Komentar

Mesto, možgani in gozdovi

Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno pripravljali dve desetletji. To dokazuje festival Ars Electronica. Najpopolnejši in-forma-ciji sta še vedno mesto in možgani. Obstajata dve časovni obdobji računalniške umetnosti; obdobje pred nastopom svetovnega spleta in obdobje po njegovi vzpostavitvi. Umetnost se razvija skupaj z razvojem tehnologij. Zadnji velik tehno preobrat, ki je imel vpliv na umetnost, se je zgodil z vzpostavitvijo računalniškega jezika oziroma z izumom osebnega računalnika. Naj na tem mestu dodam, da vstopa človeštvo šele zadnje desetletje z novimi tehnologijami v gozdove. Torej: mesto, možgani in gozdovi. Toliko za uvod.

12.09.2020 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   Linz   festival   Keplerjevi vrtovi   Jurij Krpan   Kapelica   Marko Peljhan   Natalija Fedorova   Pei-Ying-Lin

Računalniško umetnost, kakršno gledamo v zadnjih festivalskih izdajah, si je bilo pred štirimi deseteletji skoraj nemogoče zamisliti.

Vstopam v elektronski prostor letošnjega festivala: zaradi virusne stvarnosti nas je velika večina program Ars Electronice spremljala v živo na medmrežju. Programsko se je festival generiral iz stodvajsetih izhodiščnih lokacij. Vse je potekalo panelno brez kakršnekoli medijske prenatrpanosti. Programsko je bilo prepojeno z monumentalno informacijsko bazo Kepplerjevih vrtov. Konec poročila.

 

Sam spremljam festivalski format Ars Electronice od njenega nastankaleta 1979. V začetku osemdesetih sem ga gledal posredno prek televizijske oddaje o umetnosti in kulturi Kunststücke na javni avstrijski televizj ORF. V devetdesetih sem ga spremljal prek neposrednih prenosov s podelitev festivalskih nagrad Zlata Nika. Kako zdravilno je bilo na prelomu tisočletja gledati Marka Peljhana, ko je sprejemal Zlato Niko. Zadnjih dvajset let pa sem festival doživljal neposredno v Linzu. Kako evforično je bilo gledati Majo Smrekar, ko je pred tremi leti prevzela Zlato Niko. Letos pa sem festival spremljal v živo na medmrežju. Računalniško umetnost, kakršno gledamo v zadnjih festivalskih izdajah, si je bilo pred štirimi deseteletji skoraj nemogoče zamisliti. Letošnjo sem spremljal na vseh ravneh medijsko, kot se za medijski festival spodobi - neposredno.

 

To, kar je bilo že od samega nastanka očitno, je bila njegova izostrena modernistična naravnanost, ki je bolj ali manj poizkušala zaobiti postmodernistično dekorativnost. Ravno s svojo štiridesetletno kontinuiteto je festival izoblikoval visokomodernistično stilno ekranizacijo. Konec seštevka.

 

 

Prvi dan

 

Začeti besedilo o prelomni manifestaciji Ars Electronica 2020 in ne imenovati odličnega kuratorja Jurija Krpana iz galerije Kapelica, bi bilo poniglavo. Suvereno je nastopil s svojo preambulo pred svetovno javnostjo. Bravurozno je izpostavil razliko med tem, kaj pomeni "misliti umetnost", in kaj "proizvajati umetnost". Naj pripomnim, da tukaj ne glorificiram svojega prijatelja, ker sva si preveč narazen o vprašanjih estetike, eklektike in zamudništva, tako značilnega za našo skupnost. A ko se bo v naslednjih tednih festivalska mrzlica umirila, ga bom zaprosil, da za portal+ bolj natančno opiše svoje dileme okrog produkcije umetniških strojev. Vedeti morate, da je gromozanska razlika med tem, kako delamo umetniško delo ali kako pripravljamo produkt kreativne industrije. Jurij Krpan do obisti razume oba procesa. Zanj ni odločilnega pomena to, da se nekdo pri gradnji novotehnološkega izdelka producira kot umetnik, znanstvenik, inženir ali tehnolog, temveč meni, da je nujno, da se pri gradnji umetninškega stroja izoblikuje posebna oseba-pogajalec (mogoče bi bil logičen termin zanj optimalizator), tisti, ki optimalizira idejo o umetnini. Optimalizator projekcije naj bi bil tisti, ki si s svojim delom prizadeva čimbolj odgovorno oblikovati - prihodnosti. Da, prihodnost ni več ena sama, pred nami je več prihodnosti. Navidezna resničnost je impresivno razširila pojem - resničnosti. Pred seboj imamo množico bodočnosti. Pred leti sem na portalu+ zapisal: Potrebovali bomo uro, ki nam bo pokazala, v katerem prostoru se nahajamo. 

 

Ves program Ars Electornice je potekal preko štirih izbirnih kanalov s pomočjo vzporedne souporabe brskalnikov. Tako sem z užitkom preklapljal kanale slučaja. Ves čas je bila prisotna zavest o večplastni tehno montaži. Res pa je tudi, da je bila ves čas prisotna virusna negotovost. Tako to je, ko komuniciramo z nevidnim: doživljamo negotovost.

 

Na samem začetku prvega dne nam je po otvoritvenih preambulah umetnica Pei-Ying-Lin s svojo akcijo predstavila predlog sodelovanja z virusnimi entitetami. Predlagala je prodor v mišljenje virusa. Seveda Pei-Ying-Lin proizvaja mislene procese, ki želijo razumeti negotovost, ne pa virusa samega.

 

Na začetku prvega dne so nam umetniki predstavili Oslofjord - ekološko ekspedicijo. Predstavljene so bile umetniške raziskave, ki spodbujajo okoljsko in družbeno trajnost mesta, ki živi skupaj z morjem. Takoj zatem smo poslušali vokalizacijo Miju Hosoi. Nato panel o oblikovanju digitalne mode. Vstopili smo v Državo prisotnosti: moda, ki ne izkorišča ne ljudi, ki ne izrablja eko sistema, moda, ki projecira množico priložnosti v kaosu. Interaktivni tekstil je lahko praktičen in hkrati tudi poetičen.

 

In ogromno število asociacij: z užitkom sem poslušal glasbo Sonic robota, Simona Geista. Robotski inženir in glasbenik Simon Geist povezuje svoje znanje v serialno ritmizirano glasbo. Proizvaja elektronsko glasbo brez zvočnih generatorjev, brez elektronskih komponent. Mehanično, s sprožilci pneumatskih cilindrov artikulira ritme. Takoj zatem so nastopile biosonične agencije, izvrstno je nastopila Robertina Šabjanič znotraj Kepplerjevih vrtov - Jadransko morje, Dubrovnik. Nato so odzvanjale besede biofilia urbana, mrežni biotopi, bioprezenca in končno bioarheologija kot raziskava zapuščenih bioloških struktur. In še cel niz asociacij: Sonične agencije, knjiga Brandona LaBelle. Na eni strani smo poslušali zvočne oblike, na drugi strani pa gledali urgentne vizulane oblike. Vstopili smo na kalifornijsko univerzo (UCLA) in že smo bili v njenem programu - teluričnih vibracij. V naslednjih štirih dneh smo iz Los Angelesa spremljali petindvajset izbranih formatov; od performansov do panelov, solo oper in skupinskih ogledov studiev. V Los Angelesu smo spremljali podstrukturo festivala. In tako je bilo povsod po svetu. Znotraj festivala je bila množica podfestivalov in manifestacij različnih zvrsti.

 

 

Drugi dan

 

Izvrstno, takoj sem naletel na Evelino Domnitič in Dimitrija Gelfanda. Zatem projekt Moč očesa Sylvie Ecermann - Stieglerhaus. Spremljal sem Bjorna Lusticama in koncept Zgubljeni v resoluciji.

 

Vizija in njena vizualizacija. Na naše gledanje ne vpliva le oko, temveč množica notranjih in zunanjih okoliščin. Oko definira našo pozicijo v svetu, oko je najprej - kultura. Paolo Cirio je bil izvrsten. Paolo Cirio je prijatelj projektnega prostora Aksioma, ki je odličen prostor razvojne umetnosti v Ljubljani. Potem sem spremljal manifestacijo računalniške animacije, digitalnih filmov v povezavi s performativno umetnostjo. Odlična je bila Miwa Matrayek. Spremljal sem nekaj projektov o didaktično taktičnem igrovju. Lepa je misel Andija Hectorja, da je umetna inteligenca mitološko bitje.

 

In končno obstaja globok razlog, zakaj sem se ustavil pri projektu Biti veter za drevo dr. Natalije Fedorove, ki nam je predstavila logiko pametnega gozda. Raziskujejo ga na akademiji za lesno tehnologijo v Sankt Peterburgu. Opisala nam je tehno instalacijo gozdnih postaj. S podatkovnostjo lahko opazujemo želje dreves, ne le kapitalskih razlogov, ki spodbujajo optimalizacijo lesne mase. Impresivno natančno nam je opisala proces vzpostavitve tehno aparata v gozdu. Tako namešečene naprave postanejo glas dreves. Poglejte si predstavitveni video Pangardenio, KUR futurlab. Ob tej priložnosti pošiljam tovariški tehno pozdrav dr. Nataliji Fedorovi in njeni vizualni poeziji.

 

 

Tretji dan

 

Menim, da bo današnje besedilo ostalo brez zaključka. Torej - mesto, možgani in gozdovi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Udarna pest (mehke) diplomacije
13
05.02.2023 20:00
Obstaja več razlag, zakaj je novica o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji prišla v javnost. V obdobju, ko se Zahod združuje in ... Več.
Piše: Anže Logar
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
11
03.02.2023 20:00
Antijanšizem, Borut Pahor, civilna družba, človekove pravice, depolitizacija, ekstremizem, fašizem, heroji osamosvojitve, Milan ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
37
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
16
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
13
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Udarna pest (mehke) diplomacije
Anže Logar
Ogledov: 1.345
02/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.381
03/
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.415
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.353
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.323
06/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.291
07/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.742
08/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 653
09/
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
Valerio Fabbri
Ogledov: 622
10/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.919