Razkrivamo

Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih

Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in olajšati postopke na različnih področjih, dobrodošli. Glede na zavzetost, s katero so se jih lotili, bo velik del tega projekta bržkone v zastavljenih rokih tudi uresničen. Vseeno pa predlagana znižanja davčnih obremenitev kažejo, da vse posledice le niso bile preverjene preko finančnih učinkov. Nekateri predlogi namreč močno posegajo v javne finance (beri: znižujejo davčne prilive), zato bo finančno ministrstvo nanje težko pristalo. Vsej dobronamernosti navkljub.

 

Nesporno so najvišji prejemki pri nas nadpovprečno obdavčeni in zato so predlogi za znižanje teh odstopanj razumljivi, kljub izpadu javnofinančnih prihodkov. Zaradi teh omejitev bi bilo mogoče bolj smiselno uvajati spremembe postopno, na primer najprej odpravo prispevkov, ki jih plačujejo podjetja (da se izognemo očitkom o povečanju plač že danes najbolje plačanim). Ni pa odveč razbremenitev najvišjih prejemkov (ki jih danes praktično ni - vsaj ne izkazanih podatkih), čeprav kakšnega večjega finančnega učinka zaradi tega ne bo.

27.09.2020 12:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   debirokratizacija   Ivan Simič   davki   olajšave   vlada   javne finance   davek na kapitalski dobiček   olajšava

Foto: Mediaspeed

Skupni imenovalec predlaganih znižanj davčnih obremenitev je zlasti ta, da si ne glede na javnofinančne razmere, ki so posledica epidemije Covid-19, lahko vlada privošči nekaj potez, zaradi katerih bi Fiskalni svet še lansko leto skakal do stropa. Letos je tolaranca do državnih izdatkov neprimerno večja.

Ob nastopu mandata se je Janševa vlada - podobno kot vse vlade do sedaj - odločila tudi za zmanjšanje birokratizacije in s tem namenom oblikovala poseben Strateški svet za debirokratizacijo. Svet pod vodstvom davčnega strokovnjaka Ivana Simiča je od maja tako zbral obsežen nabor predlogov, s katerimi bi predvsem zmanjšali ali poenostavili določene administrativne postopke. Samo upamo lahko, da se bodo ti predlogi kar najhitreje udejanjili tudi v ustreznih popravkih zakonov in predpisov. V okviru teh poenostavitev pa strateški svet predlaga tudi nekaj popravkov davčne zakonodaje, glede katerih bo v prihodnosti verjetno precej več dilem. Na eni strani gre namreč tudi za takšne spremembe, ki načeloma ne pomenijo ravno zmanjšanja birokracije. Druga dilema pa bo najbrž zaradi pričakovanega izpada davčnih prihodkov. Sicer ni dilem, da so najvišji prejemki v Sloveniji res nadpovprečno obdavčeni, a ta dober odstotek davčnih zavezancev vplača danes v javne blagajne kar okoli desetino tovrstnih prilivov. Glede na obseg zbranih davkov od te skupine bolje plačanih ljudi je nekoliko presenetljivo, da so se avtorji predlogov izognili konkretnim številkam. A te bodo seveda predmet podrobne obravnave, ko bodo predloge analizirali na finančnem ministrstvu.

 

Ker je torej Strateški svet predstavil samo okvirne usmeritve omenjenih davčnih spremembe, sem v prvem delu teksta (vir) pred nekaj dnevi na to temo predstavil, kaj te najbolj izpostavljene spremembe pomenijo za obdavčitev posameznika in njegove prejemke. Osredotočil sem se na učinek uvedbe socialne kapice skupaj z znižanjem dohodnine na prejemke nad milijonom evrov ter na predlog zvišanja splošne olajšave pri dohodnini. V drugem delu teksta pa bi poskušal oceniti, kako bi te spremembe vplivale na manjša vplačila davkov glede na vplačila po sedaj veljavnih stopnjah, ter tudi, ali lahko pričakujemo večje število zavezancev v višjih davčnih razredih in s tem dodatne plačnike davkov (kar je verjetno namen predlagateljev).

 

 

Uvedba socialne kapice

 

Uvedba socialne kapice pomeni, da prejemniki dohodkov nad 6.000 evrov mesečne bruto plače ne bi plačevali prispevkov od bruto plače, ki presega ta znesek. Danes plača posameznik od bruto plače 22,1 % prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, dodatno pa še 16,1 % podjetje (delodajalec), skupaj torej 38,2 %. Ob bruto plači 10.000 evrov se tako plača 3.820 evrov prispevkov, po novem pa se obveznost plačila prispevkov ustavila na 2.292 evrov ne glede na višino plače (od dodatnega prejemka zaradi nižjih prispevkov bi sicer potem posameznik plačal 50 % dohodnine). Po predlogu bi tako za vsakih tisoč evrov dodatnega zaslužka posameznik dobil v žep 500 evrov, 500 pa bi jih plačal državi (dohodnina bi bila torej 100 % glede na neto izplačilo, kot je bilo prikazano na sliki v prvem delu prispevka, vir). Danes je obdavčitev precej višja in od vsakih tisoč evrov dodatnega zaslužka posameznik dobi le 335 evrov, 665 pa jih gre državi, torej skoraj 200 % glede na neto prejemek.

 

V kolikor bi bile predlagane spremembe uvedene, vseeno dvomim, da bi si kdo od današnjih prejemnikov višjih plač znižal bruto plačo, zadržal enak neto prejemek in razbremenil podjetje. Vse pogodbe o zaposlitvi so namreč v bruto zneskih in tega enostransko ni možno spreminjati. Nekdo z 20.000 evri mesečne bruto plače bi tako po novem dobil mesečno 2.200 evrov višjo neto plačo (ob nižjem plačilu prispevkov bi plačal več dohodnine), podjetje pa bi zaradi nižje obdavčitve privarčevalo 1.600 evrov mesečno. Ključno pa je seveda vprašanje, ali bi takšno znižanje skupne obdavčitve privedlo do večjega števila plačnikov in s tem plačila davkov, ki bi nadomestila izpad obstoječih vplačil.

 

Kot je bilo prikazano na slikah v prvem delu (vir), bi bilo obdavčevanje plač tudi po novem še vedno višje kot izplačevanje dividend in podjetniki v enoosebnih družbah si verjetno tudi po teh spremembah ne bo izplačevali visokih plač. Imajo pač davčno bolj ugodne variante. Plače nad 6.000 evrov bruto mesečno si danes v Sloveniji izplačuje okoli 13.000 ljudi, nad 10.000 evrov pa dobrih 2.000 zaposlenih. Te plače si kljub visokim davčnim obremenitvam izplačuje predvsem vodstveni krog ljudi (managerji), ki nima možnosti, da bi si prejemke izplačal kako drugače (davčno bolj ugodno) in ti bodo seveda veseli nižje obdavčitve in višjih prejemkov. 

 

Mogoče bo zaradi tega znižanja prišlo tudi do primerov, da bodo kakšna tuja podjetja izplačevala plače v Sloveniji, a menim, da bo tega relativno malo. Predvsem pa je nerealno pričakovanje, da bodo zaradi zmanjšanja obdavčitve doma ostali inženirji, ki danes odhajajo v tujino. Dvomim, da se kdo odseli zaradi npr. 500 evrov višjega davka v Sloveniji - razlog je praviloma v tem, da podjetniki v tujini dobre delavce plačajo dvakrat ali trikrat več in tega ne moremo "kompenzirati" z nižjo obdavčitvijo.

 

Objektivno zaradi uvedbe socialne kapice torej težko pričakujemo kakšno pomembnejše povečanje števila ljudi z visokimi plačami in posledica bo poleg višjih plač te skupine ljudi predvsem izpad prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Na voljo sicer ni točnih podatkov o vplačevanju prispevkov po dohodkovnih razredih, a neto izpad prilivov v javne blagajne bi bil verjetno okoli 100 milijonov evrov. Socialni blagajni bi izgubili sicer še nekaj več (okoli 140 milijonov evrov), a proračun bi dobil 40 milijonov nazaj preko višje dohodnine. Kljub temu, da se bomo verjetno enkrat res odločili za zmanjšanje obstoječe visoke obdavčitve najvišjih plač in sprejeli rešitve, kot veljajo v nekaterih državah (npr. v Avstriji), bo verjetno omenjenih 100 milijonov izpada danes kar prevelik zalogaj za javne finance - ali pa ravno danes mogoče niti ne. Ko se namreč pogovarjamo o milijardnih primanjkljajih v proračunu, je teh 100 milijonov pravzaprav še najmanj vidnih (manj kot lani, ko smo se prepirali o 50 milijonih evrov več ali manj presežka).

 

 

Znižanje davčne obdavčitev nad milijonom evrov

 

Kaj pomeni dodatna davčna spodbuda za prejemke nad milijonom evrov (npr. za športnike, ki so nam pobegnili v tujino, kot izpostavljajo avtorji predloga)? Po predlogu bi za prvi milijon prejemkov sicer še vedno plačali 500 tisoč davščin, za vse dohodke nad tem pa le še 10 %. Mogoče, da bi se res kdo vrnil, čeprav mu bo za prvi milijon dohodka še vedno ostalo omenjeno davčne breme in v tem smislu bi bilo to dobrodošlo. Je pa seveda res, da imamo tudi danes nekaj posameznikov, ki to breme vseeno plačajo in ti bodo predloga razumljivo veseli. Tudi pri tem predlogu se bojim, da bo izpada najbrž več kot priliva, čeprav pa ne gre za velike zneske s stališča javnih financ. V letu 2018 smo imeli 467 posameznikov, ki so zaslužili več kot 200 tisoč evrov letno, a večina ne veliko več, saj je bil povprečni letni dohodek te skupine ljudi le 330 tisoč evrov. Imeli smo samo en izjemni primer s 3,5 milijonov prihodkov in 1,5 milijona dohodnine (ter verjetno še okoli 1,5 milijona evrov prispevkov), naslednji pa je bil že pol nižji.

 

Naslednja bolj odmevna sprememba naj bi bilo ponovno znižanje obdavčitve dohodkov od kapitala (dividend) na 25 % (to stopnjo smo za letos smo namreč dvignili na 27,5 %). Ti dohodki so s stališča javnih financ manj pomembni, saj je država lani pobrala za 174 milijonov evrov davka od dividend. Mogoče bi zaradi predlagane manjšega znižanja stopnje prišlo do kakega dodatnega izplačila dividende, a najbrž bo več izpada zaradi nižje stopnje. V vsakem primeru večjih razlik ne bo ne v javnih financah ne pri odločanju podjetnikov za izplačilo dividend.

 

 

Zvišanje splošne olajšave pri dohodnini

 

Kot zadnjo spremembo smo v prvem delu teksta (vir) predstavili učinke povečanja davčne olajšave. Tudi ta popravek (če bo sprejet) seveda ne pomeni kakšnega zmanjšanja administriranja, temveč le nekaj višje prejemke zaposlenih. Seveda bo takšen predlog med ljudmi z veseljem sprejet, čeprav bi bilo zvišanje plač močnejše pri zaposlenih z visokimi plačami. Ker takšen predlog pomeni zvišanje za večino zaposlenih (in ne samo za 10.000 najbolje plačanih), ima tudi bistveno večji vpliv na javne finance. Samo dvig splošne stopnje na 4.000 evrov bi odnesel kakih 80 milijonov evrov prilivov iz dohodnine, olajšav v višini 5.000 evrov pa že okoli 250 milijonov (!). To pa so že številke, ki verjetno daleč presegajo javno-finančne zmožnosti; tudi v teh razmerah.

 

Preseneča predvsem, da predlagatelji niso vsaj okvirno ocenili učinke takšnih sprememb in odločitev o 4, 5 ali 6 tisoč evrov olajšave pri dohodnini odpravijo preprosto z oceno "če politika ali kdorkoli misli, da se lahko zviša tudi več". Glede na številke, zadeva vseeno ni tako preprosta.

 

 

Zaključek

 

Če povzamemo, so predlogi strateškega sveta kako znižati administrativne ovire in olajšati postopke vsekakor dobrodošli in glede na zavzetost verjamem, da bo velik del tega tudi v zastavljenih rokih uresničen. Predlogi znižanj davčnih obremenitev pa kažejo, da niso bili preverjeni preko finančnih učinkov. Nekateri namreč močno posegajo v javne finance (beri: znižujejo davčne prilive) in finančno ministrstvo bo nanje verjetno težko pristalo ne glede na dobronamernost. 

 

Nesporno so najvišji prejemki pri nas nadpovprečno obdavčeni in zato so predlogi za znižanje teh odstopanj razumljivi, kljub izpadu javnofinančnih prihodkov. Zaradi teh omejitev bi bilo mogoče bolj smiselno uvajati spremembe postopno, na primer najprej odpravo prispevkov, ki jih plačujejo podjetja (da se izognemo očitkom o povečanju plač že danes najbolje plačanim). Ni pa odveč razbremenitev najvišjih prejemkov (ki jih danes praktično ni - vsaj ne izkazanih podatkih), čeprav kakšnega večjega finančnega učinka zaradi tega ne bo.

 

Pri dvigu splošne olajšave gre preprosto za oceno, ali lahko še nekoliko razbremenimo plače in okrnimo prilive v proračun. Zanimivo pri tem je, da si v trenutnem, finančno sicer precej bolj zahtevnem obdobju glede na lani takšno poteza mogoče celo prej privoščimo. Lani bi Fiskalni svet ob podobnem predlogu bil plat zvona, letos pa je toleranca do državnih izdatkov precej večja ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
34
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.427
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.658
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.573
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.195
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.259
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.353
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 997
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.183
09/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.163
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 678