Komentar

Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!

V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo in za manko sil, ki bi onemogočale oziroma vsaj zmanjševale polarizacijo. Takšno silo, ki bi onemogočala polarizacijo denimo vsaj simbolno vidim v tistem protestniku v Združenih državah Amerike, ki ga je novinarka BBC intervjuvala zato, ker je zaslovel, ko je pristopil k policistu na drugi strani barikade, kjer sta se objela in skupaj odšla k županu. Potem sta skupaj dejala, da le v sodelovanju vidita rešitev. Novinarka je tega protestnika na koncu vprašala, za koga bo glasoval, za Trumpa ali za Bidena. Pa je modri mož odkimal, češ da je to isto sran*** in da bi glasoval le za tistega, ki bi našel pot sodelovanja.

24.09.2020 21:20
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   Aktivni državljan   Ljubljana   kolesarji   predlagam.vladi.si   civilna družba   levica   desnica   Udbomafija

Ne gre za to, ali t.i. Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega. Gre za strah, da nekaj podobnega še obstaja. In vseeno ali na levi ali na desni, strah je povsod.

Verjetno ne bi več niti omenjal, še manj pa pisal nadaljevanja prispevka na temo kolesarjenja po ljubljanskih pešconah, ki je bil objavljen na portalu+ prejšnji mesec (vir). Začutil sem namreč, da ni vzbudil nekega posebnega zanimanja, kvečjemu kakšno cinično pripombo. Pa me je pred dnevi skupina mladih razposajenih kolesarjev na pločniku pred bivšim Riom na Slovenski, med Kazino in Pošto, okoli osme zvečer, ko se je ravno mračilo, prisilila, da sem odskočil med mize na pločniku in prestrašil goste pri večerji. Nič hujšega se ni zgodilo, le vzel sem si dva večera in okrog osme ure naredil krog po pločniku od tega mesta pa po Slovenski do Ajdovščine in nazaj po drugi strani. Lepi, topli večeri za sprehod po lepo urejeni Slovenski z nekaj prijetnimi lokali oziroma mizicami na pločniku pred lokali. Poleg bivšega Ria tudi pred Slonom, pa bivšo Bonboniero. In? V vsem tem sprehajanju nisem videl niti enega kolesarja, ki bi peljal pravilno po cesti, prav vsi so divjali po pločniku, pa še to po enem pločniku v obe smeri. Preprosto popoln kaos, pešci smo se jim izogibali, kot smo vedeli in znali. Pretiravam? Morda, naj preveri, kdor meni, da pretiravam. Pa da vzamem še malo v bran te nesrečne kolesarje: Kje je na tej relaciji sploh kolesarska steza? Kako naj kolesarji vedo, kje lahko in kje ne smejo voziti? 

 

Neizpodbitno dejstvo ostaja, da v Ljubljani nihče nič ne ukrene glede tega kolesarskega kaosa. Pa grem še korak naprej. Popolna odsotnost, da bi kdo od odgovornih v mestu vsaj odgovoril na javno objavljen prispevek o očitnem javnem problemu. Še korak naprej: Popolna odsotnost zakonsko predvidene javne platforme, kjer bi lahko posamezen Aktivni državljan izpostavil kritiko problema, podal morda celo predlog rešitve in dobil kakšen odgovor odgovornih. Tega enostavno ni v tej deželi. Obstaja sicer nek vladni portal z imenom predlagam.vladi.si, ki si ga ogledujem sem pa tja že nekaj let; na njem se sicer resda pojavljajo različni predlogi reševanja podobnih javnih primerov, kot je tale moja zgodba o kolesarjenju, vendar žal drugega kot čisto šablonskih in zbirokratiziranih odgovorov vladnih služb še nisem zasledil. Kaj šele, da bi bilo moč zaslediti kakšno organizirano javno argumentacijo različnih strokovnjakov na kakšen dovolj tehten predlog, ki se tudi občasno pojavi na omenjenem portalu. Na njem se je že nekaj let nazaj pojavil komentar, ki najbolje označuje njegov domet:

 

"Obstoj tega portala daje vtis, da imamo državljani možnost participacije pri oblikovanju zakonodaje in razreševanju težav, pa to v resnici ne drži, saj je rezultat nikakršen."

 

Verjamem, da k reševanju javnih problemov lahko pripomore posamezen Aktivni državljan, ki ima predlog rešitve in ki se bi lahko povezal s podobno mislečimi ob konkretnem javnem problemu in potem v javni argumentaciji na institucionalizirani platformi* (kar bi lahko konec koncev bil tudi omenjeni portal predlagam.vladi.si) dosežejo neko skupno rezultanto, skupno rešitev, ki jo sprejme odločevalec. Lahko sodeluje pet, petdeset ali katerokoli število Aktivnih državljanov. Do tu povedano so morda imeli v mislih tudi postavljavci omenjenega portala, a se je sfižilo kot je zapisano v prejšnjem odstavku citiranem komentarju.

 

Ali sem s svojo zgodbo o kolesarjenju popolnoma na istem kot vsi predlagatelji raznih rešitev javnih problemov na predlagam.vladi.si? Ki vsi skupaj padamo v nek paradoks demokracije, v nek Sistem, ki se oddaljuje od pojma demokracije. Ki naj bi bila najvišja oblika, ki omogoča reševanje skupnih, javnih problemov. In smo v končni fazi za nereševanje skupnih, javnih problemov krivi tudi vsi državljani, ki ne naredimo nič, da spremenimo obstoječi Sistem, ki dobesedno sili vsakega, ki se ukvarja ali hoče ukvarjati s skupnimi javnimi problemi, v neko polarizacijo, nek hierarhični sistem pod vodstvom nekih nevidnih silnic, ki silijo vse v tako ali drugačno polarizacijo.

 

V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo in za manko sil, ki bi onemogočale oziroma vsaj zmanjševale polarizacijo. Takšno silo, ki bi onemogočala polarizacijo denimo vsaj simbolno vidim v tistem protestniku v Združenih državah Amerike, ki ga je novinarka BBC intervjuvala zato, ker je zaslovel, ko je pristopil k policistu na drugi strani barikade, kjer sta se objela in skupaj odšla k županu. Potem sta skupaj dejala, da le v sodelovanju vidita rešitev. Novinarka je tega protestnika na koncu vprašala, za koga bo glasoval, za Trumpa ali za Bidena. Pa je modri mož odkimal, češ da to je isto sran*** in da bi glasoval le za tistega, ki bi našel pot sodelovanja.

 

Pri nas pa vidim obstoj še dodatne sile, ki celo najbolj sili v polarizacijo, ki obvladuje ves Sistem, ki drži vse niti dejanskega odločanja v svojih rokah. Ne gre za to, ali t.i. Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega. Gre za strah, da nekaj podobnega še obstaja. In vseeno ali na levi ali na desni, strah je povsod. Gre za zelo razširjeno prepričanje, da obstaja neko jedro, nek vrh, neka sila, ki po istem principu, kot je delovala Udbomafija, od zgoraj ureja vse in potem tistih nekaj državljanov, ki se dokopljejo do neke pozicije odločanja v skupnostnih, javnih zadevah, deluje le po nenapisanih pravilih, kot jih po njihovem prepričanju (!) določa ta višja sila. In da bo slika popolna, tudi tistih nekaj državljanov, ki bi morda želeli participirati pri javnih zadevah, recimo posamezno kot Aktivni državljani, je še bolj prepričanih v obstoj te višje sile in se kritično oglašajo kvečjemu iz varne distance anonimnega komentiranja. Da ne govorimo o preostalih več kot 90 % vseh državljanov, ki so sploh prepričani, da vse obvladuje neka višja sila in jih zaradi tega prepričanja nič ne briga. Še najmanj demokracija in njen pomen ...

 

Prihodnost je v rokah tistih upravljavcev oziroma odločevalcev, ki ne bodo samo prevzeli kakšno idejo kakšnega strokovnjaka, Aktivnega državljana, ko jim v danem trenutku slučajno odgovarja, ampak bodo predvsem postavili javno institucionalizirano platformo. Torej obliko, način, ki šele omogoča sodelovanje, pojav argumentacije in skupnostne rezultante ter rešitve, od na videz manj pomembnih javnih problemov, kot je uvodoma omenjena zgodba kolesarjenja po ljubljanskih pešconah, pa do največjih, kot je izboljšava Zakona o javnem naročanju, kjer na moje Odprto pismo v juniju tako na portalu+ kot še v nekaterih medijih, ni bilo skoraj nobene reakcije. Razen užaljenega odgovora predsednika Državnega sveta meni osebno ...

 

Toda dejstvo je, da bo le taka platforma lahko zmanjšala omenjeni strah in odprla pot sodelovanju za boljšo rešitev skupnega, javnega problema. Tudi kolesarjenja po površinah za pešce, da o javnem naročanju niti ne govorim ...

 

________________

* Takšna platforma bi bila lahko t.i. Citizens assembly, državljanski zbor: "The idea is yet another manifestation of one of the few sources of promise to be found among the polarisation and chaos of 21st-century politics: the gloriously simple notion of bringing together groups of people to try to plot a way through difficult issues, and thereby begin to reduce our susceptibility to division and rancour. In times as troubled as ours, that may sound almost absurd. The strange thing is, it actually appears to work. Wouldn’t its discussions have to be either broadcast or streamed, and wouldn’t the nastiness and bullying of social media now rule that out? Given that any assembly might easily be portrayed, however unfairly, as a fig leaf for politicians, would whatever it decided really cut through the cynicism that often defines the public’s view of politics? Crowds of strangers calmly gathering  and plotting the future on the basis of things we are in danger of forgetting – empathy, openness and the basic human ability to not just think about complex problems, but to actually solve them."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.547
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.738
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.694
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.839
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.550
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.161
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.050
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 629
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.844
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 454