg dela

Proti brezposelnosti, prekarnosti in izkoriščanju predlagamo: Odpravo zakonov, ki spodbujajo prekarnost in tako imenovano "prožnost" (beseda, ki se uporablja za izražanje absolutne moči kapitala nad delom).

Borili se bomo proti prekarnosti in izkoriščevalskim delovnim pogojem.



Socialni damping

Politike za zaščito italijanskih delavcev, da ne bi bili več izpostavljeni konkurenci delavcev/sužnjev v nezaščitenih tujih državah (8-urni dan, pokojnina, porodniško varstvo itd.).

Ponovno ovrednotiti fizično in ročno delo in na tej podlagi prenoviti plačno politiko.

Konec socialnega dampinga. 

Določitev skupnega minimalnega nabora socialnih pravic (pravice delavcev, dolžine delovnikov, dopusti). 

Vzpostavljanje temeljnih delavskih pravic in standardov varovanja okolja na globalni ravni z namenom preprečevanja socialnega in okoljskega dampinga.

Soupravljanje podjetij

Udeležba zaposlenih pri upravljanju in dobičkih podjetij.

V Levici bomo predlagali ukrepe za veliko višji standard delavskega soupravljanja. Prenova Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) ter Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.

Levica in CasaPound bi z lahkoto sestavili skupni program za gospodarstvo.

 

 

Program Levice ima skratka veliko skupnega s programom italijanskih neofašistov CasaPound (CPI). Na gospodarskem in socialnem področju so podobnosti naravnost frapantne. Tega ne moremo reči za program SDS, ki zagovarja "čim manj neposrednega državnega lastništva v gospodarstvu" in da se trg dela in kapitala osvobodi ovir, ki zavirajo konkurenčnost.

 

Iz programov Levice in CPI izhajajo sledeče skupne točke v zgoraj izpostavljenih temah:

 

- obe stranki sta izrazito anti-kapitalistični in imata odklonilen odnos do trga.

- gospodarstvo za njiju ni seštevek svobodnih subjektov, ki sodelujejo in tekmujejo na prostem trgu in kjer država skrbi, da ne pride do zlorab, temveč kolektivistični sistem, nad katerim mora bedeti razsvetljena in čvrsta roka države in v katerem se morajo posamezniki podrediti skupnosti. V nasprotju s programom SDS, poudarka na individualno svobodo gospodarskih subjektov ni. Posledično sta tako Levica kot CPI proti privatizaciji in zagovarjata močno vlogo države (nacionalizacijo) v ključnih ali strateških gospodarskih sektorjih. CPI celo zagovarja avtomatično nacionalizacijo vseh propadlih podjetij, ki imajo več kot 50 zaposlenih.

- za obe je Kapital sovražnik, ki vselej izkorišča delavce. Posledično Levica in CPI nasprotujeta vsem oblikam fleksibilnosti trga dela. Tujega kapitala se je treba braniti, ker pleni, izkorišča in omejuje nacionalno suverenost. V tej viziji nikakor ne more odigrati pozitivne vloge, na primer preko ustvarjanja ali reševanja delovnih mest in uvajanja novih tehnologij.  

 

 

Med CasoPound in Levico obstajajo tudi pomembne razlike (v prid Levice, da ne bo pomote), ki jih bomo, poleg ostalih pomembnih podobnosti, poudarili v naslednjih dveh nadaljevanjih. Čeprav se Levica v svojem programu otepa besede komunizem in CasaPound besede fašizem, ni dvoma, katera ideologija ju navdihuje. Ker ima podobnost med temi -izmi korenine v zgodovini, bomo tudi analizirali tudi to, zakaj bi nas morale podobnosti med programom Levice in CasaPound skrbeti ...

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
13
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.785
02/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.358
03/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.456
04/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.084
05/
Šteje samo, kakšen človek si
Ana Jud
Ogledov: 978
06/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.665
07/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 841
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 830
09/
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 684
10/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.775