Komentar

Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo

Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. Samo poglejmo farmacevtsko industrijo, v njej gledamo biotehnološko patologijo, ki jo omogoča kapitalska požrešnost, namesto da bi v farmacevtski znanosti človeštvo videlo upanje. Očitno je, da se moramo na novo orientirati in popolnoma drugače družbeno organizirati, sicer lahko preprosto izginemo.

05.09.2020 21:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Živi objekt   razstava   MGL   Ars Electronica   bioumetnost   Špela Petrič   Polona Tratnik   Maja Smrekar   Robertina Šabjanič   Saša Spačal

Foto: Miha Turšič

Razstava Živi objekt je postavljena vzporedno s festivalsko manifestacijo Ars Electronica, ki bo potekala med 9. in 13. septembrom 2020 v Linzu ter na medmrežju.

Umetniška dela petih bioumetnic, ki sodelujejo na skupinski razstavi Živi objekt v Mestni galeriji Ljubljana, sem v zadnjih petih letih v svojih komentarjih večkrat reflektiral. Današnji tekst je neke vrste povzetek tega premisleka. Razstava je postavljena vzporedno s festivalsko manifestacijo Ars Electronica, ki bo potekala med 9. in 13. septembrom 2020 v Linzu ter na medmrežju. Pet bioumetnic, kot fronta ontološke strategije, predstavlja resničen fenomen. Občudovanja vredne kulture nimajo takšne avantgardne falange kot mi. Vprašanje pa je, če si one sploh želijo biti avantgardna linija umetnosti.

 

Potrebno je poudariti, da današnji komentar ni ocena razstave, saj je več kot jasno, da umetnost kognitivnih struktur, vpetih v laboratorijsko in intermedijsko objektnost, pristransko občudujem. Te dni sem zelo oddaljen od domovine, tako da si bom razstavo ogledal šele ob povratku. Na ogled bo do 1. novembra.

 

Bioumetnost kot zvrst razvojne umetnosti se je izoblikovala v zadnjih petindvajsetih letih. Iz spremnih tekstov ob razstavi je razvidno, da so se umetnice želele izogniti besedi bioumetnost, bioumetnica. Z naslovom razstave Živi objekt so naredile zarezo med klasično objektnostjo in objektnostjo živega. Sicer pa je vsak umetniški objekt zgrajen tako, da opravlja izbrane umetniške naloge. Ko pa dodamo samostalniku "objekt" pridevnik "živi", zaslišimo v besedni zvezi "živi objekt" navidezno nasprotje. V bioumetnosti so to objekti, ki so utalitarno oblikovani, da lahko v njih potekajo eksperimentalni procesi živega. Živo je tisto, kar se razmnožuje. Živo se prehranjuje. Živo so odziva na dražljaje. To je razstava umetnin, ki sprožajo razmislek o najkompleksnejšem znanju, o živem. V bioumetnosti opazujemo preplet prirodnega in umetnega (kulturnega). Živo je tisto, kar je samo sposobno reševati svoje in tuje probleme na takšen način, kot ti še nikoli niso bili.

 

Rad se ponavljam: V bioumetnosti ne gre toliko za to, da umetnik postane znanstvenik, temveč da postane znanost oziroma znanstvena metoda osrednji umetniški pristop k razumevanju evolucije življenja. Da se vzpostavi razumevanje živega samega. Bioumetnice velikokrat to počenjo z nespodobnimi vprašanji ali celo z navidez nesprejemljivimi raziskavami, kar velikokrat v javnosti sproža nasprotovanje. Sploh ni nujno, da morajo umetnice in umetniki s svojimi umetninami priti do kakršnih koli odgovorov, ki se porajajo ob določeni problematiki. Kaj šele do zaključkov. Nujno potrebno pa je, da pri gradnji umetnine sodelujejo biologi in umetniki. Nekatere med razstavljalkami Živega objekta so tudi same doktorice humanističnih in naravoslovnih znanosti.

 

Generalizirano, poznamo tri različne skupine bioumetnic in bioumetnikov: prva skupina med seboj prepleta bioznanost z umetnostjo s pomočjo intermedialne senzoričnosti (Špela Petrič, Polona Tratnik). Druga skupina kritično analizira in aktivistično reflektira najnovejše znanstvene teorije in prakse (Maja Smrekar, Robertina Šabjanič), tretja pa razpira najnovejša znanstveno-biološka odkritja v polju umetnosti (Saša Spačal).

 

 

Prva skupina (Polona Tratnik in Špela Petrič)

 

Polona Tratnik je pred desetimi leti v svoji knjigi In vitro, živo onstran telesa in umetnosti zapisala - ob bok najnovejšim bioumetniškim produktom - misel, ki najglobje povzema dneve, ki jih živimo: Za naš čas je značilno predvsem to, da ni več gotovosti. Po novem vse določa virusni val. Virus ni živo in ni neživo. Virsu je tisto vmes.

 

Špela Petrič: Biologija, biokemija in biološki način govora omogočajo razumevanje znanstvene metode kot človeške prakse ter razumevanje umetnosti v odsotnosti človeškega. Presek vseh treh pa nujno zahteva vključitev humanističnih znanosti. Zahteva razumevanje človeškosti znotraj naravoslovne znanosti.

 

 

Druga skupina (Maja Smrekar in Robertina Šabjanič)

 

Maja Smrekar: Svoja življenja poklanjamo tistim, ki nas disciplinirajo, nas nadzirajo in vodijo. Ravno disciplinatorji so tisti, ki nas vzgajajo, s tem pa si omogočajo nadzor nad nami. Zaradi tega in zaradi novih in novih varnostnih sistemov svet postaja vedno bolj nečloveški. Zato je zavest o prisotnosti živali na tem svetu tako neusmiljeno pomembna. Živalsko je prisotno najprej v nas samih, istočasno pa je pogled v žival za človeka težko doumljiv.

 

Robertina Šabjanič meni, da je na svetu veliko preveč spremenljivk, da bi lahko razumeli našo vpetost v kozmično geometrijo. Zato je več kot razumljivo, pravi, da nas variable delajo nestabilne. Istočasno pa nas združujejo. Živimo v kompleksnem svetu mnogoterih dejavnikov. Umetniško delo pa navkljub vsemu izraža eno redkih stabilnosti. Pred nami je eden največjih civiliziacijskih paradoksov: ekološka transformacija in z njo nujno prilagajanje!

 

 

Tretja skupina (Saša Spačal)

 

Saša Spačal proizvaja funkcionalne biotehnološke umetnine, s svojo umetnostjo dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo. Priroda in umetnost sta po prepričanju Saše Spačal globoko povezani. Njuno presečišče z logiko krogotoka dokazuje neposredno vpletenost umetniških sistemov v prirodo. 

 

Eno najpomebnješih dejanj človeka v njegovem razvoju je ločitev od prirode, je vzpostavitev umetnega sveta. To priča o človekovi izjemnosti znotraj prirode. Umetnik lahko prek biloških procesov celo proizvede umetnino, ki izhajaja iz nje same. Priroda sama po sebi je ne bi zmogla proizvesti. Seveda je to res, če človeka razumemo emancipiranega od prirode. To je zmagoslavje človeka, ki je zmožen ne samo proizvesti umetno, temveč umetno procesirati s pomočjo prirodnih procesov. 

 

 

***

 

Osrednja naloga umetnosti je proizvodnja novih oblik, ki jih prevajamo v uporabno umetnost, iz nje pa gradimo kulturne vzorce, posledično pa kulturo. Bioumetnost je avantgarda visokomodernistične stilne formacije, je strateško spremenjeno načrtovanje avantgardne umetnosti.

 

Vse se je začelo v galeriji Kapelica. Ni več gradnje umetnosti, kaj šele bioumetnosti brez uporabe računalnikov. Ni več dileme: s tem, ko se skupnost spreminja, se spreminja tudi posameznik. Ali obratno: nujno je, da se posameznik spremeni, posledično pa se spreminja skupnost. Ravno v bioavantgardni umetnosti je nameščen odgovor. Le spremenjeno biotehnološko stanje sveta lahko artikulira tudi družbeno spremembo. Te dni smo temu priča. Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. Samo poglejmo farmacevtsko industrijo, v njej gledamo biotehnološko patologijo, ki jo omogoča kapitalska požrešnost, namesto da bi v farmacevtski znanosti človeštvo videlo upanje. Očitno je, da se moramo na novo orientirati in popolnoma drugače družbeno organizirati, sicer lahko preprosto izginemo. Umetnost nas poziva k najnovejšemu prilagajanju, življenje je na srečo obnovljiv proces. Bioumetnice ga v nadzorovanem območju procesualno manipulirajo. V njihovem umetniškem delu je ključnega pomena bioetika, umetnice nam prinašajo revizije etičnih definicij. To je umetnost prepolna etičnih impulzov. Bioumetnost je v svojem bistvu sint/etika, rezulat pa je obzorje življenja samega. 

 

Razstava Živi objekt, ki sešteje najmanj petnajst let delovanja petih umetnic, se hoče dvigniti nad žanrovski pomen besede bioumetnost, vzpostaviti hoče nov razvojni korak v območju visokotehnološke umetnosti, ki še nima imena. To je čas, ki ga zaznamuje razvoj umetne inteligence in biotehnologije. Predvsem pa je to čas virusa. Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
18
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
10
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.901
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.860
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.293
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.677
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.207
06/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 974
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.084
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 751
09/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 505
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.917