Razkrivamo

Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje

V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za debirokratizacijo, ki naj bi skrbno preučil celotno slovensko zakonodajo, vse pravne predpise, ki jih je menda že okoli dvajset tisoč, in pripravil predloge, kako bi lahko država sama sebe razbremenila inflacije prepisov. Ideja je zagotovo všečna. Naš sodelavec Bine Kordež bo v dveh nadaljevanjih razčlenil, kaj to pravzaprav pomeni. Ne gre le za zmanjševanje števila predpisov, ampak tudi administrativnih postopkov. Da imamo v Sloveniji danes dejansko precej več predpisov, kot smo jih imeli dvajset, trideset ali več let nazaj, ni sporno. Po svoje je logično. Nič drugačna ni slika v drugih članicah Evropske unije. Nenazadnje je celo Evropska komisija pogosto prikladna tarča ostrih kritik, češ da se je spremenila v "bruseljsko evrokracijo", ki s svojimi prenormiranimi predpisi presega meje zdravega razuma, denimo glede oblike in velikosti kumaric za vlaganje ... Šalo na stran, dejstvo je, da je naše življenje vse bolj regulirano in da države vse bolj "skrbijo" za nas z predpisi, s čemer se zmanjšuje polje svobode posameznika, predvsem pa njegovih prostih odločitev. Demokratične države se takšnega paternalizma lotevajo predvsem iz strahu, da bi ljudje zlorabljali položaj, iskali luknje v zakonodaji ali pa da bi zaradi preohlapne zakonodaje v primeru negativnih posledic ali škode odgovornost za to nosile uradne institucije.

22.09.2020 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Strateški svet za debirokratizacijo   Ivan Simič   vlada   predpisi   EU   davki   dobiček   pravne osebe   dohodnina

Foto: Mediaspeed

To, da je v vodenje Strateškega sveta za debirokratizacijo vključena oseba iz prakse, tj. Ivan Simič, je vsekakor najboljši obet, da do določenih premikov dejansko pride.

Pred dnevi je veliko zanimanja javnosti požela tiskovna konferenca davčnega strokovnjaka Ivana Simiča o predlaganih spremembah na področju birokracije, davkov in okolja. Maja je namreč vlada ustanovila Strateški svet za debirokratizacijo, ki je v skladu z usmeritvami pripravil preko 70 predlogov sprememb, ki naj bi predvsem poenostavila nekatere dosedanje zapletene birokratske postopke na omenjenih področjih, pa tudi znižala določene obdavčitve. Predsednik vlade Janez Janša je Strateški svet ob ustanovitvi pospremil s komentarjem, da je današnjih "več kot 20.000 predpisov enostavno preveč", kar naj bi se razumelo tudi kot naloga, da se zmanjša število zakonov, uredb in pravilnikov, ki nam danes okvirjajo način življenja. Da bi se zmanjšalo število predpisov - in birokracija je seveda cilj in usmeritev vsake stranke v volilnih načrtih in tudi vsake izvoljene vlade. A v praksi se do sedaj se je število predpisov v vsakem novem mandatu le še povečalo. Enako velja tudi za prejšnja mandata aktualne vlade. Tudi zadnje pol leta smo pričakovano dobili nekaj novih ali nadomeščenih zakonov in uredb, zmanjšanja števila pa ni bilo.

 

 

Predlogi za zmanjšanje administriranja

 

Kot se da razumeti iz javnih objav (uradnega predloga nisem zasledil), se je tudi delo Strateškega sveta osredotočilo predvsem na poenostavljanje administrativnih in upravnih postopkov, po številu pa bo na koncu mogoče celo kak predpis več kot manj. Dejstvo je, da se želi z leti življenje vse bolj regulirati, predpisovati vsako zadevo in to se pač odraža v vedno več  predpisih. Če pogledamo desetletja nazaj, smo imeli na večini področij delovanja bistveno več svobode, prostih odločitev. V strahu, da se ne bi odločali napačno, nepravilno, da ne bi zlorabljali položaja, pa država vse pogosteje z novimi in novimi predpisi določa, kako se moramo ravnati. To menim, da je glavni razlog za razraščanje števila predpisov in temu se ne bomo odrekli. Zato bo predpisov vsako leto več in to ne glede na usmeritve katerekoli bodoče vlade. Enostavno si ne zaupamo več kot nekoč (no, pa tudi svet funkcionira drugače) in to se odraža v večji regulaciji.

 

Na davčnem in nasploh administrativnem področju pa je razlog velikega števila predpisov in določb stalno uvajanje novih in novih izjem, olajšav in odstopanj od splošnega pravila. Vsaka predlagana korekcija je sicer dobronamerna, a se potem odrazi v novem členu, točki ali alinei zakona - in ta je vse daljši. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb bi lahko imel samo en člen: "Pravna oseba plača (npr.) 15 % davka od dobička ugotovljenega po računovodskih standardih" in pika. Vseh ostalih 100 členov zakona pa je namenjeno samo natančnejšim opredelitvam, kaj to pomeni, kdo vse je izvzet, kaj se ne upošteva in kaj se ... Vse to se na koncu izkaže v 100 straneh zakona in obrazcem s 120 točkami in 20 prilogami!

 

Zaradi navedenega torej ne pričakujem, da se bo delo te skupine odrazilo v kakem zmanjšanju števila predpisov, vseeno pa bodo napovedane spremembe marsikateri danes nepotrebni postopek poenostavile. To, da je v vodenje skupine vključena oseba iz prakse (tj. Ivan Simič), je vsekakor najboljši obet, da do določenih premikov dejansko pride in ne dvomim, da bo pri tem imel podporo izvršne oblasti. Glede birokratskih poti torej lahko samo upamo, da se bo vsaj del predlogov realiziralo, čeprav jih sedaj čaka napornejše delo pri vpeljavi teh predlogov v prakso, v oblikovanje zakonskih rešitev in usklajevanje z vsemi drugimi deležniki.

 

 

Predlogi davčnih sprememb

 

Med predlogi pa so seveda največ zanimanja zbudili nekateri predlogi sprememb obdavčitve. Te so seveda ljudem precej bližje kot npr. debata o poenostavitvi REK obrazca. Te spremembe sicer v širšem smislu lahko razumemo tudi kot poenostavitve postopkov, a njihov učinek na javne finance je precej večji. Kot je razumeti predlagatelje, se s finančnimi učinki niti niso ukvarjali ("natančnih izračunov ni", piše na spletni strani vlade), zato jih na tem delu čaka precej bolj naporno usklajevanje s finančnim ministrstvom, ko bodo dali na mizo številke. Nekaj stomilijonski izpadi javnofinančnih prihodkov imajo pač precejšnje učinke na proračunsko sliko države.

 

Ker tega pregleda v predstavitvi nismo slišali, bi v tem tekstu izpostavil tri ključne predloge davčnih sprememb. Tisti predlog, ki bo buril največ duha je uvedba socialne kapice ("razvojne" so jo pred časom poimenovali na GZS) na višini 6.000 evrov bruto mesečne plače. Po predlogu se od plače nad tem zneskom ne plačujejo socialni prispevki (za zdravstvo, ZPIZ), ker vplačniki od dodatnih vplačil nimajo ne pokojnin, niti drugačnega zdravstvenega varstva.

 

Drug predlog je bolj "eksotičen", ker se nanaša le na nekaj (deset) ljudi. Na letne dohodke nad milijonom evrov naj bi bila po novem stopnja dohodnine samo 10 % in to naj bi privabilo nazaj v Slovenijo nekaj posameznikov z visokimi prejemki, ki so zaradi obdavčitve pobegnili iz Slovenije v druge, davčno bolj zanimive države.

 

Kot tretje pa je bil izpostavljen dvig splošne davčne olajšave od 3.500 na 4.000 evrov. Po izjavi vodje strateškega sveta Simiča bi bila ta olajšava lahko tudi "do pet ali šest tisoč evrov, če bi politika ali kdorkoli mislil, da je lahko še višja". Ta sprememba naj bi med drugim olajšala težave delavcev migrantov v Avstriji zaradi doplačila dohodnine. K navedenim predlogom davčnih sprememb bi lahko dodal še predlog o vrnitvi obdavčitve kapitala iz 27,5 % nazaj na 25 %, kot je veljalo do predlanskim.

 

 

Socialna kapica in razbremenitev najvišjih prihodkov

 

Predvsem uvedba socialne kapice pa tudi višina splošne olajšave so bile predmet obravnave že v prejšnjih spremembah dohodninske zakonodaje, a podpore na koncu ni bilo. Razlog je bil predvsem v izpadu davščin, pa tudi načelni zadržki zaradi davčnega razbremenjevanja najbolje plačanih ljudi. Ponovni predlog nekoliko preseneča zato, ker ga ne spremlja niti okvirna ocena javnofinančnih posledic. Že javno dostopni podatki omogočajo hitre okvirne izračune, tudi v enem dnevu, a od predlagateljev po štirih mesecih dela kakšnih ocen nismo dobili, čeprav so imeli dostop tudi do podrobnejših podatkov za natančnejše ocene. Brez teh ocen so predlogi na žalost precej načelne narave.

 

Ker davčno zakonodajo spremljam že dlje časa, zato v nadaljevanju nekaj več o učinkih predlaganih sprememb na obdavčitve posameznika in na javne finance. Najprej mogoče dve sliki o tem, kako so prejemki obdavčeni danes in kaj prinašajo novi predlogi. Ker se spremembe nanašajo predvsem na plače nad 6.000 evrov bruto mesečno, je prikaz nekoliko specifičen. Na spodnji osi so podatki o višini mesečni neto prejemkov in sicer v logaritemski skali, zato da se vidijo razlike med 1.000 ali 2.000 evrov ter tudi med 30 in 60 tisoč evrov mesečno. S črtami je prikazan odstotek skupne obdavčitve na neto prejemek v obliki plače (obstoječi predpisi - modra črta in predlog - rdeča črta) ter na neto prejemek iz naslova kapitala (zelena črta). Pri obdavčitvi kapitala je upoštevana celotna obdavčitev tega prejemka za podjetnika (dobička in dividend). S polno črto je prikazan povprečna stopnja davka na dobiček, s prekinjeno črta pa razpon v primeru koriščenju večjih ali manjših olajšav pri davku na dobiček (davek se namreč lahko giblje med 7 in 19 %).

 

Kako torej lahko razumemo sliko? Na prvi sliki je prikazana povprečna stopnja obdavčitve, kar pomeni, koliko so znašale vse davščine na neto plačo posameznika. Če nekdo dobi 2.000 evrov neto mesečno, se ob tem znesku na primer plača še 86 % davščin (prispevkov in dohodnine). Nekdo, ki dobi na mesec 16 tisoč neto, pa k temu še 169 %, pri najvišjih zneskih pa celo blizu 200 % (za en prejet evro v žep, je treba plačati še dva evra državi). Po predlogu ne bi več plačevali prispevkov nad 6.000 evrov bruto, čeprav bo potem več dohodnine. Stopnja obdavčitve bi se zato po predlogu ustavila na 99 %. Od 500.000 evrov neto prejemka letno naprej pa bi se skupna stopnja obdavčitve zaradi nižjega davka nad milijon evrov začela celo spuščati. Dodan je še podatek, kako pa je obdavčen prejemek podjetnika, če si ga namesto plače raje izplača kot dividendo. V povprečju skupaj 59 % ne glede na višino izplačila, glede na obseg uveljavljanja olajšav, pa je takšno izplačilo obremenjeno z 48 do 70 %. V vsakem primeru precej nižje kot plače danes, pa tudi po novem predlogu, zaradi česar si podjetniki v enoosebnih družbah ne izplačujejo visokih plač, temveč raje v obliki dividend (če ne kako drugače).

 

 

 

 

Na prejšnji sliki so podatki o povprečni obdavčitvi celotnega mesečnega prejemka, na naslednji sliki pa so isti podatki, le da za mejne vrednosti. Tu gledamo, koliko moramo plačati vseh davščin za dodatnih tisoč evrov neto prejemka ob posamezni višini plače. Ta podatek je še bolj pomemben, saj potem ko prejme svojo plačo, vsakdo gleda, koliko bo plačal davkov, če si izplača še nekaj več. Pri 3.000 evrih neto prejemkov je povprečna obdavčitev 100 % na izplačilo (zgornja slika), za dodatnih tisoč evrov neto prejemka, pa moraš državi dati 120 % oziroma 1.200 evrov (spodnja slika). Če pa imaš 5.000 neto prejemka, pa te vsak dodatni evro stane še 2 evra plačila v blagajne države. Po predlogu naj bi posameznik ob izplačilu dodatnega evra nad 4.000 evrov neto plače, plačal državi samo še en evro (torej pol manj kot danes). Nad 50.000 evrov mesečno oziroma pol milijona evrov letno, pa bi bil dodatni neto prejemek obremenjen samo z 11 %. 

 

Zaradi progresivne lestvice obdavčitve plač se torej stopnje z višino izplačila spreminjajo. Dodatni davki od kapitalskih prejemkov pa so seveda enaki kot povprečni, ker stopnja ni odvisna od višine prejemkov in je ves čas enaka. Predlagano znižanje obdavčitev kapitala na 25 % bi znižalo povprečno stopnjo obdavčitve neto prejemka na 53 %, kar pomeni relativno manjšo spremembo glede na današnje razmere.

 

 

 

 

Dvig splošne olajšave pri dohodnini

 

Na tretji sliki pa so prikazani še učinki na neto plačo posameznika v primeru dviga splošne olajšave iz današnjih 3.500 na 4.000 evrov ali tudi "na pet, šest tisoč, če bi se politika tako odločila". Če se poviša olajšava, se seveda zniža osnova za plačilo dohodnine in to osnova, od katere plača posameznik davek po najvišji stopnji veljavni zanj. Tu se srečamo s težavo, da najslabše plačani zaposleni danes dohodnine niti ne plačujejo, in višja olajšava učinka na njihove neto prejemke nima. Najbolje plačani pa plačujejo dohodnino tudi po 50 % stopnji. Zanje dvig olajšave na primer na 5.000 evrov pomeni, da od zvišane olajšave (1.500 evrov glede na danes) ne bodo plačali 50 % dohodnine oziroma 750 evrov na leto. Preračunano na mesec tak predlog zanj pomeni 63 evrov mesečno, ko je prikazano na sliki za srednjo varianto in najvišjo plačo.

 

Na sliki so prikazani tudi učinka dviga olajšave na 4.000 evrov z učinki od 0 do 21 evrov mesečno glede na višino plače ter tudi najvišjo varianto (olajšava v višini 6.000 evrov), kjer so razlike še večje.

 

 

 

 

Zgoraj je torej podrobneje prikazano, kako bi nekateri predlogi davčnih sprememb vplivali na prejemke posameznikov. Dejstvo je, da so danes v Sloveniji najvišji prejemki močno obdavčeni in predlog prinaša davčno razbremenitev predvsem za nekaj nad deset tisoč najbolje plačanih ljudi v Sloveniji (ob tem se sicer vseeno lahko vprašamo, ali takšen predlog sploh spada med ukrepe za zmanjšanje birokracije). A ta dober odstotek najbolje plačanih posameznikov v javne blagajne prispeva tudi 7 % vseh prispevkov in 15 % vse dohodnine, zaradi česar predlog znižanja obdavčitve precej znižuje tudi davčne prihodke. Ker predlagatelji tega niso predstavili, bi v drugem delu teksta pogledali, kaj to pomeni za javne finance. Pa tudi, ali si zaradi znižanja najvišjih davčnih obremenitev mogoče lahko obetamo večje izplačevanje visokih prejemkov in s tem kake dodatne prilive.

 

Opomba uredništva: Drugi del bo objavljen v soboto.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.619
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.313
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.913
04/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.723
05/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.877
06/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.558
07/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.610
08/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.133
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.319
10/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.700