Razkrivamo

Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti

V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o njunih političnih stališčih v zgodovinskem in mednarodnem kontekstu. Kdo ima več skupnega z italijanskimi neofašisti CasaPound: Levica ali t.i. janšizem? Obstaja veliko več podrobnosti med programom Levice in programom neofašistične CasaPound, kot pa med slednjim in programom SDS. Ne glede na pomembne razlike med Levico in CPI, je to problematično za Meseca & co.: težko nekoga posredno obtožuješ, da je "fašist", če je tvoj program veliko bolj podoben programu "fašistov tretjega tisočletja" kot njegov ...

 

16.09.2020 22:34
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   CasaPound   stranka Levica   SDS   liberalizem   janšizem   EU

Fotomontaža: portal+

Če nihalo niha med individualno svobodo (liberalizmom) na eni strani in kolektivizmom na drugi, sta CasaPound in Levica na isti strani.

V prejšnjih dveh prispevkih (vir, vir) smo analizirali mnoge podobnosti in nekaj razlik med programom slovenske stranke Levica in italijanskega neofašističnega gibanja CasaPound Italia. Skladnost na gospodarskem in socialnem področju je očitna; bistvena razlika je, da bi CasaPound ugodnosti socialne države omejila na Italijane in "izselila" imigrante, pristop Levice pa je inkluziven do vseh.

 

Za zaključek naše trilogije si bomo pogledali odnos CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav, bančnega sistema ter njuna politična stališča postavili v zgodovinski in mednarodni kontekst.

 

 

Izbrani citati iz programov CasaPound Italia in Levice – 3. del

 

 

EU, ECB in NATO so zlo

 

CasaPound Italia (CPI) in Levica delita sila podobno oceno glede Evropske unije. CPI zagovarja izstop Italije iz EU, Levica pa se kljub vsemu gnevu, ki ga v svojem programu izliva na "neoliberalno" EU, pod sloganom "za Evropo ljudi, ne kapitala" prizadeva za radikalen preobrat sedanjih trendov. Ne v programu Levice ne v tistemu od CPI sicer ne boste našli pozitivne besede o EU in njenih vrednotah. CPI in Levica sta si tudi enotni glede nujnosti izstopa iz zveze NATO; prav tako ju druži močan antiamerikanizem.

 

 

Levica ≠ CasaPound

 

Podobnostim navkljub je potrebno poudariti, da med CPI in Levico obstajajo tudi pomembne programske razlike. Na primer, CPI je za "nekonformističen pristop do ekologije", pri katerem zavrača zeleni fundamentalizem. CPI zagovarja pravico državljanov do samoobrambe (kar v praksi pomeni, da ustreliti vlomilca na svojem domu ne bi bilo več kaznivo dejanje). Zavzema se za obvezno služenje vojaškega roka, kar je eden izmed ciljev Janševe vlade, čeprav te točke v programu SDS ne boste našli.

 

 

Zadnje čase se SDS oziroma Janšo lahkotno obmetava z besedo fašisti, čeprav je med SDS in italijanskimi neofašističnimi strankami neprimerno manj podobnosti kot med stranko Levica in CasaPound ... 

 

 

Kljub temu je nedvomno največja ločnica med Levico in CPI izrazito ksenofobičen odnos do imigrantov, ki ga goji italijansko gibanje, ter odkriti nacionalizem, čeprav je tudi v programu Levice kar nekaj poudarkov, ki zvenijo presenetljivo nacionalistično (na primer "povrnitev suverenosti in neodvisne drže v svetu") in ki jih v programu SDS ni. Vendar je CPI veliko bolj militantna ("izven kletke Evropske unije je preostali svet, s katerim lahko trgujemo in sodelujemo v našem interesu in pod našimi pogoji") ter hujskaška proti "multirasni družbi".

 

 

Patriotizem in nacionalizem

 

Beseda patriotizem ima pozitiven prizvok, medtem ko se nacionalizem praviloma obsoja. Ker je nacionalizem na nek način pretiran in agresiven patriotizem, meja med njima ni vedno jasna. Tudi patriotizem lahko problematiziramo. Samuel Johnson je v 18. stoletju izjavil, da je "patriotizem zadnje zatočišče barabe" (patriotism is the last refuge of the scoundrel), čeprav naj bi imel v mislih predvsem oportunistične in lažnive patriote.

 

Po drugi strani nacionalizem vključuje element superiornosti ter zagotavljanje interesov države tudi na račun ostalih narodov in manjšin. Seveda se lahko vprašamo tudi o smiselnosti definicije nacije ali države: kaj so njeni bistveni elementi, razen določenega spleta zgodovinskih okoliščin, ki je državo oblikoval? Vse, kar vam bo prišlo na misel (jezik, kultura, zgodovina, itd.), je lahko problematično zaradi morebitnega izključevanja določenih skupin državljanov.   

 

Še najbolj posrečena in duhovita se mi zdi definicija češkega socialnega in političnega znanstvenika Karla Deutscha, ki je bil profesor na Harvardu: "Nacija je skupina ljudi, ki jih združuje napačni pogled na preteklost in sovraštvo do svojih sosedov."

 

Ni dvoma, da je nacionalizem sestavni element fašizma, kar za komunizem, ki je vsaj na deklarativni ravni internacionalističen in mirovniški, ne moremo reči. Fašizem goji tudi kult vojne, s katero država dosega slavo in krepi svojo moč na račun "manjvrednih narodov". Posledično je izključujoč, diskriminatoren in praviloma tudi rasističen. Fašizem tudi mitizira neko preteklo veličino, ki jo želi narodu povrniti, medtem ko komunizem "gradi prihodnost".

 

 

Fašizem goji kult vojne, s katero država krepi moč na račun "manjvrednih narodov". Zato je fašizem tudi izključujoč, diskriminatoren in praviloma rasističen.

 

 

Zaradi omenjenega je trenutno po vsej Evropi zaskrbljujoča predvsem rast skrajne desnice in nacionalizma. Kar pa ne pomeni, da nas ne sme skrbeti tudi dviganje glave skrajne levice. Tudi v Sloveniji. Teza, da so za naše težave krivi janšizem, "neoliberalna EU", mednarodni kapital, multinacionalke itd., odpira na široko vrata populizmu. Kritika EU je legitimna, a ko je postavljena v kontekst "dobri, pridni, delavni narod", ki trpi zaradi notranjih ali zunanjih izkoriščevalcev, postane nevarna, posebej v času ekonomske krize.

 

 

Nihalo zgodovine med osebno svobodo in kolektivizmom

 

Liberalizem, zgodovinski sovražnik fašizma in komunizma, je v globoki krizi. Znamenita Fukuyamova napoved iz leta 1992 o "koncu zgodovine", ker naj bi po padcu Berlinskega zidu liberalna demokracija postala splošni način vladanja, se je izkazala za iluzijo, če ne že za popolno neumnost. V javni percepciji je liberalizem (in z njim povezanim tržna ekonomija in globalizacija) glavni krivec za nesprejemljivo ekonomsko neenakost in za podnebne spremembe. Liberalizem na to žal trenutno nima prepričljivih odgovorov, razen svarila, da bo nacionalističen, bolj avtarkičen in razdrobljen svet še bolj nepravičen in nevaren.

 

Svet je tudi v preteklosti nihal med bolj liberalnimi in manj liberalnimi obdobji. Prvo daljše obdobje liberalizma in globalizacije se je končalo s prvo svetovno vojno, sledili so mu brutalni kolektivizmi dvajsetega stoletja. Očitno družba ciklično potrebuje protiutež nebrzdanemu individualizmu in nato spet protiutež kolektivizmu. V iskanju ravnovesja nihalo močno oscilira; ko gre skozi idealno točko, ga nihalne sile vlečejo naprej, novim skrajnostim naproti.

 

Liberalni kapitalizem in komunizem oba temeljita na človeških šibkostih: biti "ta glavni", "top dog" na eni strani, ter na zavisti, pod krinko socialne pravičnosti, na drugi. Kapitalizem je vseeno bistveno manj neuspešen, ker temelji, kakor je slikovito ugotovil že Adam Smith, na tako imenovanih "animal spirits", tj. na živalski vnemi. Je bolj v skladu s človeško naravo, ker zna nekatere negativne lastnosti spremeniti v družbeno koristne. Smith je tako ugotavljal, da ne dobimo našega kosila zaradi radodarnosti mesarja, pivovarja ali peka, temveč lahko kupimo izdelke, ki jih prodajajo zaradi njihovega osebnega interesa. Ko pa pri ljudeh zavlada percepcija, da so osebni interesi šli čez mejo, pa težnja proti kolektivizmu ponovno pride na dan. 

 

Liberalizem je na udaru z desne z zavračanjem multikulturne družbe in nacionalizmom, in z leve, ki ga krivi za (pre)velike razlike pri razdelitvi bogastva. Nihalo zgodovine se ponovno suče proti kolektivizmu, ki pa se praviloma konča v mehkih ali trdih diktaturah. Žal se fašistom in/ali komunistom tretjega tisočletja obeta svetla prihodnost.

 

 

CasaPound in Levica vlečeta nihalo na isto stran

 

Če nihalo niha med individualno svobodo (liberalizmom) na eni strani in kolektivizmom na drugi, sta CasaPound in Levica na isti strani. Zgodovina nam je že pokazala, kako nevarno je, če se socializem in nacionalizem združita. Sploh ne gre za tako dramatičen mentalni zasuk kot se zdi. V primeru velike gospodarske krize je dovolj, da se pojavi "veliki vodja", ki frustriranega državljana prepriča, da je za njegove probleme kriv notranji ali zunanji sovražnik. Socializem ali komunizem nista nujno sinonim za antifašizem, ampak mu celo lahko pripravita teren. To se je v dvajsetem stoletju že zgodilo, ko sta v Italiji in Nemčiji oblast prevzele stranke "socialista" Benita in "nacional-socialista" Adolfa. Da zgodovinskega pakta Molotov-Ribbentrop med Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo niti ne omenimo.

 

 

Zemljevid kaže, da je skrajno desna AfD daleč najbolj uspešna na tleh bivše Vzhodne Nemčije.

 

 

Na nemških volitvah je leta 2017 prodrla skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je komaj štiri leta po ustanovitvi dosegla 12,6 % glasov na nacionalni ravni. Bila je veliko bolj uspešna na ozemlju bivše komunistične Vzhodne Nemčije (neue Bundesländer), kjer je dosegla celo 21,9%, kot pa na ozemlju bivše Zahodne Nemčije (alte Bundesländer), kjer je dosegla 10,7 %. Na vzhodu verjetno ni naletela na bolj plodna tla izključno zaredi tamkajšnjih ekonomskih težav.  

 

Po mnenju bivšega neonacista, ki dela za Exit Deutschland, organizacijo, ki pomaga skrajnim desničarjem zapustiti ekstremno desničarsko sceno, se "nacionalni socializem pogosto začne z idejo socializma, na katero se doda mešanica frustracije, brezposelnosti, pomanjkanje priložnosti". Iz tega se preide na iskanje krivca: lahko je to Sistem (ki se ga identificira kot kapitalizem, neoliberalizem, divji trg itd.) ali specifična skupina ljudi, ki ljudem "kradejo" službe ali socialne prejemke ter uničujejo domačo kulturo.

 

Čeprav gre za priročne teme za radikalizacijo frustriranih ljudi, tovrstne bojazni izhajajo iz realnih problemov, ki jih je treba jemati resno. Pristop "dolžni smo sprejeti vse in pomagati vsem, kdor temu oporeka je netoleranten" je nerealen in ekstremistom odpira pot do stališč ali sloganov, s katerimi se ljudje (ne samo tisti bolj skrajni!) hitro poistovetijo. Salvinijeva Lega, na primer, dokaj uspešno ponavlja, da "ne moremo sprejeti cele Afrike v Italijo".

 

Ne smemo pozabiti, da je neonacistična Nacionalna demokratska stranka (NPD) v Nemčiji svoj uspeh gradila tudi na sporočilih, ki so bili skrajni levici blizu: antiamerikanizem, antiizraelsko politiko in antiglobalizacijo ter približevanju subkulturam, ki so bile proti Sistemu.

 

Naša levica, ki tako rada obsoja Janšo zaradi njegovega domnevnega avtoritarizma, ni prav nič imuna na šarm avtoritarnih vodji in diktatorjev: od Chaveza in Castra do Tita. Avtoritarnost jo ne moti, če zagovarja levičarske vrednote.

 

 

Janšizem = Fašizem?

 

In kje stoji janšizem v tej primerjavi med Levico in CasoPound? SDS lahko očitamo protiimigrantsko retoriko, čeprav relativno milo v primerjavi s stališči CPI, Lege in Fratelli d'Italia (seveda je v Italiji migrantov veliko več kot v Sloveniji) in tudi od ostalih desnih protiimigrantskih strank širom Evrope, začenši z madžarskimi Fidesz in Jobbik, a tudi tistih na Poljskem, v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Švedski, Danski, Finski itd.

 

Nasprotovanje in odpor do EU sta skupna skoraj vsem skrajno desnim in skrajno levim strankam.

 

 

Druga skupna točka skrajno desnih strank, ki jih lahko upravičeno povezujemo z besedo, ki se končuje na "izem", je nacionalistična retorika. Morda sem gluh, a jaz je pri SDS ne slišim. Vsaj v primerjavi z besednjakom Lege, Fratelli d'Italia in CPI, kjer so programi polni parol o "Italians first" in nacionalni suverenosti, ki jih v programu SDS ne boste zasledili.

 

Tretja skupna točka je evroskepticizem. Skrajno desne stranke so praviloma izrazito kritične do Evropske unije ali zagovarjajo izstop iz nje. V programu SDS piše: "Z vstopom v Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezništvo sta bila izpolnjena temeljna zunanjepolitična cilja, za katera se je Slovenska demokratska stranka zavzemala vse od nastanka in mednarodnega priznanja slovenske države. Gospodarski, politični in varnostni položaj slovenskega naroda v evropski in mednarodni skupnosti je najbolj trden v njeni zgodovini." Vam zveni evroskeptično? Janša & co. občasno kritizirajo EU ali Evropsko komisijo, vendar je nikoli ne postavljajo pod vprašaj.   

 

Tudi kar se tiče odnosa do istospolnih parov (na primer glede sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok) in ostalih tem, ki delijo javnost, je SDS dokaj tipična evropska konservativna stranka. Lahko se s stališči SDS ne strinjamo, a to še ne pomeni, da so "fašisti". 

 

Problem janšizma torej ni v programu SDS, ampak kvečjemu v delovanju Janše samega. Čeprav se tekom let pogosto nisem strinjal z njegovimi stališči in izjavami (na primer: glede arbitraže s Hrvaško, istospolnih parov in nekaterih čivkov na twitterju), pa menim, da je najmočnejši argument, ki Janšo veže z "izmom", dejstvo, da že 27 let vodi SDS. To ni zdravo za nobeno stranko, ne glede na sposobnost njene vodje.

 

 

Levica + Nacionalizem = CasaPound je manj zgrešena enačba kot Janšizem = Fašizem 

 

Za zaključek se vrnimo k osnovnemu vprašanju serije prispevkov: kdo ima več skupnega z italijanskimi neofašisti CasaPound: Levica ali janšizem? Obstaja veliko več podrobnosti med programom Levice in programom neofašistične CasaPound kot med slednjim in programom SDS. Ne glede na pomembne razlike med Levico in CPI, je to problematično za Meseca & co.: težko nekoga posredno obtožuješ, da je fašist, če je tvoj program veliko bolj podoben programu "fašistov tretjega tisočletja" kot njegov ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
34
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.442
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.662
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.577
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.208
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.271
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.355
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.003
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.186
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 694
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.171