Komentar

Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo

Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. Samo poglejmo farmacevtsko industrijo, v njej gledamo biotehnološko patologijo, ki jo omogoča kapitalska požrešnost, namesto da bi v farmacevtski znanosti človeštvo videlo upanje. Očitno je, da se moramo na novo orientirati in popolnoma drugače družbeno organizirati, sicer lahko preprosto izginemo.

05.09.2020 21:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Živi objekt   razstava   MGL   Ars Electronica   bioumetnost   Špela Petrič   Polona Tratnik   Maja Smrekar   Robertina Šabjanič   Saša Spačal

Foto: Miha Turšič

Razstava Živi objekt je postavljena vzporedno s festivalsko manifestacijo Ars Electronica, ki bo potekala med 9. in 13. septembrom 2020 v Linzu ter na medmrežju.

Umetniška dela petih bioumetnic, ki sodelujejo na skupinski razstavi Živi objekt v Mestni galeriji Ljubljana, sem v zadnjih petih letih v svojih komentarjih večkrat reflektiral. Današnji tekst je neke vrste povzetek tega premisleka. Razstava je postavljena vzporedno s festivalsko manifestacijo Ars Electronica, ki bo potekala med 9. in 13. septembrom 2020 v Linzu ter na medmrežju. Pet bioumetnic, kot fronta ontološke strategije, predstavlja resničen fenomen. Občudovanja vredne kulture nimajo takšne avantgardne falange kot mi. Vprašanje pa je, če si one sploh želijo biti avantgardna linija umetnosti.

 

Potrebno je poudariti, da današnji komentar ni ocena razstave, saj je več kot jasno, da umetnost kognitivnih struktur, vpetih v laboratorijsko in intermedijsko objektnost, pristransko občudujem. Te dni sem zelo oddaljen od domovine, tako da si bom razstavo ogledal šele ob povratku. Na ogled bo do 1. novembra.

 

Bioumetnost kot zvrst razvojne umetnosti se je izoblikovala v zadnjih petindvajsetih letih. Iz spremnih tekstov ob razstavi je razvidno, da so se umetnice želele izogniti besedi bioumetnost, bioumetnica. Z naslovom razstave Živi objekt so naredile zarezo med klasično objektnostjo in objektnostjo živega. Sicer pa je vsak umetniški objekt zgrajen tako, da opravlja izbrane umetniške naloge. Ko pa dodamo samostalniku "objekt" pridevnik "živi", zaslišimo v besedni zvezi "živi objekt" navidezno nasprotje. V bioumetnosti so to objekti, ki so utalitarno oblikovani, da lahko v njih potekajo eksperimentalni procesi živega. Živo je tisto, kar se razmnožuje. Živo se prehranjuje. Živo so odziva na dražljaje. To je razstava umetnin, ki sprožajo razmislek o najkompleksnejšem znanju, o živem. V bioumetnosti opazujemo preplet prirodnega in umetnega (kulturnega). Živo je tisto, kar je samo sposobno reševati svoje in tuje probleme na takšen način, kot ti še nikoli niso bili.

 

Rad se ponavljam: V bioumetnosti ne gre toliko za to, da umetnik postane znanstvenik, temveč da postane znanost oziroma znanstvena metoda osrednji umetniški pristop k razumevanju evolucije življenja. Da se vzpostavi razumevanje živega samega. Bioumetnice velikokrat to počenjo z nespodobnimi vprašanji ali celo z navidez nesprejemljivimi raziskavami, kar velikokrat v javnosti sproža nasprotovanje. Sploh ni nujno, da morajo umetnice in umetniki s svojimi umetninami priti do kakršnih koli odgovorov, ki se porajajo ob določeni problematiki. Kaj šele do zaključkov. Nujno potrebno pa je, da pri gradnji umetnine sodelujejo biologi in umetniki. Nekatere med razstavljalkami Živega objekta so tudi same doktorice humanističnih in naravoslovnih znanosti.

 

Generalizirano, poznamo tri različne skupine bioumetnic in bioumetnikov: prva skupina med seboj prepleta bioznanost z umetnostjo s pomočjo intermedialne senzoričnosti (Špela Petrič, Polona Tratnik). Druga skupina kritično analizira in aktivistično reflektira najnovejše znanstvene teorije in prakse (Maja Smrekar, Robertina Šabjanič), tretja pa razpira najnovejša znanstveno-biološka odkritja v polju umetnosti (Saša Spačal).

 

 

Prva skupina (Polona Tratnik in Špela Petrič)

 

Polona Tratnik je pred desetimi leti v svoji knjigi In vitro, živo onstran telesa in umetnosti zapisala - ob bok najnovejšim bioumetniškim produktom - misel, ki najglobje povzema dneve, ki jih živimo: Za naš čas je značilno predvsem to, da ni več gotovosti. Po novem vse določa virusni val. Virus ni živo in ni neživo. Virsu je tisto vmes.

 

Špela Petrič: Biologija, biokemija in biološki način govora omogočajo razumevanje znanstvene metode kot človeške prakse ter razumevanje umetnosti v odsotnosti človeškega. Presek vseh treh pa nujno zahteva vključitev humanističnih znanosti. Zahteva razumevanje človeškosti znotraj naravoslovne znanosti.

 

 

Druga skupina (Maja Smrekar in Robertina Šabjanič)

 

Maja Smrekar: Svoja življenja poklanjamo tistim, ki nas disciplinirajo, nas nadzirajo in vodijo. Ravno disciplinatorji so tisti, ki nas vzgajajo, s tem pa si omogočajo nadzor nad nami. Zaradi tega in zaradi novih in novih varnostnih sistemov svet postaja vedno bolj nečloveški. Zato je zavest o prisotnosti živali na tem svetu tako neusmiljeno pomembna. Živalsko je prisotno najprej v nas samih, istočasno pa je pogled v žival za človeka težko doumljiv.

 

Robertina Šabjanič meni, da je na svetu veliko preveč spremenljivk, da bi lahko razumeli našo vpetost v kozmično geometrijo. Zato je več kot razumljivo, pravi, da nas variable delajo nestabilne. Istočasno pa nas združujejo. Živimo v kompleksnem svetu mnogoterih dejavnikov. Umetniško delo pa navkljub vsemu izraža eno redkih stabilnosti. Pred nami je eden največjih civiliziacijskih paradoksov: ekološka transformacija in z njo nujno prilagajanje!

 

 

Tretja skupina (Saša Spačal)

 

Saša Spačal proizvaja funkcionalne biotehnološke umetnine, s svojo umetnostjo dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo. Priroda in umetnost sta po prepričanju Saše Spačal globoko povezani. Njuno presečišče z logiko krogotoka dokazuje neposredno vpletenost umetniških sistemov v prirodo. 

 

Eno najpomebnješih dejanj človeka v njegovem razvoju je ločitev od prirode, je vzpostavitev umetnega sveta. To priča o človekovi izjemnosti znotraj prirode. Umetnik lahko prek biloških procesov celo proizvede umetnino, ki izhajaja iz nje same. Priroda sama po sebi je ne bi zmogla proizvesti. Seveda je to res, če človeka razumemo emancipiranega od prirode. To je zmagoslavje človeka, ki je zmožen ne samo proizvesti umetno, temveč umetno procesirati s pomočjo prirodnih procesov. 

 

 

***

 

Osrednja naloga umetnosti je proizvodnja novih oblik, ki jih prevajamo v uporabno umetnost, iz nje pa gradimo kulturne vzorce, posledično pa kulturo. Bioumetnost je avantgarda visokomodernistične stilne formacije, je strateško spremenjeno načrtovanje avantgardne umetnosti.

 

Vse se je začelo v galeriji Kapelica. Ni več gradnje umetnosti, kaj šele bioumetnosti brez uporabe računalnikov. Ni več dileme: s tem, ko se skupnost spreminja, se spreminja tudi posameznik. Ali obratno: nujno je, da se posameznik spremeni, posledično pa se spreminja skupnost. Ravno v bioavantgardni umetnosti je nameščen odgovor. Le spremenjeno biotehnološko stanje sveta lahko artikulira tudi družbeno spremembo. Te dni smo temu priča. Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. Samo poglejmo farmacevtsko industrijo, v njej gledamo biotehnološko patologijo, ki jo omogoča kapitalska požrešnost, namesto da bi v farmacevtski znanosti človeštvo videlo upanje. Očitno je, da se moramo na novo orientirati in popolnoma drugače družbeno organizirati, sicer lahko preprosto izginemo. Umetnost nas poziva k najnovejšemu prilagajanju, življenje je na srečo obnovljiv proces. Bioumetnice ga v nadzorovanem območju procesualno manipulirajo. V njihovem umetniškem delu je ključnega pomena bioetika, umetnice nam prinašajo revizije etičnih definicij. To je umetnost prepolna etičnih impulzov. Bioumetnost je v svojem bistvu sint/etika, rezulat pa je obzorje življenja samega. 

 

Razstava Živi objekt, ki sešteje najmanj petnajst let delovanja petih umetnic, se hoče dvigniti nad žanrovski pomen besede bioumetnost, vzpostaviti hoče nov razvojni korak v območju visokotehnološke umetnosti, ki še nima imena. To je čas, ki ga zaznamuje razvoj umetne inteligence in biotehnologije. Predvsem pa je to čas virusa. Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Nedvomno obstajajo tudi totalni črnski kreteni, a vsi idioti, ki jih poznam sama, so belci
6
28.01.2021 05:57
Punca, ki je pred dnevi izustila, da so črnci leni in neumni, je pred časom tudi sama doživela linč, v katerem jo je javnost ... Več.
Piše: Ana Jud
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
15
26.01.2021 07:00
Zaskrbljeni ljudje so pisali in govorili o današnjem stanju demokracije. Tisti, ki smo nekaj časa preživeli v Združenih državah, ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
14
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
24
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.997
02/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 2.091
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.993
04/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.507
05/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.817
06/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 2.024
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.492
08/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.087
09/
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
Janez Vuk
Ogledov: 952
10/
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
Scott J. Younger
Ogledov: 945