Komentar

Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo

Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. Samo poglejmo farmacevtsko industrijo, v njej gledamo biotehnološko patologijo, ki jo omogoča kapitalska požrešnost, namesto da bi v farmacevtski znanosti človeštvo videlo upanje. Očitno je, da se moramo na novo orientirati in popolnoma drugače družbeno organizirati, sicer lahko preprosto izginemo.

05.09.2020 21:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Živi objekt   razstava   MGL   Ars Electronica   bioumetnost   Špela Petrič   Polona Tratnik   Maja Smrekar   Robertina Šabjanič   Saša Spačal

Foto: Miha Turšič

Razstava Živi objekt je postavljena vzporedno s festivalsko manifestacijo Ars Electronica, ki bo potekala med 9. in 13. septembrom 2020 v Linzu ter na medmrežju.

Umetniška dela petih bioumetnic, ki sodelujejo na skupinski razstavi Živi objekt v Mestni galeriji Ljubljana, sem v zadnjih petih letih v svojih komentarjih večkrat reflektiral. Današnji tekst je neke vrste povzetek tega premisleka. Razstava je postavljena vzporedno s festivalsko manifestacijo Ars Electronica, ki bo potekala med 9. in 13. septembrom 2020 v Linzu ter na medmrežju. Pet bioumetnic, kot fronta ontološke strategije, predstavlja resničen fenomen. Občudovanja vredne kulture nimajo takšne avantgardne falange kot mi. Vprašanje pa je, če si one sploh želijo biti avantgardna linija umetnosti.

 

Potrebno je poudariti, da današnji komentar ni ocena razstave, saj je več kot jasno, da umetnost kognitivnih struktur, vpetih v laboratorijsko in intermedijsko objektnost, pristransko občudujem. Te dni sem zelo oddaljen od domovine, tako da si bom razstavo ogledal šele ob povratku. Na ogled bo do 1. novembra.

 

Bioumetnost kot zvrst razvojne umetnosti se je izoblikovala v zadnjih petindvajsetih letih. Iz spremnih tekstov ob razstavi je razvidno, da so se umetnice želele izogniti besedi bioumetnost, bioumetnica. Z naslovom razstave Živi objekt so naredile zarezo med klasično objektnostjo in objektnostjo živega. Sicer pa je vsak umetniški objekt zgrajen tako, da opravlja izbrane umetniške naloge. Ko pa dodamo samostalniku "objekt" pridevnik "živi", zaslišimo v besedni zvezi "živi objekt" navidezno nasprotje. V bioumetnosti so to objekti, ki so utalitarno oblikovani, da lahko v njih potekajo eksperimentalni procesi živega. Živo je tisto, kar se razmnožuje. Živo se prehranjuje. Živo so odziva na dražljaje. To je razstava umetnin, ki sprožajo razmislek o najkompleksnejšem znanju, o živem. V bioumetnosti opazujemo preplet prirodnega in umetnega (kulturnega). Živo je tisto, kar je samo sposobno reševati svoje in tuje probleme na takšen način, kot ti še nikoli niso bili.

 

Rad se ponavljam: V bioumetnosti ne gre toliko za to, da umetnik postane znanstvenik, temveč da postane znanost oziroma znanstvena metoda osrednji umetniški pristop k razumevanju evolucije življenja. Da se vzpostavi razumevanje živega samega. Bioumetnice velikokrat to počenjo z nespodobnimi vprašanji ali celo z navidez nesprejemljivimi raziskavami, kar velikokrat v javnosti sproža nasprotovanje. Sploh ni nujno, da morajo umetnice in umetniki s svojimi umetninami priti do kakršnih koli odgovorov, ki se porajajo ob določeni problematiki. Kaj šele do zaključkov. Nujno potrebno pa je, da pri gradnji umetnine sodelujejo biologi in umetniki. Nekatere med razstavljalkami Živega objekta so tudi same doktorice humanističnih in naravoslovnih znanosti.

 

Generalizirano, poznamo tri različne skupine bioumetnic in bioumetnikov: prva skupina med seboj prepleta bioznanost z umetnostjo s pomočjo intermedialne senzoričnosti (Špela Petrič, Polona Tratnik). Druga skupina kritično analizira in aktivistično reflektira najnovejše znanstvene teorije in prakse (Maja Smrekar, Robertina Šabjanič), tretja pa razpira najnovejša znanstveno-biološka odkritja v polju umetnosti (Saša Spačal).

 

 

Prva skupina (Polona Tratnik in Špela Petrič)

 

Polona Tratnik je pred desetimi leti v svoji knjigi In vitro, živo onstran telesa in umetnosti zapisala - ob bok najnovejšim bioumetniškim produktom - misel, ki najglobje povzema dneve, ki jih živimo: Za naš čas je značilno predvsem to, da ni več gotovosti. Po novem vse določa virusni val. Virus ni živo in ni neživo. Virsu je tisto vmes.

 

Špela Petrič: Biologija, biokemija in biološki način govora omogočajo razumevanje znanstvene metode kot človeške prakse ter razumevanje umetnosti v odsotnosti človeškega. Presek vseh treh pa nujno zahteva vključitev humanističnih znanosti. Zahteva razumevanje človeškosti znotraj naravoslovne znanosti.

 

 

Druga skupina (Maja Smrekar in Robertina Šabjanič)

 

Maja Smrekar: Svoja življenja poklanjamo tistim, ki nas disciplinirajo, nas nadzirajo in vodijo. Ravno disciplinatorji so tisti, ki nas vzgajajo, s tem pa si omogočajo nadzor nad nami. Zaradi tega in zaradi novih in novih varnostnih sistemov svet postaja vedno bolj nečloveški. Zato je zavest o prisotnosti živali na tem svetu tako neusmiljeno pomembna. Živalsko je prisotno najprej v nas samih, istočasno pa je pogled v žival za človeka težko doumljiv.

 

Robertina Šabjanič meni, da je na svetu veliko preveč spremenljivk, da bi lahko razumeli našo vpetost v kozmično geometrijo. Zato je več kot razumljivo, pravi, da nas variable delajo nestabilne. Istočasno pa nas združujejo. Živimo v kompleksnem svetu mnogoterih dejavnikov. Umetniško delo pa navkljub vsemu izraža eno redkih stabilnosti. Pred nami je eden največjih civiliziacijskih paradoksov: ekološka transformacija in z njo nujno prilagajanje!

 

 

Tretja skupina (Saša Spačal)

 

Saša Spačal proizvaja funkcionalne biotehnološke umetnine, s svojo umetnostjo dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo. Priroda in umetnost sta po prepričanju Saše Spačal globoko povezani. Njuno presečišče z logiko krogotoka dokazuje neposredno vpletenost umetniških sistemov v prirodo. 

 

Eno najpomebnješih dejanj človeka v njegovem razvoju je ločitev od prirode, je vzpostavitev umetnega sveta. To priča o človekovi izjemnosti znotraj prirode. Umetnik lahko prek biloških procesov celo proizvede umetnino, ki izhajaja iz nje same. Priroda sama po sebi je ne bi zmogla proizvesti. Seveda je to res, če človeka razumemo emancipiranega od prirode. To je zmagoslavje človeka, ki je zmožen ne samo proizvesti umetno, temveč umetno procesirati s pomočjo prirodnih procesov. 

 

 

***

 

Osrednja naloga umetnosti je proizvodnja novih oblik, ki jih prevajamo v uporabno umetnost, iz nje pa gradimo kulturne vzorce, posledično pa kulturo. Bioumetnost je avantgarda visokomodernistične stilne formacije, je strateško spremenjeno načrtovanje avantgardne umetnosti.

 

Vse se je začelo v galeriji Kapelica. Ni več gradnje umetnosti, kaj šele bioumetnosti brez uporabe računalnikov. Ni več dileme: s tem, ko se skupnost spreminja, se spreminja tudi posameznik. Ali obratno: nujno je, da se posameznik spremeni, posledično pa se spreminja skupnost. Ravno v bioavantgardni umetnosti je nameščen odgovor. Le spremenjeno biotehnološko stanje sveta lahko artikulira tudi družbeno spremembo. Te dni smo temu priča. Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. Samo poglejmo farmacevtsko industrijo, v njej gledamo biotehnološko patologijo, ki jo omogoča kapitalska požrešnost, namesto da bi v farmacevtski znanosti človeštvo videlo upanje. Očitno je, da se moramo na novo orientirati in popolnoma drugače družbeno organizirati, sicer lahko preprosto izginemo. Umetnost nas poziva k najnovejšemu prilagajanju, življenje je na srečo obnovljiv proces. Bioumetnice ga v nadzorovanem območju procesualno manipulirajo. V njihovem umetniškem delu je ključnega pomena bioetika, umetnice nam prinašajo revizije etičnih definicij. To je umetnost prepolna etičnih impulzov. Bioumetnost je v svojem bistvu sint/etika, rezulat pa je obzorje življenja samega. 

 

Razstava Živi objekt, ki sešteje najmanj petnajst let delovanja petih umetnic, se hoče dvigniti nad žanrovski pomen besede bioumetnost, vzpostaviti hoče nov razvojni korak v območju visokotehnološke umetnosti, ki še nima imena. To je čas, ki ga zaznamuje razvoj umetne inteligence in biotehnologije. Predvsem pa je to čas virusa. Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.890
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.589
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.443
04/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.147
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.217
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.425
07/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.439
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.419
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.115
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 1.026