Dejan Steinbuch, urednik portala+, na tviterju o spretnem spinu ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je javno izrazil globoko nezadovoljstvo nad delom generalnega direktorja ljubljanskega Kliničnega centra in ga hkrati zelo neposredno pozval k odstopu. Zanimivo pa je, da so se istočasno pojavili tudi insajderski namigi, ki kažejo na to, da je eden glavnih očitkov Golobiču oziroma sodanjemu vodstvu UKCLJ, namreč to, da naj bi zamujali z energetsko prenovo Kliničnega centra, za lase prevlečen, saj je bilo ministrstvo za zdravje tisto, ki je ustavilo projekt! Morda zato, da bi potem lahko krivdo naprtili Golobiču in se ga (krivdno!) znebili, da bi se na njegov stolček lahko vrnil Aleš Šabeder, nekdanji šef Semenarne Ljubljana, ki je UKCLJ v preteklosti že nekaj časa vodil, potem pa je postal minister za zdravje v vladi Marjana Šarca?

Gregor Repovž, urednik Mladine, je prepričan, da bi morali nacionalko, ki naj bi v zadnjih dveh letih postala "preveč desna", po ponovnem prevzemu zdravih sil "očistititi". In sicer tako, da bi odpustili kar vse, ki so jih tam času zaposlili na RTV Slovenija. Na čelu z direktorjem televizije Urošem Urbanijo, katerega imenovanje je dejansko razbesnelo vladajočo koalicijo in levi del civilne družbe. Kaj pa če je ideja o "očiščenju" le Repovževa različica "depolitizacije", o kateri govorijo premier Robert Golob in njegovi svobodnjak?

Leonid Kučma, drugi ukrajinski predsednik po koncu komunizma (1994-2005), je v pogovoru za BBC med drugim pravilno ugotovil, da je občutek nedotakljivosti glavno gonilo Putinove vojne v Ukrajini. Prav tako je menil, da Putinova naslednja žrtev ne bo katera izmed članic zveze NATO, saj se ruski diktator vedno spravlja na šibkejše od sebe, zato sta potencialni tarči lahko Gruzija ali Moldavija. Vsekakor pa je bistveno sporočilo njegovega intervjuja v primerjavi med Putinonovo invazijo na Ukrajino in Hitlerjevo agresijo na Poljsko. Kajti za firerja je bila Varšava le uvertura za naslednje podvige, čeprav se je sprva zdelo, da gre zgolj za "posebno vojaško operacijo". 

Viktor Orban, madžarski premier, je dobil čast uvodnega govora na letni konferenci ameriških konzervativcev (CPAC), ki se je začel včeraj v Teksasu, na njem pa bo nastopil tudi Donald Trump in morda napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah 2024. Orban, ki ga zahodni mainstream mediji celo bolj sovražijo kot Putina, je požel nekaj stoječih ovacij, saj je zbrane nacionaliste, konzervativce in krščanske skrajneže nagovoril v besednjaku, ki ga najbolj razumejo. Orban je imel vseeno v nečem prav: zahodna civilizacija je doslej vedno pogrnila na izpitu humanizma in miru, ko sta tradicionalna politična tabora izgubila moč in vpliv, na oblast pa so prišli liberalci, zaradi katerih je prišlo do popolnega kaosa in anarhije, iz katerega so potem zrasla ekstremistična gibanja tako na levici kot desnici. Najboljši primer je Weimarska republika.

Dejan Steinbuch, urednik portala+, na tviterju o posledicah ruske odločitve, da Slovenijo (in še nekaj evropskih držav) uvrsti na seznam sovražnih držav. Rusija je s tem izpolnila svoje grožnje, da bo ostro ukrepala proti vsem, ki bodo obsodili njeno nezakonito in zločinsko agresijo na Ukrajino. Če bo slovenska oblast vsaj tako dosledna, kot je bila od 24. februarja, potem bo odločitev Putinovega režima spretno izkoristila za prepoved oziroma odpoved letošnje "Ruske kapelice" pod Vršičem, ki je tradicionalno zbirališče rusofilov in Putinovih oboževalcev tako z levice kot desnice. Toda ruska vojna v Ukrajini je streznila politično elito, zato zločinca iz Kremlja podpirajo samo še skrajneži na levem oziroma desnem političnem polu. Prav iz njihovih krogov te dni prihajajo napovedi, da prireditev letos vseeno bo, da se bodo 31. julija zbrali pod Vršičem in izkazali spoštovanje do "matere Rusije". Nekateri ne vedo niti tega, da je bila kapelica zgrajena v spomin na vse mrtve, v snežnem plazu zasute vojake carske Rusije. Nikakor ne samo za Ruse, pač pa tudi za Beloruse, Ukrajince, Tatare, Kozake in ostala ljudstva v okviru carske Rusije. Torej ne more biti zgolj "ruska" in verjetno je skrajni čas, da se preneha uporabljati ta pridevnik ... Kakšen bo uradni odziv slovenske vlade, bo verjetno jasno v prihodnjih dneh, vsekakor pa bi kakršna koli proruska ali celo proputinovska manifestacija pod Vrščem sprožila ostre odzive. Ne le tisočev Ukrajincev, ki živijo v Sloveniji, in bi jih poveličevanje morilca upravičeno spravilo na noge, ampak tudi vseh tistih normalnih, civiliziranih Slovencev, ki dobro vedo, da politika ne sodi v gore. Sploh pa ne zločinska politika, kakršno zadnjega pol leta nad Ukrajinci vodi Putinov režim.

Robert Golob, predsednik svobodnjaške stranke in premier, v oddaji 24ur o tem, da se moramo kot družba navaditi živeti s covidom brez cepljenja in zapiranja. Njegova vlada zagovarja švedski model spopadanja z novim koronavirusom, premier že velja za novo anticepilsko ikono, saj je dal vedeti, da ne verjame v učinke cepiv. V pogovoru, kjer je v slogu Marije Antoinette pošiljal vse Slovence na morje, ker so tako ali tako vsi skoraj tako bogati kot on, se je bivši predsednik uprave GEN-I razveselil tudi zgodnjega izbruha novega vala okužb, ki je letos prišel že v prvi polovici poletne sezone. Doktor Golob meni, da je to dobra novica, saj bomo nov val okužb lahko ustavili s sončenjem in namakanjem v "slani morski vodi" (nismo vedeli, da obstaja tudi neslana morska voda!). Vsi torej na morje, pa bomo zdravi, nam kličejo milostljivi premier. Če kdo noče na tesno slovensko obalo ali hrvaški Jadran, mu Golob svetuje Maldive, Karibe ali Boro Boro. Skratka, dobro je povsod, kjer je "slana morska voda". Če kdo nima niti za kruh, kaj šele za Fieso ali Poreč, naj je potico in si nanjo namaže kaviar ... Roko na srce, takšnega premierja Slovenija še ni imela, zato lahko res samo še plešemo in čakamo, da nas bo pobralo. Ene od covida, druge od smeha.

Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist, v kolumni v časniku Delo o nenavadni strategiji bivše vladajoče stranke SDS, ki zdaj iz opozicije greni življenje vladi Roberta Goloba. Vendar ne vedno tako, da bi to imelo kak smisel. Celo nasprotno, zadnja poteza programskega sveta RTV Slovenija, kjer ima večino t.i. desnica, se zdi kot darilo generalnemu direktorju nacionalke, da si zabije avtogol in z eno potezo odžaga vejo, na kateri sedi. Po provokaciji z Urošem Urbanijo kot novim direktorjem Televizije Slovenija je Andrej Grah Whatmough "gotof", kajti vladajoča koalicija ga bo zdaj z užitkom ostrelila kot glinastega - goloba.

Infektolog Andrej Trampuž, Oberartz na berlinski univerzitetni kliniki Charité, je v pogovoru za Siol opozoril, da zgodbe o covidu še ni konec. Poleg tega bomo morali očitno sami poskrbeti za zaščito in ukrepe, kajti za razliko od prejšnje vlade, ki smo ji očitali, da je prestroga, se Golobovim ne zdi potrebno "strašiti ljudi" pred novim valom okužb. Zato tudi takšna strategija v stilu "če problem ignoriramo, bo izginil". V Evropi sicer trenutno prevladuje podrazličica verzije omikron BA.5, število okužb pa tudi v Sloveniji naglo narašča. Vseeno se zdi, da je vlada naklonjena t.i. švedskemu modelu, ki pa niti na Švedskem ni zares deloval, saj se je izkazalo, da ljudje niso dovolj odgovorni in pošteni niti sami do sebe, kaj šele drug do drugega. Poleg tega so Slovenci, roko na srce, precej manj disciplinirani od Švedov, tako da lahko pričakujemo precej vznemirljiv potek sedmega vala koronavirusa v Sloveniji.

Žiga Turk v kolumni na Siolu o najnovejšem primeru medijske cenzure in pritiskov, ki jih je deležen Miran Videtič, sicer zaposlen v državni družbi Eles. Zaradi nastopanja v vlogi političnega komentatorja na zasebni televiziji Planet TV je namreč Videtiču vodstvo Elesa enostavno prepovedalo nadaljnje komentiranje, češ da bi to lahko škodovalo ugledu podjetja ipd. Videtič bi se lahko skliceval na svoje ustavne pravice, ki mu jamčijo svobodo vesti in izražanja, vendar pa je resnični problem drugje - in ne v vodstvu Elesa. Problem so ljudje, ki so od vodstva Elesa zahtevali, naj Videtiču prepove javno nastopanje. In ti ljudje niso janšisti, če smo malce cinični. So - ne boste verjeli - svobodnjaki in so zmagali na volitvah, ker so bistre plebejce prepričali, da živijo v fašistični diktaturi in da je čas za svobodo.