Razkrivamo

Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?

V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi civilnodružbena pobuda Katedrala svobode in ob predlaganih spremembah treh "medijskih zakonov" (Zakona o medijih, Zakona o Slovenski tiskovni agenciji ter Zakona o Radioteleviziji Slovenija) posredovala svoje predloge in rešitve. Katadrala svobode poudarja, kar je sicer že splošno znano in česar nihče nikoli ni zanikal: da so namreč t.i. dominantni mediji izrazito naklonjeni t.i. tranzicijski levici. Vprašanje, na katerega vsi nestrpno čakamo odgovor, se zato glasi: kako na demokratičen in pravno korekten način odpraviti to anomalijo in vzpostaviti takšen medijski trg, ki bo dosledno spoštoval načelo svobode izražanja in mnenjsko pluralnost? Vprašanje je še toliko bolj usodno, ker medijski trg sam po sebi noče in ne zmore odpraviti diskriminacije in vzpostaviti nekih normalnejših pogojev delovanja medijev. Ali to pomeni, da mora na trg poseči "nevidna roka" in normalizirati razmere, pa naj raje ostane retorično vprašanje ...

06.09.2020 21:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Katedrala svobode   mediji   poziv   Delo   Dnevnik   Večer   RTV Slovenija   POP TV   Ministrstvo za kulturo   Zakon o medijih

Fotomontaža: portal+

"Monopol na področju medijev vodi v totalitarizem, ki je zavit v krinko (navidezne) demokracije."

V Katadrali svobode uvodoma opozarjajo, da so kritiki aktualne vlade zaskrbljeni nad medijsko svobodo. Da vladi, ki ni po njihovem okusu, očitajo, da omejuje svobodo novinarjev, njihovo avtonomijo, nepristranskost in finančne temelje osrednjih medijskih ustanov v državi. Na okope so se podali zlasti Delo, Dnevnik, Večer, javna RTV Slovenija in zasebna televizija POP TV. Ker ta peterica medijev dejansko predstavlja večino medijskega trga, se zastavlja vprašanje, ali s svojim delovanjem ne ogrožajo 39. člena slovenske ustave, ki varuje temeljne demokratične pravice do svobode izražanja misli, govora, javnega nastopanja in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja.

 

Po oceni Katedrale svobode omenjeni dominantni mediji - in še posebej javna RTV - objavljajo in vrednotijo politične dogodke doma in v tujini skladno s strateškimi usmeritvami tistih strank, ki jih štejemo v t.i. tranzicijsko levico. "Prvorazredne" in zato sistematično privilegirane so v teh osrednjih medijih naslednje teme in usmeritve:

 

- javni status "družbenih dejavnosti" na področju storitev,

- podjetja v državni lasti,

- NOB in partizani med drugo svetovno vojno,

- simbolna pozitivna vrednostna kontinuiteta osebnosti, zgodovinskega spomina, spomenikov, nazivov, dogodkov, stanj in okoliščin iz obdobja NOV,

- povojni prevzem oblasti, diktator Josip Broz Tito in sistemski pomen izvorov, nastanka in delovanja bivšega nedemokratičnega režima Jugoslavije 1940-1990,

- prvorazrednost vsega državnega in javnega ter drugorazrednost vsega privatnega, tržnega, konkurenčnega.

 

 

"V predvolilnih procesih so vsi osrednji mediji opredeljeni za eno samo politično opcijo, tj. za tranzicijsko levico, ne glede na to, ali je slednja na oblasti ali v opoziciji", pravijo v Katedrali svobode in dodajajo, da "popolna neuravnoteženost medijskega prostora pomeni korenit in sistemski poseg v ustavne pravice do svobode izražanja najmanj polovice slovenskega volilnega telesa. Po drugi strani pomeni taka omejitev pravice do svobode izražanja odločilen privilegij tranzicijske levice. Posledično so njeni pozivi v funkciji celovite ohranitve zatečenega privilegija medijskega monopola"

 

"Različnost, ki se odraža v spoštovanju človekovega dostojanstva, varujejo vse demokratične države, med katere spada tudi Slovenija. Iz opredelitve Slovenije kot demokratične republike (kot je pojasnilo Ustavno sodišče) sledi, da je človek subjekt in ne objekt oblastnega delovanja, njegova (samo)uresničitev kot človeka pa je temeljni namen demokratične ureditve. Le različni pogledi in mnenja lahko pripeljejo do prebojnih rešitev in s tem dejanskega napredka družbe. Zato smo v Katedrali svobode prepričani, da prav demokratična družbena ureditev, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, vladavine prava in svobodne izbire, omogoča ustvarjalno in socialno pravično okolje ter prinaša trajno družbeno blagostanje."

 

"Zaradi usidranih vzorcev mišljenja se odnos do svobode spreminja počasi, s težavo, celo mukoma. V Sloveniji še vedno niso javno razčiščena razmerja do podjetniške in gospodarske svobode, do lastnine, konkurence in prepovedi monopolov. Podedovani vzorci mišljenja so globoko zasidrani v šolstvu, javni upravi, pravosodju, zdravstvu, gospodarstvu, in medijih."

 

 

Več kot 2300 medijev

 

Peterica dominantnih medijev, ki obvladujejo več kot polovico medijskega trga, ima sicer še 2332 "konkurenčnih" medijev, saj je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, vpisanih 2337 medijev. Toda izraz konkurenčnih v bistvu zavaja, kajti velika večina medijev se z družbenimi, ekonomskimi ali političnimi vprašanji praviloma niti ne ukvarja. Kar ustreza nosilcem oblasti, saj poneumljanje volivcev nikomur ne škoduje. Vlada sicer letno medijem za njihovo dejavnost iz proračuna nameni skoraj 100 milijonov evrov, pri čemer je lani 99 % tega denarja pobrala RTV Slovenija. V letu 2019 je Ministrstvo za kulturo izvedlo razpis za sofinanciranje medijev, kjer je bilo uspešnih 37 medijev, ki so prejeli skupaj komaj 600.000 evrov. Dolgovezna papirologija, delno sofinanciranje vsebin in načelni pomisleki vsako leto odvrnejo kar nekaj resnih medijev od prijave na tovrstni razpis. Portal+ se nikoli ni prijavil na kakršen koli javni razpis, na katerem se razdeljuje državni denar - in sicer iz načelnih razlogov, saj nočemo denarja od nekoga, ki je pogosto predmet naših kritik in javnih razkritij.

 

V tem kontekstu je pobuda Katedrale svobode, češ da Slovenija "potrebuje odprto razpravo, ki naj definira načela, vrednote in cilje za spodbuditev konkurenčnosti, za onemogočenje monopolov in za pluralnost", koristna in dobrodošla. Vprašanje pa je, če bo do nje sploh prišlo. Tiste "velike ribe", ki že desetletja ribarijo v kalnem našega medijskega ribnika, nimajo niti najmanjšega interesa, da bi se status quo kakorkoli spremenil. Toda nekaj so vseeno spregledali: močno se je spremenil trend v globalnem medijskem poslu, tisk izumira. Po oceni našega urednika Dejana Steinbucha imajo slovenski tiskani mediji pred seboj še največ dve leti poslovanja po "tradicionalnem modelu". Ta hip naj bi se prodajali že trije dnevniki (Delo, Večer, Dnevnik), kolikor toliko gre dobro le Martinu Odlazku s tabloidom Svet24 in Slovenskim novicam, ki so presenetljivo dobre na spletu.

 

Katadrala svobode predlaga, da se uredijo:

 

- Viri sredstev (davki in prispevki) za pluralizacijo medijev: sedanji RTV prispevek in sredstva države za pluralizacijo medijev naj se zbirajo v Skladu za pluralizacijo medijev

- Cilji javnega interesa: katerim vsebinam - informativnim, kulturnim, gospodarsko-ekonomskim, znanstvenim, dokumentarnim, športnim - in v kakšni meri naj država namenja sredstva preko Sklada;

- Presoja financiranja vsebin in možnosti sofinanciranja le-teh preko oglaševanja;

- Delitev sredstev Sklada po vrsti delovanja medijev: sodoben medijski prostor postaja čedalje bolj raznolik po oblikah in področjih dosega. Zato je treba na novo ovrednotiti količino sredstev na področju produkcije TV programov, radijskih programov, tiskanih izdaj, in spletnih vsebin.

- Izvedba ciljev družbenega dogovora: priprava in izvedba razpisov, organizacija ekspertnih skupin s tujimi recenzenti, kot je to že urejeno in mednarodno uveljavljeno npr. na področju financiranja raziskovalne dejavnosti;

- Pogoji za infrastrukturni in tehnološki razvoj posameznih medijev;

- Pogoji za mednarodno sodelovanje s tujimi producenti;

- Pogoji za sodelovanje medijev na razpisih Sklada glede na transparentnost lastništva in kodeks medija;

- Transparentnost oglaševanja podjetij in še posebej tistih, v katerih ima lastniške deleže država;

- Transparentnost stikov medijev z agencijami za odnose z javnostmi (PR).

 

 

Po prepričanju Katedrale svobode bi moral te predloge implementirati nov Zakon o medijih, ki bi "zagotovil izvedbo družbenega soglasja o ciljih za vse medije - ne glede na lastništvo in politično usmeritev - ter pod enakopravnimi pogoji za vse medijske ustanove in podjetja". K temu bi lahko dodali še praktično izkušnjo, ki izhaja iz dejstva, da je obstoječi medijski zakon enostavno že obsoleten, saj je bil pisan v času, ko internet še ni bil glavni igralec na medijskem trgu. Novi zakon o medijih bi moral torej posebej opredeliti spletne portale, zlasti objavo zakonsko predpisanih popravkov, odgovorov oziroma prikazov nasprotinih dejstev.

 

Svoje bodo morali povedati tudi poslušalci radijskih postaj, ki so jih obvezne kvote slovenske glasbe zadnja leta spravljale ob živce, da ne govorimo o lastnikih, ki so trpeli finančne posledice domoljubnih popadkov nekdanje kulturne ministrice Julijane Bizjak Mlakar in poslanca Dragana Matića, najzaslužnejših za sprejem zadnje novele zakona o medijih. Da država predpisuje, koliko katere glasbe se lahko posluša, je v 21. stoletju svojevrstna norost. No, če smo iskreni, je blizu pojma norosti tudi to, da v pogojih tržne ekonomije obstaja register medijev, imenovan Razvid medijev, kamor se mora vpisati vsakdo, ki želi izdajati medijske vsebine, pa četudi bilten modelarjev ali revijo o curlingu. Tisti minister za kulturo, ki bo končno ukinil Razvid medijev, bi si zaslužil dolg aplavz.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
13
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.781
02/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.358
03/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.456
04/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.084
05/
Šteje samo, kakšen človek si
Ana Jud
Ogledov: 977
06/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.665
07/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 841
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 830
09/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.775
10/
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 683