Razkrivamo

Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje

V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za debirokratizacijo, ki naj bi skrbno preučil celotno slovensko zakonodajo, vse pravne predpise, ki jih je menda že okoli dvajset tisoč, in pripravil predloge, kako bi lahko država sama sebe razbremenila inflacije prepisov. Ideja je zagotovo všečna. Naš sodelavec Bine Kordež bo v dveh nadaljevanjih razčlenil, kaj to pravzaprav pomeni. Ne gre le za zmanjševanje števila predpisov, ampak tudi administrativnih postopkov. Da imamo v Sloveniji danes dejansko precej več predpisov, kot smo jih imeli dvajset, trideset ali več let nazaj, ni sporno. Po svoje je logično. Nič drugačna ni slika v drugih članicah Evropske unije. Nenazadnje je celo Evropska komisija pogosto prikladna tarča ostrih kritik, češ da se je spremenila v "bruseljsko evrokracijo", ki s svojimi prenormiranimi predpisi presega meje zdravega razuma, denimo glede oblike in velikosti kumaric za vlaganje ... Šalo na stran, dejstvo je, da je naše življenje vse bolj regulirano in da države vse bolj "skrbijo" za nas z predpisi, s čemer se zmanjšuje polje svobode posameznika, predvsem pa njegovih prostih odločitev. Demokratične države se takšnega paternalizma lotevajo predvsem iz strahu, da bi ljudje zlorabljali položaj, iskali luknje v zakonodaji ali pa da bi zaradi preohlapne zakonodaje v primeru negativnih posledic ali škode odgovornost za to nosile uradne institucije.

22.09.2020 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Strateški svet za debirokratizacijo   Ivan Simič   vlada   predpisi   EU   davki   dobiček   pravne osebe   dohodnina

Foto: Mediaspeed

To, da je v vodenje Strateškega sveta za debirokratizacijo vključena oseba iz prakse, tj. Ivan Simič, je vsekakor najboljši obet, da do določenih premikov dejansko pride.

Pred dnevi je veliko zanimanja javnosti požela tiskovna konferenca davčnega strokovnjaka Ivana Simiča o predlaganih spremembah na področju birokracije, davkov in okolja. Maja je namreč vlada ustanovila Strateški svet za debirokratizacijo, ki je v skladu z usmeritvami pripravil preko 70 predlogov sprememb, ki naj bi predvsem poenostavila nekatere dosedanje zapletene birokratske postopke na omenjenih področjih, pa tudi znižala določene obdavčitve. Predsednik vlade Janez Janša je Strateški svet ob ustanovitvi pospremil s komentarjem, da je današnjih "več kot 20.000 predpisov enostavno preveč", kar naj bi se razumelo tudi kot naloga, da se zmanjša število zakonov, uredb in pravilnikov, ki nam danes okvirjajo način življenja. Da bi se zmanjšalo število predpisov - in birokracija je seveda cilj in usmeritev vsake stranke v volilnih načrtih in tudi vsake izvoljene vlade. A v praksi se do sedaj se je število predpisov v vsakem novem mandatu le še povečalo. Enako velja tudi za prejšnja mandata aktualne vlade. Tudi zadnje pol leta smo pričakovano dobili nekaj novih ali nadomeščenih zakonov in uredb, zmanjšanja števila pa ni bilo.

 

 

Predlogi za zmanjšanje administriranja

 

Kot se da razumeti iz javnih objav (uradnega predloga nisem zasledil), se je tudi delo Strateškega sveta osredotočilo predvsem na poenostavljanje administrativnih in upravnih postopkov, po številu pa bo na koncu mogoče celo kak predpis več kot manj. Dejstvo je, da se želi z leti življenje vse bolj regulirati, predpisovati vsako zadevo in to se pač odraža v vedno več  predpisih. Če pogledamo desetletja nazaj, smo imeli na večini področij delovanja bistveno več svobode, prostih odločitev. V strahu, da se ne bi odločali napačno, nepravilno, da ne bi zlorabljali položaja, pa država vse pogosteje z novimi in novimi predpisi določa, kako se moramo ravnati. To menim, da je glavni razlog za razraščanje števila predpisov in temu se ne bomo odrekli. Zato bo predpisov vsako leto več in to ne glede na usmeritve katerekoli bodoče vlade. Enostavno si ne zaupamo več kot nekoč (no, pa tudi svet funkcionira drugače) in to se odraža v večji regulaciji.

 

Na davčnem in nasploh administrativnem področju pa je razlog velikega števila predpisov in določb stalno uvajanje novih in novih izjem, olajšav in odstopanj od splošnega pravila. Vsaka predlagana korekcija je sicer dobronamerna, a se potem odrazi v novem členu, točki ali alinei zakona - in ta je vse daljši. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb bi lahko imel samo en člen: "Pravna oseba plača (npr.) 15 % davka od dobička ugotovljenega po računovodskih standardih" in pika. Vseh ostalih 100 členov zakona pa je namenjeno samo natančnejšim opredelitvam, kaj to pomeni, kdo vse je izvzet, kaj se ne upošteva in kaj se ... Vse to se na koncu izkaže v 100 straneh zakona in obrazcem s 120 točkami in 20 prilogami!

 

Zaradi navedenega torej ne pričakujem, da se bo delo te skupine odrazilo v kakem zmanjšanju števila predpisov, vseeno pa bodo napovedane spremembe marsikateri danes nepotrebni postopek poenostavile. To, da je v vodenje skupine vključena oseba iz prakse (tj. Ivan Simič), je vsekakor najboljši obet, da do določenih premikov dejansko pride in ne dvomim, da bo pri tem imel podporo izvršne oblasti. Glede birokratskih poti torej lahko samo upamo, da se bo vsaj del predlogov realiziralo, čeprav jih sedaj čaka napornejše delo pri vpeljavi teh predlogov v prakso, v oblikovanje zakonskih rešitev in usklajevanje z vsemi drugimi deležniki.

 

 

Predlogi davčnih sprememb

 

Med predlogi pa so seveda največ zanimanja zbudili nekateri predlogi sprememb obdavčitve. Te so seveda ljudem precej bližje kot npr. debata o poenostavitvi REK obrazca. Te spremembe sicer v širšem smislu lahko razumemo tudi kot poenostavitve postopkov, a njihov učinek na javne finance je precej večji. Kot je razumeti predlagatelje, se s finančnimi učinki niti niso ukvarjali ("natančnih izračunov ni", piše na spletni strani vlade), zato jih na tem delu čaka precej bolj naporno usklajevanje s finančnim ministrstvom, ko bodo dali na mizo številke. Nekaj stomilijonski izpadi javnofinančnih prihodkov imajo pač precejšnje učinke na proračunsko sliko države.

 

Ker tega pregleda v predstavitvi nismo slišali, bi v tem tekstu izpostavil tri ključne predloge davčnih sprememb. Tisti predlog, ki bo buril največ duha je uvedba socialne kapice ("razvojne" so jo pred časom poimenovali na GZS) na višini 6.000 evrov bruto mesečne plače. Po predlogu se od plače nad tem zneskom ne plačujejo socialni prispevki (za zdravstvo, ZPIZ), ker vplačniki od dodatnih vplačil nimajo ne pokojnin, niti drugačnega zdravstvenega varstva.

 

Drug predlog je bolj "eksotičen", ker se nanaša le na nekaj (deset) ljudi. Na letne dohodke nad milijonom evrov naj bi bila po novem stopnja dohodnine samo 10 % in to naj bi privabilo nazaj v Slovenijo nekaj posameznikov z visokimi prejemki, ki so zaradi obdavčitve pobegnili iz Slovenije v druge, davčno bolj zanimive države.

 

Kot tretje pa je bil izpostavljen dvig splošne davčne olajšave od 3.500 na 4.000 evrov. Po izjavi vodje strateškega sveta Simiča bi bila ta olajšava lahko tudi "do pet ali šest tisoč evrov, če bi politika ali kdorkoli mislil, da je lahko še višja". Ta sprememba naj bi med drugim olajšala težave delavcev migrantov v Avstriji zaradi doplačila dohodnine. K navedenim predlogom davčnih sprememb bi lahko dodal še predlog o vrnitvi obdavčitve kapitala iz 27,5 % nazaj na 25 %, kot je veljalo do predlanskim.

 

 

Socialna kapica in razbremenitev najvišjih prihodkov

 

Predvsem uvedba socialne kapice pa tudi višina splošne olajšave so bile predmet obravnave že v prejšnjih spremembah dohodninske zakonodaje, a podpore na koncu ni bilo. Razlog je bil predvsem v izpadu davščin, pa tudi načelni zadržki zaradi davčnega razbremenjevanja najbolje plačanih ljudi. Ponovni predlog nekoliko preseneča zato, ker ga ne spremlja niti okvirna ocena javnofinančnih posledic. Že javno dostopni podatki omogočajo hitre okvirne izračune, tudi v enem dnevu, a od predlagateljev po štirih mesecih dela kakšnih ocen nismo dobili, čeprav so imeli dostop tudi do podrobnejših podatkov za natančnejše ocene. Brez teh ocen so predlogi na žalost precej načelne narave.

 

Ker davčno zakonodajo spremljam že dlje časa, zato v nadaljevanju nekaj več o učinkih predlaganih sprememb na obdavčitve posameznika in na javne finance. Najprej mogoče dve sliki o tem, kako so prejemki obdavčeni danes in kaj prinašajo novi predlogi. Ker se spremembe nanašajo predvsem na plače nad 6.000 evrov bruto mesečno, je prikaz nekoliko specifičen. Na spodnji osi so podatki o višini mesečni neto prejemkov in sicer v logaritemski skali, zato da se vidijo razlike med 1.000 ali 2.000 evrov ter tudi med 30 in 60 tisoč evrov mesečno. S črtami je prikazan odstotek skupne obdavčitve na neto prejemek v obliki plače (obstoječi predpisi - modra črta in predlog - rdeča črta) ter na neto prejemek iz naslova kapitala (zelena črta). Pri obdavčitvi kapitala je upoštevana celotna obdavčitev tega prejemka za podjetnika (dobička in dividend). S polno črto je prikazan povprečna stopnja davka na dobiček, s prekinjeno črta pa razpon v primeru koriščenju večjih ali manjših olajšav pri davku na dobiček (davek se namreč lahko giblje med 7 in 19 %).

 

Kako torej lahko razumemo sliko? Na prvi sliki je prikazana povprečna stopnja obdavčitve, kar pomeni, koliko so znašale vse davščine na neto plačo posameznika. Če nekdo dobi 2.000 evrov neto mesečno, se ob tem znesku na primer plača še 86 % davščin (prispevkov in dohodnine). Nekdo, ki dobi na mesec 16 tisoč neto, pa k temu še 169 %, pri najvišjih zneskih pa celo blizu 200 % (za en prejet evro v žep, je treba plačati še dva evra državi). Po predlogu ne bi več plačevali prispevkov nad 6.000 evrov bruto, čeprav bo potem več dohodnine. Stopnja obdavčitve bi se zato po predlogu ustavila na 99 %. Od 500.000 evrov neto prejemka letno naprej pa bi se skupna stopnja obdavčitve zaradi nižjega davka nad milijon evrov začela celo spuščati. Dodan je še podatek, kako pa je obdavčen prejemek podjetnika, če si ga namesto plače raje izplača kot dividendo. V povprečju skupaj 59 % ne glede na višino izplačila, glede na obseg uveljavljanja olajšav, pa je takšno izplačilo obremenjeno z 48 do 70 %. V vsakem primeru precej nižje kot plače danes, pa tudi po novem predlogu, zaradi česar si podjetniki v enoosebnih družbah ne izplačujejo visokih plač, temveč raje v obliki dividend (če ne kako drugače).

 

 

 

 

Na prejšnji sliki so podatki o povprečni obdavčitvi celotnega mesečnega prejemka, na naslednji sliki pa so isti podatki, le da za mejne vrednosti. Tu gledamo, koliko moramo plačati vseh davščin za dodatnih tisoč evrov neto prejemka ob posamezni višini plače. Ta podatek je še bolj pomemben, saj potem ko prejme svojo plačo, vsakdo gleda, koliko bo plačal davkov, če si izplača še nekaj več. Pri 3.000 evrih neto prejemkov je povprečna obdavčitev 100 % na izplačilo (zgornja slika), za dodatnih tisoč evrov neto prejemka, pa moraš državi dati 120 % oziroma 1.200 evrov (spodnja slika). Če pa imaš 5.000 neto prejemka, pa te vsak dodatni evro stane še 2 evra plačila v blagajne države. Po predlogu naj bi posameznik ob izplačilu dodatnega evra nad 4.000 evrov neto plače, plačal državi samo še en evro (torej pol manj kot danes). Nad 50.000 evrov mesečno oziroma pol milijona evrov letno, pa bi bil dodatni neto prejemek obremenjen samo z 11 %. 

 

Zaradi progresivne lestvice obdavčitve plač se torej stopnje z višino izplačila spreminjajo. Dodatni davki od kapitalskih prejemkov pa so seveda enaki kot povprečni, ker stopnja ni odvisna od višine prejemkov in je ves čas enaka. Predlagano znižanje obdavčitev kapitala na 25 % bi znižalo povprečno stopnjo obdavčitve neto prejemka na 53 %, kar pomeni relativno manjšo spremembo glede na današnje razmere.

 

 

 

 

Dvig splošne olajšave pri dohodnini

 

Na tretji sliki pa so prikazani še učinki na neto plačo posameznika v primeru dviga splošne olajšave iz današnjih 3.500 na 4.000 evrov ali tudi "na pet, šest tisoč, če bi se politika tako odločila". Če se poviša olajšava, se seveda zniža osnova za plačilo dohodnine in to osnova, od katere plača posameznik davek po najvišji stopnji veljavni zanj. Tu se srečamo s težavo, da najslabše plačani zaposleni danes dohodnine niti ne plačujejo, in višja olajšava učinka na njihove neto prejemke nima. Najbolje plačani pa plačujejo dohodnino tudi po 50 % stopnji. Zanje dvig olajšave na primer na 5.000 evrov pomeni, da od zvišane olajšave (1.500 evrov glede na danes) ne bodo plačali 50 % dohodnine oziroma 750 evrov na leto. Preračunano na mesec tak predlog zanj pomeni 63 evrov mesečno, ko je prikazano na sliki za srednjo varianto in najvišjo plačo.

 

Na sliki so prikazani tudi učinka dviga olajšave na 4.000 evrov z učinki od 0 do 21 evrov mesečno glede na višino plače ter tudi najvišjo varianto (olajšava v višini 6.000 evrov), kjer so razlike še večje.

 

 

 

 

Zgoraj je torej podrobneje prikazano, kako bi nekateri predlogi davčnih sprememb vplivali na prejemke posameznikov. Dejstvo je, da so danes v Sloveniji najvišji prejemki močno obdavčeni in predlog prinaša davčno razbremenitev predvsem za nekaj nad deset tisoč najbolje plačanih ljudi v Sloveniji (ob tem se sicer vseeno lahko vprašamo, ali takšen predlog sploh spada med ukrepe za zmanjšanje birokracije). A ta dober odstotek najbolje plačanih posameznikov v javne blagajne prispeva tudi 7 % vseh prispevkov in 15 % vse dohodnine, zaradi česar predlog znižanja obdavčitve precej znižuje tudi davčne prihodke. Ker predlagatelji tega niso predstavili, bi v drugem delu teksta pogledali, kaj to pomeni za javne finance. Pa tudi, ali si zaradi znižanja najvišjih davčnih obremenitev mogoče lahko obetamo večje izplačevanje visokih prejemkov in s tem kake dodatne prilive.

 

Opomba uredništva: Drugi del bo objavljen v soboto.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.668
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.465
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.266
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.126
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.325
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.153
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.953
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.263
09/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.107
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 901