Razkrivamo

Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje

V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za debirokratizacijo, ki naj bi skrbno preučil celotno slovensko zakonodajo, vse pravne predpise, ki jih je menda že okoli dvajset tisoč, in pripravil predloge, kako bi lahko država sama sebe razbremenila inflacije prepisov. Ideja je zagotovo všečna. Naš sodelavec Bine Kordež bo v dveh nadaljevanjih razčlenil, kaj to pravzaprav pomeni. Ne gre le za zmanjševanje števila predpisov, ampak tudi administrativnih postopkov. Da imamo v Sloveniji danes dejansko precej več predpisov, kot smo jih imeli dvajset, trideset ali več let nazaj, ni sporno. Po svoje je logično. Nič drugačna ni slika v drugih članicah Evropske unije. Nenazadnje je celo Evropska komisija pogosto prikladna tarča ostrih kritik, češ da se je spremenila v "bruseljsko evrokracijo", ki s svojimi prenormiranimi predpisi presega meje zdravega razuma, denimo glede oblike in velikosti kumaric za vlaganje ... Šalo na stran, dejstvo je, da je naše življenje vse bolj regulirano in da države vse bolj "skrbijo" za nas z predpisi, s čemer se zmanjšuje polje svobode posameznika, predvsem pa njegovih prostih odločitev. Demokratične države se takšnega paternalizma lotevajo predvsem iz strahu, da bi ljudje zlorabljali položaj, iskali luknje v zakonodaji ali pa da bi zaradi preohlapne zakonodaje v primeru negativnih posledic ali škode odgovornost za to nosile uradne institucije.

22.09.2020 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Strateški svet za debirokratizacijo   Ivan Simič   vlada   predpisi   EU   davki   dobiček   pravne osebe   dohodnina

Foto: Mediaspeed

To, da je v vodenje Strateškega sveta za debirokratizacijo vključena oseba iz prakse, tj. Ivan Simič, je vsekakor najboljši obet, da do določenih premikov dejansko pride.

Pred dnevi je veliko zanimanja javnosti požela tiskovna konferenca davčnega strokovnjaka Ivana Simiča o predlaganih spremembah na področju birokracije, davkov in okolja. Maja je namreč vlada ustanovila Strateški svet za debirokratizacijo, ki je v skladu z usmeritvami pripravil preko 70 predlogov sprememb, ki naj bi predvsem poenostavila nekatere dosedanje zapletene birokratske postopke na omenjenih področjih, pa tudi znižala določene obdavčitve. Predsednik vlade Janez Janša je Strateški svet ob ustanovitvi pospremil s komentarjem, da je današnjih "več kot 20.000 predpisov enostavno preveč", kar naj bi se razumelo tudi kot naloga, da se zmanjša število zakonov, uredb in pravilnikov, ki nam danes okvirjajo način življenja. Da bi se zmanjšalo število predpisov - in birokracija je seveda cilj in usmeritev vsake stranke v volilnih načrtih in tudi vsake izvoljene vlade. A v praksi se do sedaj se je število predpisov v vsakem novem mandatu le še povečalo. Enako velja tudi za prejšnja mandata aktualne vlade. Tudi zadnje pol leta smo pričakovano dobili nekaj novih ali nadomeščenih zakonov in uredb, zmanjšanja števila pa ni bilo.

 

 

Predlogi za zmanjšanje administriranja

 

Kot se da razumeti iz javnih objav (uradnega predloga nisem zasledil), se je tudi delo Strateškega sveta osredotočilo predvsem na poenostavljanje administrativnih in upravnih postopkov, po številu pa bo na koncu mogoče celo kak predpis več kot manj. Dejstvo je, da se želi z leti življenje vse bolj regulirati, predpisovati vsako zadevo in to se pač odraža v vedno več  predpisih. Če pogledamo desetletja nazaj, smo imeli na večini področij delovanja bistveno več svobode, prostih odločitev. V strahu, da se ne bi odločali napačno, nepravilno, da ne bi zlorabljali položaja, pa država vse pogosteje z novimi in novimi predpisi določa, kako se moramo ravnati. To menim, da je glavni razlog za razraščanje števila predpisov in temu se ne bomo odrekli. Zato bo predpisov vsako leto več in to ne glede na usmeritve katerekoli bodoče vlade. Enostavno si ne zaupamo več kot nekoč (no, pa tudi svet funkcionira drugače) in to se odraža v večji regulaciji.

 

Na davčnem in nasploh administrativnem področju pa je razlog velikega števila predpisov in določb stalno uvajanje novih in novih izjem, olajšav in odstopanj od splošnega pravila. Vsaka predlagana korekcija je sicer dobronamerna, a se potem odrazi v novem členu, točki ali alinei zakona - in ta je vse daljši. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb bi lahko imel samo en člen: "Pravna oseba plača (npr.) 15 % davka od dobička ugotovljenega po računovodskih standardih" in pika. Vseh ostalih 100 členov zakona pa je namenjeno samo natančnejšim opredelitvam, kaj to pomeni, kdo vse je izvzet, kaj se ne upošteva in kaj se ... Vse to se na koncu izkaže v 100 straneh zakona in obrazcem s 120 točkami in 20 prilogami!

 

Zaradi navedenega torej ne pričakujem, da se bo delo te skupine odrazilo v kakem zmanjšanju števila predpisov, vseeno pa bodo napovedane spremembe marsikateri danes nepotrebni postopek poenostavile. To, da je v vodenje skupine vključena oseba iz prakse (tj. Ivan Simič), je vsekakor najboljši obet, da do določenih premikov dejansko pride in ne dvomim, da bo pri tem imel podporo izvršne oblasti. Glede birokratskih poti torej lahko samo upamo, da se bo vsaj del predlogov realiziralo, čeprav jih sedaj čaka napornejše delo pri vpeljavi teh predlogov v prakso, v oblikovanje zakonskih rešitev in usklajevanje z vsemi drugimi deležniki.

 

 

Predlogi davčnih sprememb

 

Med predlogi pa so seveda največ zanimanja zbudili nekateri predlogi sprememb obdavčitve. Te so seveda ljudem precej bližje kot npr. debata o poenostavitvi REK obrazca. Te spremembe sicer v širšem smislu lahko razumemo tudi kot poenostavitve postopkov, a njihov učinek na javne finance je precej večji. Kot je razumeti predlagatelje, se s finančnimi učinki niti niso ukvarjali ("natančnih izračunov ni", piše na spletni strani vlade), zato jih na tem delu čaka precej bolj naporno usklajevanje s finančnim ministrstvom, ko bodo dali na mizo številke. Nekaj stomilijonski izpadi javnofinančnih prihodkov imajo pač precejšnje učinke na proračunsko sliko države.

 

Ker tega pregleda v predstavitvi nismo slišali, bi v tem tekstu izpostavil tri ključne predloge davčnih sprememb. Tisti predlog, ki bo buril največ duha je uvedba socialne kapice ("razvojne" so jo pred časom poimenovali na GZS) na višini 6.000 evrov bruto mesečne plače. Po predlogu se od plače nad tem zneskom ne plačujejo socialni prispevki (za zdravstvo, ZPIZ), ker vplačniki od dodatnih vplačil nimajo ne pokojnin, niti drugačnega zdravstvenega varstva.

 

Drug predlog je bolj "eksotičen", ker se nanaša le na nekaj (deset) ljudi. Na letne dohodke nad milijonom evrov naj bi bila po novem stopnja dohodnine samo 10 % in to naj bi privabilo nazaj v Slovenijo nekaj posameznikov z visokimi prejemki, ki so zaradi obdavčitve pobegnili iz Slovenije v druge, davčno bolj zanimive države.

 

Kot tretje pa je bil izpostavljen dvig splošne davčne olajšave od 3.500 na 4.000 evrov. Po izjavi vodje strateškega sveta Simiča bi bila ta olajšava lahko tudi "do pet ali šest tisoč evrov, če bi politika ali kdorkoli mislil, da je lahko še višja". Ta sprememba naj bi med drugim olajšala težave delavcev migrantov v Avstriji zaradi doplačila dohodnine. K navedenim predlogom davčnih sprememb bi lahko dodal še predlog o vrnitvi obdavčitve kapitala iz 27,5 % nazaj na 25 %, kot je veljalo do predlanskim.

 

 

Socialna kapica in razbremenitev najvišjih prihodkov

 

Predvsem uvedba socialne kapice pa tudi višina splošne olajšave so bile predmet obravnave že v prejšnjih spremembah dohodninske zakonodaje, a podpore na koncu ni bilo. Razlog je bil predvsem v izpadu davščin, pa tudi načelni zadržki zaradi davčnega razbremenjevanja najbolje plačanih ljudi. Ponovni predlog nekoliko preseneča zato, ker ga ne spremlja niti okvirna ocena javnofinančnih posledic. Že javno dostopni podatki omogočajo hitre okvirne izračune, tudi v enem dnevu, a od predlagateljev po štirih mesecih dela kakšnih ocen nismo dobili, čeprav so imeli dostop tudi do podrobnejših podatkov za natančnejše ocene. Brez teh ocen so predlogi na žalost precej načelne narave.

 

Ker davčno zakonodajo spremljam že dlje časa, zato v nadaljevanju nekaj več o učinkih predlaganih sprememb na obdavčitve posameznika in na javne finance. Najprej mogoče dve sliki o tem, kako so prejemki obdavčeni danes in kaj prinašajo novi predlogi. Ker se spremembe nanašajo predvsem na plače nad 6.000 evrov bruto mesečno, je prikaz nekoliko specifičen. Na spodnji osi so podatki o višini mesečni neto prejemkov in sicer v logaritemski skali, zato da se vidijo razlike med 1.000 ali 2.000 evrov ter tudi med 30 in 60 tisoč evrov mesečno. S črtami je prikazan odstotek skupne obdavčitve na neto prejemek v obliki plače (obstoječi predpisi - modra črta in predlog - rdeča črta) ter na neto prejemek iz naslova kapitala (zelena črta). Pri obdavčitvi kapitala je upoštevana celotna obdavčitev tega prejemka za podjetnika (dobička in dividend). S polno črto je prikazan povprečna stopnja davka na dobiček, s prekinjeno črta pa razpon v primeru koriščenju večjih ali manjših olajšav pri davku na dobiček (davek se namreč lahko giblje med 7 in 19 %).

 

Kako torej lahko razumemo sliko? Na prvi sliki je prikazana povprečna stopnja obdavčitve, kar pomeni, koliko so znašale vse davščine na neto plačo posameznika. Če nekdo dobi 2.000 evrov neto mesečno, se ob tem znesku na primer plača še 86 % davščin (prispevkov in dohodnine). Nekdo, ki dobi na mesec 16 tisoč neto, pa k temu še 169 %, pri najvišjih zneskih pa celo blizu 200 % (za en prejet evro v žep, je treba plačati še dva evra državi). Po predlogu ne bi več plačevali prispevkov nad 6.000 evrov bruto, čeprav bo potem več dohodnine. Stopnja obdavčitve bi se zato po predlogu ustavila na 99 %. Od 500.000 evrov neto prejemka letno naprej pa bi se skupna stopnja obdavčitve zaradi nižjega davka nad milijon evrov začela celo spuščati. Dodan je še podatek, kako pa je obdavčen prejemek podjetnika, če si ga namesto plače raje izplača kot dividendo. V povprečju skupaj 59 % ne glede na višino izplačila, glede na obseg uveljavljanja olajšav, pa je takšno izplačilo obremenjeno z 48 do 70 %. V vsakem primeru precej nižje kot plače danes, pa tudi po novem predlogu, zaradi česar si podjetniki v enoosebnih družbah ne izplačujejo visokih plač, temveč raje v obliki dividend (če ne kako drugače).

 

 

 

 

Na prejšnji sliki so podatki o povprečni obdavčitvi celotnega mesečnega prejemka, na naslednji sliki pa so isti podatki, le da za mejne vrednosti. Tu gledamo, koliko moramo plačati vseh davščin za dodatnih tisoč evrov neto prejemka ob posamezni višini plače. Ta podatek je še bolj pomemben, saj potem ko prejme svojo plačo, vsakdo gleda, koliko bo plačal davkov, če si izplača še nekaj več. Pri 3.000 evrih neto prejemkov je povprečna obdavčitev 100 % na izplačilo (zgornja slika), za dodatnih tisoč evrov neto prejemka, pa moraš državi dati 120 % oziroma 1.200 evrov (spodnja slika). Če pa imaš 5.000 neto prejemka, pa te vsak dodatni evro stane še 2 evra plačila v blagajne države. Po predlogu naj bi posameznik ob izplačilu dodatnega evra nad 4.000 evrov neto plače, plačal državi samo še en evro (torej pol manj kot danes). Nad 50.000 evrov mesečno oziroma pol milijona evrov letno, pa bi bil dodatni neto prejemek obremenjen samo z 11 %. 

 

Zaradi progresivne lestvice obdavčitve plač se torej stopnje z višino izplačila spreminjajo. Dodatni davki od kapitalskih prejemkov pa so seveda enaki kot povprečni, ker stopnja ni odvisna od višine prejemkov in je ves čas enaka. Predlagano znižanje obdavčitev kapitala na 25 % bi znižalo povprečno stopnjo obdavčitve neto prejemka na 53 %, kar pomeni relativno manjšo spremembo glede na današnje razmere.

 

 

 

 

Dvig splošne olajšave pri dohodnini

 

Na tretji sliki pa so prikazani še učinki na neto plačo posameznika v primeru dviga splošne olajšave iz današnjih 3.500 na 4.000 evrov ali tudi "na pet, šest tisoč, če bi se politika tako odločila". Če se poviša olajšava, se seveda zniža osnova za plačilo dohodnine in to osnova, od katere plača posameznik davek po najvišji stopnji veljavni zanj. Tu se srečamo s težavo, da najslabše plačani zaposleni danes dohodnine niti ne plačujejo, in višja olajšava učinka na njihove neto prejemke nima. Najbolje plačani pa plačujejo dohodnino tudi po 50 % stopnji. Zanje dvig olajšave na primer na 5.000 evrov pomeni, da od zvišane olajšave (1.500 evrov glede na danes) ne bodo plačali 50 % dohodnine oziroma 750 evrov na leto. Preračunano na mesec tak predlog zanj pomeni 63 evrov mesečno, ko je prikazano na sliki za srednjo varianto in najvišjo plačo.

 

Na sliki so prikazani tudi učinka dviga olajšave na 4.000 evrov z učinki od 0 do 21 evrov mesečno glede na višino plače ter tudi najvišjo varianto (olajšava v višini 6.000 evrov), kjer so razlike še večje.

 

 

 

 

Zgoraj je torej podrobneje prikazano, kako bi nekateri predlogi davčnih sprememb vplivali na prejemke posameznikov. Dejstvo je, da so danes v Sloveniji najvišji prejemki močno obdavčeni in predlog prinaša davčno razbremenitev predvsem za nekaj nad deset tisoč najbolje plačanih ljudi v Sloveniji (ob tem se sicer vseeno lahko vprašamo, ali takšen predlog sploh spada med ukrepe za zmanjšanje birokracije). A ta dober odstotek najbolje plačanih posameznikov v javne blagajne prispeva tudi 7 % vseh prispevkov in 15 % vse dohodnine, zaradi česar predlog znižanja obdavčitve precej znižuje tudi davčne prihodke. Ker predlagatelji tega niso predstavili, bi v drugem delu teksta pogledali, kaj to pomeni za javne finance. Pa tudi, ali si zaradi znižanja najvišjih davčnih obremenitev mogoče lahko obetamo večje izplačevanje visokih prejemkov in s tem kake dodatne prilive.

 

Opomba uredništva: Drugi del bo objavljen v soboto.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.174
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.192
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.253
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.071
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.493
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.103
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.476
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.616
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 618