Razkrivamo

Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?

V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi civilnodružbena pobuda Katedrala svobode in ob predlaganih spremembah treh "medijskih zakonov" (Zakona o medijih, Zakona o Slovenski tiskovni agenciji ter Zakona o Radioteleviziji Slovenija) posredovala svoje predloge in rešitve. Katadrala svobode poudarja, kar je sicer že splošno znano in česar nihče nikoli ni zanikal: da so namreč t.i. dominantni mediji izrazito naklonjeni t.i. tranzicijski levici. Vprašanje, na katerega vsi nestrpno čakamo odgovor, se zato glasi: kako na demokratičen in pravno korekten način odpraviti to anomalijo in vzpostaviti takšen medijski trg, ki bo dosledno spoštoval načelo svobode izražanja in mnenjsko pluralnost? Vprašanje je še toliko bolj usodno, ker medijski trg sam po sebi noče in ne zmore odpraviti diskriminacije in vzpostaviti nekih normalnejših pogojev delovanja medijev. Ali to pomeni, da mora na trg poseči "nevidna roka" in normalizirati razmere, pa naj raje ostane retorično vprašanje ...

06.09.2020 21:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Katedrala svobode   mediji   poziv   Delo   Dnevnik   Večer   RTV Slovenija   POP TV   Ministrstvo za kulturo   Zakon o medijih

Fotomontaža: portal+

"Monopol na področju medijev vodi v totalitarizem, ki je zavit v krinko (navidezne) demokracije."

V Katadrali svobode uvodoma opozarjajo, da so kritiki aktualne vlade zaskrbljeni nad medijsko svobodo. Da vladi, ki ni po njihovem okusu, očitajo, da omejuje svobodo novinarjev, njihovo avtonomijo, nepristranskost in finančne temelje osrednjih medijskih ustanov v državi. Na okope so se podali zlasti Delo, Dnevnik, Večer, javna RTV Slovenija in zasebna televizija POP TV. Ker ta peterica medijev dejansko predstavlja večino medijskega trga, se zastavlja vprašanje, ali s svojim delovanjem ne ogrožajo 39. člena slovenske ustave, ki varuje temeljne demokratične pravice do svobode izražanja misli, govora, javnega nastopanja in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja.

 

Po oceni Katedrale svobode omenjeni dominantni mediji - in še posebej javna RTV - objavljajo in vrednotijo politične dogodke doma in v tujini skladno s strateškimi usmeritvami tistih strank, ki jih štejemo v t.i. tranzicijsko levico. "Prvorazredne" in zato sistematično privilegirane so v teh osrednjih medijih naslednje teme in usmeritve:

 

- javni status "družbenih dejavnosti" na področju storitev,

- podjetja v državni lasti,

- NOB in partizani med drugo svetovno vojno,

- simbolna pozitivna vrednostna kontinuiteta osebnosti, zgodovinskega spomina, spomenikov, nazivov, dogodkov, stanj in okoliščin iz obdobja NOV,

- povojni prevzem oblasti, diktator Josip Broz Tito in sistemski pomen izvorov, nastanka in delovanja bivšega nedemokratičnega režima Jugoslavije 1940-1990,

- prvorazrednost vsega državnega in javnega ter drugorazrednost vsega privatnega, tržnega, konkurenčnega.

 

 

"V predvolilnih procesih so vsi osrednji mediji opredeljeni za eno samo politično opcijo, tj. za tranzicijsko levico, ne glede na to, ali je slednja na oblasti ali v opoziciji", pravijo v Katedrali svobode in dodajajo, da "popolna neuravnoteženost medijskega prostora pomeni korenit in sistemski poseg v ustavne pravice do svobode izražanja najmanj polovice slovenskega volilnega telesa. Po drugi strani pomeni taka omejitev pravice do svobode izražanja odločilen privilegij tranzicijske levice. Posledično so njeni pozivi v funkciji celovite ohranitve zatečenega privilegija medijskega monopola"

 

"Različnost, ki se odraža v spoštovanju človekovega dostojanstva, varujejo vse demokratične države, med katere spada tudi Slovenija. Iz opredelitve Slovenije kot demokratične republike (kot je pojasnilo Ustavno sodišče) sledi, da je človek subjekt in ne objekt oblastnega delovanja, njegova (samo)uresničitev kot človeka pa je temeljni namen demokratične ureditve. Le različni pogledi in mnenja lahko pripeljejo do prebojnih rešitev in s tem dejanskega napredka družbe. Zato smo v Katedrali svobode prepričani, da prav demokratična družbena ureditev, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, vladavine prava in svobodne izbire, omogoča ustvarjalno in socialno pravično okolje ter prinaša trajno družbeno blagostanje."

 

"Zaradi usidranih vzorcev mišljenja se odnos do svobode spreminja počasi, s težavo, celo mukoma. V Sloveniji še vedno niso javno razčiščena razmerja do podjetniške in gospodarske svobode, do lastnine, konkurence in prepovedi monopolov. Podedovani vzorci mišljenja so globoko zasidrani v šolstvu, javni upravi, pravosodju, zdravstvu, gospodarstvu, in medijih."

 

 

Več kot 2300 medijev

 

Peterica dominantnih medijev, ki obvladujejo več kot polovico medijskega trga, ima sicer še 2332 "konkurenčnih" medijev, saj je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, vpisanih 2337 medijev. Toda izraz konkurenčnih v bistvu zavaja, kajti velika večina medijev se z družbenimi, ekonomskimi ali političnimi vprašanji praviloma niti ne ukvarja. Kar ustreza nosilcem oblasti, saj poneumljanje volivcev nikomur ne škoduje. Vlada sicer letno medijem za njihovo dejavnost iz proračuna nameni skoraj 100 milijonov evrov, pri čemer je lani 99 % tega denarja pobrala RTV Slovenija. V letu 2019 je Ministrstvo za kulturo izvedlo razpis za sofinanciranje medijev, kjer je bilo uspešnih 37 medijev, ki so prejeli skupaj komaj 600.000 evrov. Dolgovezna papirologija, delno sofinanciranje vsebin in načelni pomisleki vsako leto odvrnejo kar nekaj resnih medijev od prijave na tovrstni razpis. Portal+ se nikoli ni prijavil na kakršen koli javni razpis, na katerem se razdeljuje državni denar - in sicer iz načelnih razlogov, saj nočemo denarja od nekoga, ki je pogosto predmet naših kritik in javnih razkritij.

 

V tem kontekstu je pobuda Katedrale svobode, češ da Slovenija "potrebuje odprto razpravo, ki naj definira načela, vrednote in cilje za spodbuditev konkurenčnosti, za onemogočenje monopolov in za pluralnost", koristna in dobrodošla. Vprašanje pa je, če bo do nje sploh prišlo. Tiste "velike ribe", ki že desetletja ribarijo v kalnem našega medijskega ribnika, nimajo niti najmanjšega interesa, da bi se status quo kakorkoli spremenil. Toda nekaj so vseeno spregledali: močno se je spremenil trend v globalnem medijskem poslu, tisk izumira. Po oceni našega urednika Dejana Steinbucha imajo slovenski tiskani mediji pred seboj še največ dve leti poslovanja po "tradicionalnem modelu". Ta hip naj bi se prodajali že trije dnevniki (Delo, Večer, Dnevnik), kolikor toliko gre dobro le Martinu Odlazku s tabloidom Svet24 in Slovenskim novicam, ki so presenetljivo dobre na spletu.

 

Katadrala svobode predlaga, da se uredijo:

 

- Viri sredstev (davki in prispevki) za pluralizacijo medijev: sedanji RTV prispevek in sredstva države za pluralizacijo medijev naj se zbirajo v Skladu za pluralizacijo medijev

- Cilji javnega interesa: katerim vsebinam - informativnim, kulturnim, gospodarsko-ekonomskim, znanstvenim, dokumentarnim, športnim - in v kakšni meri naj država namenja sredstva preko Sklada;

- Presoja financiranja vsebin in možnosti sofinanciranja le-teh preko oglaševanja;

- Delitev sredstev Sklada po vrsti delovanja medijev: sodoben medijski prostor postaja čedalje bolj raznolik po oblikah in področjih dosega. Zato je treba na novo ovrednotiti količino sredstev na področju produkcije TV programov, radijskih programov, tiskanih izdaj, in spletnih vsebin.

- Izvedba ciljev družbenega dogovora: priprava in izvedba razpisov, organizacija ekspertnih skupin s tujimi recenzenti, kot je to že urejeno in mednarodno uveljavljeno npr. na področju financiranja raziskovalne dejavnosti;

- Pogoji za infrastrukturni in tehnološki razvoj posameznih medijev;

- Pogoji za mednarodno sodelovanje s tujimi producenti;

- Pogoji za sodelovanje medijev na razpisih Sklada glede na transparentnost lastništva in kodeks medija;

- Transparentnost oglaševanja podjetij in še posebej tistih, v katerih ima lastniške deleže država;

- Transparentnost stikov medijev z agencijami za odnose z javnostmi (PR).

 

 

Po prepričanju Katedrale svobode bi moral te predloge implementirati nov Zakon o medijih, ki bi "zagotovil izvedbo družbenega soglasja o ciljih za vse medije - ne glede na lastništvo in politično usmeritev - ter pod enakopravnimi pogoji za vse medijske ustanove in podjetja". K temu bi lahko dodali še praktično izkušnjo, ki izhaja iz dejstva, da je obstoječi medijski zakon enostavno že obsoleten, saj je bil pisan v času, ko internet še ni bil glavni igralec na medijskem trgu. Novi zakon o medijih bi moral torej posebej opredeliti spletne portale, zlasti objavo zakonsko predpisanih popravkov, odgovorov oziroma prikazov nasprotinih dejstev.

 

Svoje bodo morali povedati tudi poslušalci radijskih postaj, ki so jih obvezne kvote slovenske glasbe zadnja leta spravljale ob živce, da ne govorimo o lastnikih, ki so trpeli finančne posledice domoljubnih popadkov nekdanje kulturne ministrice Julijane Bizjak Mlakar in poslanca Dragana Matića, najzaslužnejših za sprejem zadnje novele zakona o medijih. Da država predpisuje, koliko katere glasbe se lahko posluša, je v 21. stoletju svojevrstna norost. No, če smo iskreni, je blizu pojma norosti tudi to, da v pogojih tržne ekonomije obstaja register medijev, imenovan Razvid medijev, kamor se mora vpisati vsakdo, ki želi izdajati medijske vsebine, pa četudi bilten modelarjev ali revijo o curlingu. Tisti minister za kulturo, ki bo končno ukinil Razvid medijev, bi si zaslužil dolg aplavz.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.583
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.593
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.042
07/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.082
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 902