Komentar

Svoboda? To je tisto, kar fizično boli, ko je ni

Zdaj že lahko brez zadržka zapišem, da je človeška vrsta prišla do trenutka velikega obrata, ki je odločilen za našo zahodno civilizacijo, istočasno pa je zelo nevaren za ves človeški rod. Ne le zaradi virusne bolezni, temveč zaradi družbenih modelov, ki so se vzpostavili prek virusne resničnosti. Ogrožena je svoboda človeškega rodu in ko zapišem ali izgovorim besedo - svoboda: je to tisto, kar fizično boli, ko je ni.

27.09.2020 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   bisofera   noosfera   geosfera   Vladimir Ivanovič Vernadski   Zemlja   Vasilij Vasiljevič Nikitin   Wilhelm Reich

Tisti, ki govorijo o postmodernističnem koncu zgodovine, očitno še nikoli niso slišali za koncept noosfere, ki z znanstveno gotovostjo zagotavlja vesolje razuma kot nadaljevalca razsvetljenskega univerzuma.

Kozmogeneza. Povod in vzrok za moj današnji komentar sem poiskal kar na polici moje knjižnice, kjer imam shranjene svoje vademekumske knjige. Mogoče pa tudi zato, ker knjige bolj redko reflektiram. Pred seboj imam zame nadvse pomembno knjigo Vladimirja Ivanoviča Vernadskega (1863 - 1945) z naslovom Biosfera in noosfera, ki jo je izdal beograjski založniški obsedenec najboljše vrste Vladimir Mednica v svoji založbi Logos. Ruski izvod knjige iz leta 2008 imam že nekaj časa na svoji knjižni polici. Krajše tekste Vernadskega pa sem prvič srečal v zborniku Kozmisti v ranih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Menim, da knjige z naslovom Biosfera in noosfera nimamo v slovenskem prevodu, če pa jo le imamo v kakršnikoli obliki - strokovno revijalni, skriptni ali podobno -. me prosim opozorite. Kozmisti geologa Vladimirja Vernadskega opisujejo kot kozmičnega realista. Svoje geološke; bio-geo-kemične koncepte je genialno povezal s filozofijo znanosti. Geologa ponavadi pospešujejo raziskave o oblikovanju našega planeta, zelo redko pa filozofija. Ni ga poklica na tem svetu, ki bi tako globinsko gledal v trajanje našega sveta oziroma vesolja, kot je poklic geologa. Vse mitične kozmogonije, ki jih oblikujejo različna verstva sveta, so za geologa le kozmični skeči.

 

Geosfera. Knjiga Vladimirja Vernadskega je v svojem prvem delu strukturirana tako, da se v njej najprej srečamo s pojmom biosfere. Prek različnih izpeljav zdrsi popolnma logično v njen drugi del, v svet noosfere. Vstopi v polje energij, ki nam bodo oblikovale bodočnost.

 

Biosfera. Po definiciji Vernadskega je biosfera največja geološka sila na Zemlji, ki premika, preoblikuje in reciklira več milijard ton zemljske mase in s tem vsega živečega na njej. Je kozmični pojav, ki se odvijaja na zemeljski zaščitni membrani in je prostor, kjer je locirano naše življenje. Biosfero lahko v celoto povežemo šele, ko jo opazujemo z distance, iz vesolja. Ne pozabimo, da je Vernadski svoj znanstveni pogled izoblikoval pol stoletja pred tem, ko je človek prvič poletel na orbito. V svojem znanstvenem delu je opredeli zemeljsko živost kot niz ekosistemov, ki imajo svojo dinamiko in predvsem razložljivost. V dobesednem smislu je to začetek ekološkega mišljenja. Ekologija je po Vernadskem znanost biosfere.

 

Digresija: Prvi, ki je uporabil besedo biosfera, je bil avstrijski geolog Eduard Suess (1831-1914) v svojem znanstvenem delu O genezi Alp. Besedo biosfera je v ekspertizi uporabil le enkrat. Besedo noosfera pa je prvi uporabil Edouard Le Roy (1870-1954). Konstruiral jo ravno prek teorije Vladimirja Vernadskega. Ta krog poimenovanja se v znanosti zgodi relativno pogosto. Povzeto po avtorju predgovora knjige Biosfera in noosfera Rudolfa Balandina. Konec digresije.

 

Vse, kar gledamo v svojem okolju, se nam odvija v nepojmljivih časovnih trakovih, ki so tako značilni ravno za geološko mišljenje. Vernadski je bil prvi, ki nam jih je ozavestil. Zanj so to monumenti, ki se logično razvijajo. Menim, da je lahko do tako kompleksnega premisleka prišel ravno zato, ker je bil geolog, mineralog in radiogeolog. On je tisti, ki je gledal v zemeljskih plasteh časovne pokrajine.

 

Noosfera. Noosfera je evolucijska tranzicija, ki izhaja neposredno iz biosfere. Noosfera je misleči sloj planeta, sestavljen iz mnogoterih silnic, kot so jezik, industrija, mesto, intelektualna infrastruktura. Vse oblike racionalnega človeškega delovanja, ki izhajajo iz biosfere, so usmerjene v duhovno emancipacijo, v kateri bodo v bodočnosti prevladovale umetnost, znanost in filozofija.

 

Seveda nimam namena obnavljati knjige, sploh pa ne tako zahtevne, kakršna je Biosfera in noosfera, ker ne želim poenostavljati njenih znanstvenih tez. Za kaj takšnega potrebujemo znanstvene madiatorje. Naj vas na tem mestu opozorim na odkritje dr. Mihaela Brenčiča, na korespondenco med Vladimirjem Ivanovičem Vernadskim in Vasilijem Vasiljevičem Nikitinom, ki je bil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zaposlen kot predavatelj rudarstva na Tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Vernadski je Nikitinu leta 1926 poslal kar nekaj svojih znanstvenih separatov raziskav. Nikitinova ljubljanska pisma so našli v arhivu Ruske akademije znanosti v Moskvi.

 

Kaj sploh želim izpostaviti, ko reflektiram knjigo Vernadskega? Predvsem to, da se vsaj za nekaj trenutkov poistovetimo z genialnim geologom, ki zna razmišljati v megastrukturah našega obstajanja in obdajanja. Šele tako nam bodo postali globalni družbeni in ekološki problemi rešljivi. Ne pa, da iščemo opore v metafizičnih, še manj pa nacionalističnih utehah. Umetnosti se utehe upirajo vse tja do studa. Življenje se nam manifestira le v točno določenem fizikalnem in kemičnem okolju. Ravno to okolje pa je tisto, ki nam omogoča vzpostavitev kulturnih vzorcev in umetniški multiverzum (Fran besede ne zazna). Da, to je ta sfera duha v novem družbenem telesu, o kateri nam govori Vernadski in se nam bo konstituirala prek ideala razuma ne pa čustvenega neravnovesja. Štirideset tisoč let se je človeški gen trudil, da je vzpostavil sociosfero na planetu, zadnjih deset tisoč let pa civilizacijo. Ves evolucijski napor, da se iz celice razvije organizem, najbrž ima svoj cilj. Od agrarnega prek industrijskega pa vse tja do kvantnega sveta, ki artikulira biosfero. Upira se mi stihijsko stremljenje k tupoumnim ciljem. Svet bo že čez desetletje nepredstavljivo drugačen, je leta 1935 zapisal Vladimir Vernadski.

 

Profesor Vernadski se je z avtentičnim znanstvenim zanosom spraševal o prihajajočem razvojnem valu, ki bo nastopil po vzpostavitvi biosfere. Njegov začetek je napovedal v XXI. stoletju. Življenje je geološka sila, ki naš planet neneheno spreminja. Biosfero razumemo kot kopičenje genskih informacij, noosfero pa kot kopičenje informacij, s katerimi bo upravljal avtomatiziran razum. Poenostavimo: z medmrežjem planet Zemlja postaja kozmični možgan. Tisti, ki govorijo o postmodernističnem koncu zgodovine, očitno še nikoli niso slišali za koncept noosfere, ki z znanstveno gotovostjo zagotavlja vesolje razuma kot nadaljevalca razsvetljenskega univerzuma. 

 

Biosfera se je oblikovala 3,5 miljarde let, ves ta čas nas povezuje atrakcija erotične energije. Wilhelm Reich bi rekel orgonske energije vesolja, ki nas generira s pomočjo ljubezenske tehnologije. Tako smo danes tam, kjer smo. Zoomirajmo naš pogled na znanstveno vizijo geologa Vladimirja Vernadskega z namenom, da bi lažje razumeli pomen in prelomnost situacije, ki se nam je začela odvijati leta 2020 v mikrosvetu planeta. Z znanstvenim razumom ga bomo prešli kot že tolikokrat. Najbolj pa zato, da pokažemo zavest, da smo nepovratno zapriseženi svetu noosfere, obli razuma, da smo zapriseženi razsvetljenstvu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.663
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.461
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.263
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.126
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.322
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.152
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.952
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.262
09/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.106
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 898