Razkrivamo

Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje

V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za debirokratizacijo, ki naj bi skrbno preučil celotno slovensko zakonodajo, vse pravne predpise, ki jih je menda že okoli dvajset tisoč, in pripravil predloge, kako bi lahko država sama sebe razbremenila inflacije prepisov. Ideja je zagotovo všečna. Naš sodelavec Bine Kordež bo v dveh nadaljevanjih razčlenil, kaj to pravzaprav pomeni. Ne gre le za zmanjševanje števila predpisov, ampak tudi administrativnih postopkov. Da imamo v Sloveniji danes dejansko precej več predpisov, kot smo jih imeli dvajset, trideset ali več let nazaj, ni sporno. Po svoje je logično. Nič drugačna ni slika v drugih članicah Evropske unije. Nenazadnje je celo Evropska komisija pogosto prikladna tarča ostrih kritik, češ da se je spremenila v "bruseljsko evrokracijo", ki s svojimi prenormiranimi predpisi presega meje zdravega razuma, denimo glede oblike in velikosti kumaric za vlaganje ... Šalo na stran, dejstvo je, da je naše življenje vse bolj regulirano in da države vse bolj "skrbijo" za nas z predpisi, s čemer se zmanjšuje polje svobode posameznika, predvsem pa njegovih prostih odločitev. Demokratične države se takšnega paternalizma lotevajo predvsem iz strahu, da bi ljudje zlorabljali položaj, iskali luknje v zakonodaji ali pa da bi zaradi preohlapne zakonodaje v primeru negativnih posledic ali škode odgovornost za to nosile uradne institucije.

22.09.2020 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Strateški svet za debirokratizacijo   Ivan Simič   vlada   predpisi   EU   davki   dobiček   pravne osebe   dohodnina

Foto: Mediaspeed

To, da je v vodenje Strateškega sveta za debirokratizacijo vključena oseba iz prakse, tj. Ivan Simič, je vsekakor najboljši obet, da do določenih premikov dejansko pride.

Pred dnevi je veliko zanimanja javnosti požela tiskovna konferenca davčnega strokovnjaka Ivana Simiča o predlaganih spremembah na področju birokracije, davkov in okolja. Maja je namreč vlada ustanovila Strateški svet za debirokratizacijo, ki je v skladu z usmeritvami pripravil preko 70 predlogov sprememb, ki naj bi predvsem poenostavila nekatere dosedanje zapletene birokratske postopke na omenjenih področjih, pa tudi znižala določene obdavčitve. Predsednik vlade Janez Janša je Strateški svet ob ustanovitvi pospremil s komentarjem, da je današnjih "več kot 20.000 predpisov enostavno preveč", kar naj bi se razumelo tudi kot naloga, da se zmanjša število zakonov, uredb in pravilnikov, ki nam danes okvirjajo način življenja. Da bi se zmanjšalo število predpisov - in birokracija je seveda cilj in usmeritev vsake stranke v volilnih načrtih in tudi vsake izvoljene vlade. A v praksi se do sedaj se je število predpisov v vsakem novem mandatu le še povečalo. Enako velja tudi za prejšnja mandata aktualne vlade. Tudi zadnje pol leta smo pričakovano dobili nekaj novih ali nadomeščenih zakonov in uredb, zmanjšanja števila pa ni bilo.

 

 

Predlogi za zmanjšanje administriranja

 

Kot se da razumeti iz javnih objav (uradnega predloga nisem zasledil), se je tudi delo Strateškega sveta osredotočilo predvsem na poenostavljanje administrativnih in upravnih postopkov, po številu pa bo na koncu mogoče celo kak predpis več kot manj. Dejstvo je, da se želi z leti življenje vse bolj regulirati, predpisovati vsako zadevo in to se pač odraža v vedno več  predpisih. Če pogledamo desetletja nazaj, smo imeli na večini področij delovanja bistveno več svobode, prostih odločitev. V strahu, da se ne bi odločali napačno, nepravilno, da ne bi zlorabljali položaja, pa država vse pogosteje z novimi in novimi predpisi določa, kako se moramo ravnati. To menim, da je glavni razlog za razraščanje števila predpisov in temu se ne bomo odrekli. Zato bo predpisov vsako leto več in to ne glede na usmeritve katerekoli bodoče vlade. Enostavno si ne zaupamo več kot nekoč (no, pa tudi svet funkcionira drugače) in to se odraža v večji regulaciji.

 

Na davčnem in nasploh administrativnem področju pa je razlog velikega števila predpisov in določb stalno uvajanje novih in novih izjem, olajšav in odstopanj od splošnega pravila. Vsaka predlagana korekcija je sicer dobronamerna, a se potem odrazi v novem členu, točki ali alinei zakona - in ta je vse daljši. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb bi lahko imel samo en člen: "Pravna oseba plača (npr.) 15 % davka od dobička ugotovljenega po računovodskih standardih" in pika. Vseh ostalih 100 členov zakona pa je namenjeno samo natančnejšim opredelitvam, kaj to pomeni, kdo vse je izvzet, kaj se ne upošteva in kaj se ... Vse to se na koncu izkaže v 100 straneh zakona in obrazcem s 120 točkami in 20 prilogami!

 

Zaradi navedenega torej ne pričakujem, da se bo delo te skupine odrazilo v kakem zmanjšanju števila predpisov, vseeno pa bodo napovedane spremembe marsikateri danes nepotrebni postopek poenostavile. To, da je v vodenje skupine vključena oseba iz prakse (tj. Ivan Simič), je vsekakor najboljši obet, da do določenih premikov dejansko pride in ne dvomim, da bo pri tem imel podporo izvršne oblasti. Glede birokratskih poti torej lahko samo upamo, da se bo vsaj del predlogov realiziralo, čeprav jih sedaj čaka napornejše delo pri vpeljavi teh predlogov v prakso, v oblikovanje zakonskih rešitev in usklajevanje z vsemi drugimi deležniki.

 

 

Predlogi davčnih sprememb

 

Med predlogi pa so seveda največ zanimanja zbudili nekateri predlogi sprememb obdavčitve. Te so seveda ljudem precej bližje kot npr. debata o poenostavitvi REK obrazca. Te spremembe sicer v širšem smislu lahko razumemo tudi kot poenostavitve postopkov, a njihov učinek na javne finance je precej večji. Kot je razumeti predlagatelje, se s finančnimi učinki niti niso ukvarjali ("natančnih izračunov ni", piše na spletni strani vlade), zato jih na tem delu čaka precej bolj naporno usklajevanje s finančnim ministrstvom, ko bodo dali na mizo številke. Nekaj stomilijonski izpadi javnofinančnih prihodkov imajo pač precejšnje učinke na proračunsko sliko države.

 

Ker tega pregleda v predstavitvi nismo slišali, bi v tem tekstu izpostavil tri ključne predloge davčnih sprememb. Tisti predlog, ki bo buril največ duha je uvedba socialne kapice ("razvojne" so jo pred časom poimenovali na GZS) na višini 6.000 evrov bruto mesečne plače. Po predlogu se od plače nad tem zneskom ne plačujejo socialni prispevki (za zdravstvo, ZPIZ), ker vplačniki od dodatnih vplačil nimajo ne pokojnin, niti drugačnega zdravstvenega varstva.

 

Drug predlog je bolj "eksotičen", ker se nanaša le na nekaj (deset) ljudi. Na letne dohodke nad milijonom evrov naj bi bila po novem stopnja dohodnine samo 10 % in to naj bi privabilo nazaj v Slovenijo nekaj posameznikov z visokimi prejemki, ki so zaradi obdavčitve pobegnili iz Slovenije v druge, davčno bolj zanimive države.

 

Kot tretje pa je bil izpostavljen dvig splošne davčne olajšave od 3.500 na 4.000 evrov. Po izjavi vodje strateškega sveta Simiča bi bila ta olajšava lahko tudi "do pet ali šest tisoč evrov, če bi politika ali kdorkoli mislil, da je lahko še višja". Ta sprememba naj bi med drugim olajšala težave delavcev migrantov v Avstriji zaradi doplačila dohodnine. K navedenim predlogom davčnih sprememb bi lahko dodal še predlog o vrnitvi obdavčitve kapitala iz 27,5 % nazaj na 25 %, kot je veljalo do predlanskim.

 

 

Socialna kapica in razbremenitev najvišjih prihodkov

 

Predvsem uvedba socialne kapice pa tudi višina splošne olajšave so bile predmet obravnave že v prejšnjih spremembah dohodninske zakonodaje, a podpore na koncu ni bilo. Razlog je bil predvsem v izpadu davščin, pa tudi načelni zadržki zaradi davčnega razbremenjevanja najbolje plačanih ljudi. Ponovni predlog nekoliko preseneča zato, ker ga ne spremlja niti okvirna ocena javnofinančnih posledic. Že javno dostopni podatki omogočajo hitre okvirne izračune, tudi v enem dnevu, a od predlagateljev po štirih mesecih dela kakšnih ocen nismo dobili, čeprav so imeli dostop tudi do podrobnejših podatkov za natančnejše ocene. Brez teh ocen so predlogi na žalost precej načelne narave.

 

Ker davčno zakonodajo spremljam že dlje časa, zato v nadaljevanju nekaj več o učinkih predlaganih sprememb na obdavčitve posameznika in na javne finance. Najprej mogoče dve sliki o tem, kako so prejemki obdavčeni danes in kaj prinašajo novi predlogi. Ker se spremembe nanašajo predvsem na plače nad 6.000 evrov bruto mesečno, je prikaz nekoliko specifičen. Na spodnji osi so podatki o višini mesečni neto prejemkov in sicer v logaritemski skali, zato da se vidijo razlike med 1.000 ali 2.000 evrov ter tudi med 30 in 60 tisoč evrov mesečno. S črtami je prikazan odstotek skupne obdavčitve na neto prejemek v obliki plače (obstoječi predpisi - modra črta in predlog - rdeča črta) ter na neto prejemek iz naslova kapitala (zelena črta). Pri obdavčitvi kapitala je upoštevana celotna obdavčitev tega prejemka za podjetnika (dobička in dividend). S polno črto je prikazan povprečna stopnja davka na dobiček, s prekinjeno črta pa razpon v primeru koriščenju večjih ali manjših olajšav pri davku na dobiček (davek se namreč lahko giblje med 7 in 19 %).

 

Kako torej lahko razumemo sliko? Na prvi sliki je prikazana povprečna stopnja obdavčitve, kar pomeni, koliko so znašale vse davščine na neto plačo posameznika. Če nekdo dobi 2.000 evrov neto mesečno, se ob tem znesku na primer plača še 86 % davščin (prispevkov in dohodnine). Nekdo, ki dobi na mesec 16 tisoč neto, pa k temu še 169 %, pri najvišjih zneskih pa celo blizu 200 % (za en prejet evro v žep, je treba plačati še dva evra državi). Po predlogu ne bi več plačevali prispevkov nad 6.000 evrov bruto, čeprav bo potem več dohodnine. Stopnja obdavčitve bi se zato po predlogu ustavila na 99 %. Od 500.000 evrov neto prejemka letno naprej pa bi se skupna stopnja obdavčitve zaradi nižjega davka nad milijon evrov začela celo spuščati. Dodan je še podatek, kako pa je obdavčen prejemek podjetnika, če si ga namesto plače raje izplača kot dividendo. V povprečju skupaj 59 % ne glede na višino izplačila, glede na obseg uveljavljanja olajšav, pa je takšno izplačilo obremenjeno z 48 do 70 %. V vsakem primeru precej nižje kot plače danes, pa tudi po novem predlogu, zaradi česar si podjetniki v enoosebnih družbah ne izplačujejo visokih plač, temveč raje v obliki dividend (če ne kako drugače).

 

 

 

 

Na prejšnji sliki so podatki o povprečni obdavčitvi celotnega mesečnega prejemka, na naslednji sliki pa so isti podatki, le da za mejne vrednosti. Tu gledamo, koliko moramo plačati vseh davščin za dodatnih tisoč evrov neto prejemka ob posamezni višini plače. Ta podatek je še bolj pomemben, saj potem ko prejme svojo plačo, vsakdo gleda, koliko bo plačal davkov, če si izplača še nekaj več. Pri 3.000 evrih neto prejemkov je povprečna obdavčitev 100 % na izplačilo (zgornja slika), za dodatnih tisoč evrov neto prejemka, pa moraš državi dati 120 % oziroma 1.200 evrov (spodnja slika). Če pa imaš 5.000 neto prejemka, pa te vsak dodatni evro stane še 2 evra plačila v blagajne države. Po predlogu naj bi posameznik ob izplačilu dodatnega evra nad 4.000 evrov neto plače, plačal državi samo še en evro (torej pol manj kot danes). Nad 50.000 evrov mesečno oziroma pol milijona evrov letno, pa bi bil dodatni neto prejemek obremenjen samo z 11 %. 

 

Zaradi progresivne lestvice obdavčitve plač se torej stopnje z višino izplačila spreminjajo. Dodatni davki od kapitalskih prejemkov pa so seveda enaki kot povprečni, ker stopnja ni odvisna od višine prejemkov in je ves čas enaka. Predlagano znižanje obdavčitev kapitala na 25 % bi znižalo povprečno stopnjo obdavčitve neto prejemka na 53 %, kar pomeni relativno manjšo spremembo glede na današnje razmere.

 

 

 

 

Dvig splošne olajšave pri dohodnini

 

Na tretji sliki pa so prikazani še učinki na neto plačo posameznika v primeru dviga splošne olajšave iz današnjih 3.500 na 4.000 evrov ali tudi "na pet, šest tisoč, če bi se politika tako odločila". Če se poviša olajšava, se seveda zniža osnova za plačilo dohodnine in to osnova, od katere plača posameznik davek po najvišji stopnji veljavni zanj. Tu se srečamo s težavo, da najslabše plačani zaposleni danes dohodnine niti ne plačujejo, in višja olajšava učinka na njihove neto prejemke nima. Najbolje plačani pa plačujejo dohodnino tudi po 50 % stopnji. Zanje dvig olajšave na primer na 5.000 evrov pomeni, da od zvišane olajšave (1.500 evrov glede na danes) ne bodo plačali 50 % dohodnine oziroma 750 evrov na leto. Preračunano na mesec tak predlog zanj pomeni 63 evrov mesečno, ko je prikazano na sliki za srednjo varianto in najvišjo plačo.

 

Na sliki so prikazani tudi učinka dviga olajšave na 4.000 evrov z učinki od 0 do 21 evrov mesečno glede na višino plače ter tudi najvišjo varianto (olajšava v višini 6.000 evrov), kjer so razlike še večje.

 

 

 

 

Zgoraj je torej podrobneje prikazano, kako bi nekateri predlogi davčnih sprememb vplivali na prejemke posameznikov. Dejstvo je, da so danes v Sloveniji najvišji prejemki močno obdavčeni in predlog prinaša davčno razbremenitev predvsem za nekaj nad deset tisoč najbolje plačanih ljudi v Sloveniji (ob tem se sicer vseeno lahko vprašamo, ali takšen predlog sploh spada med ukrepe za zmanjšanje birokracije). A ta dober odstotek najbolje plačanih posameznikov v javne blagajne prispeva tudi 7 % vseh prispevkov in 15 % vse dohodnine, zaradi česar predlog znižanja obdavčitve precej znižuje tudi davčne prihodke. Ker predlagatelji tega niso predstavili, bi v drugem delu teksta pogledali, kaj to pomeni za javne finance. Pa tudi, ali si zaradi znižanja najvišjih davčnih obremenitev mogoče lahko obetamo večje izplačevanje visokih prejemkov in s tem kake dodatne prilive.

 

Opomba uredništva: Drugi del bo objavljen v soboto.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
34
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.433
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.659
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.576
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.201
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.266
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.353
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.000
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.184
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 684
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.168