Komentar

Svoboda? To je tisto, kar fizično boli, ko je ni

Zdaj že lahko brez zadržka zapišem, da je človeška vrsta prišla do trenutka velikega obrata, ki je odločilen za našo zahodno civilizacijo, istočasno pa je zelo nevaren za ves človeški rod. Ne le zaradi virusne bolezni, temveč zaradi družbenih modelov, ki so se vzpostavili prek virusne resničnosti. Ogrožena je svoboda človeškega rodu in ko zapišem ali izgovorim besedo - svoboda: je to tisto, kar fizično boli, ko je ni.

27.09.2020 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   bisofera   noosfera   geosfera   Vladimir Ivanovič Vernadski   Zemlja   Vasilij Vasiljevič Nikitin   Wilhelm Reich

Tisti, ki govorijo o postmodernističnem koncu zgodovine, očitno še nikoli niso slišali za koncept noosfere, ki z znanstveno gotovostjo zagotavlja vesolje razuma kot nadaljevalca razsvetljenskega univerzuma.

Kozmogeneza. Povod in vzrok za moj današnji komentar sem poiskal kar na polici moje knjižnice, kjer imam shranjene svoje vademekumske knjige. Mogoče pa tudi zato, ker knjige bolj redko reflektiram. Pred seboj imam zame nadvse pomembno knjigo Vladimirja Ivanoviča Vernadskega (1863 - 1945) z naslovom Biosfera in noosfera, ki jo je izdal beograjski založniški obsedenec najboljše vrste Vladimir Mednica v svoji založbi Logos. Ruski izvod knjige iz leta 2008 imam že nekaj časa na svoji knjižni polici. Krajše tekste Vernadskega pa sem prvič srečal v zborniku Kozmisti v ranih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Menim, da knjige z naslovom Biosfera in noosfera nimamo v slovenskem prevodu, če pa jo le imamo v kakršnikoli obliki - strokovno revijalni, skriptni ali podobno -. me prosim opozorite. Kozmisti geologa Vladimirja Vernadskega opisujejo kot kozmičnega realista. Svoje geološke; bio-geo-kemične koncepte je genialno povezal s filozofijo znanosti. Geologa ponavadi pospešujejo raziskave o oblikovanju našega planeta, zelo redko pa filozofija. Ni ga poklica na tem svetu, ki bi tako globinsko gledal v trajanje našega sveta oziroma vesolja, kot je poklic geologa. Vse mitične kozmogonije, ki jih oblikujejo različna verstva sveta, so za geologa le kozmični skeči.

 

Geosfera. Knjiga Vladimirja Vernadskega je v svojem prvem delu strukturirana tako, da se v njej najprej srečamo s pojmom biosfere. Prek različnih izpeljav zdrsi popolnma logično v njen drugi del, v svet noosfere. Vstopi v polje energij, ki nam bodo oblikovale bodočnost.

 

Biosfera. Po definiciji Vernadskega je biosfera največja geološka sila na Zemlji, ki premika, preoblikuje in reciklira več milijard ton zemljske mase in s tem vsega živečega na njej. Je kozmični pojav, ki se odvijaja na zemeljski zaščitni membrani in je prostor, kjer je locirano naše življenje. Biosfero lahko v celoto povežemo šele, ko jo opazujemo z distance, iz vesolja. Ne pozabimo, da je Vernadski svoj znanstveni pogled izoblikoval pol stoletja pred tem, ko je človek prvič poletel na orbito. V svojem znanstvenem delu je opredeli zemeljsko živost kot niz ekosistemov, ki imajo svojo dinamiko in predvsem razložljivost. V dobesednem smislu je to začetek ekološkega mišljenja. Ekologija je po Vernadskem znanost biosfere.

 

Digresija: Prvi, ki je uporabil besedo biosfera, je bil avstrijski geolog Eduard Suess (1831-1914) v svojem znanstvenem delu O genezi Alp. Besedo biosfera je v ekspertizi uporabil le enkrat. Besedo noosfera pa je prvi uporabil Edouard Le Roy (1870-1954). Konstruiral jo ravno prek teorije Vladimirja Vernadskega. Ta krog poimenovanja se v znanosti zgodi relativno pogosto. Povzeto po avtorju predgovora knjige Biosfera in noosfera Rudolfa Balandina. Konec digresije.

 

Vse, kar gledamo v svojem okolju, se nam odvija v nepojmljivih časovnih trakovih, ki so tako značilni ravno za geološko mišljenje. Vernadski je bil prvi, ki nam jih je ozavestil. Zanj so to monumenti, ki se logično razvijajo. Menim, da je lahko do tako kompleksnega premisleka prišel ravno zato, ker je bil geolog, mineralog in radiogeolog. On je tisti, ki je gledal v zemeljskih plasteh časovne pokrajine.

 

Noosfera. Noosfera je evolucijska tranzicija, ki izhaja neposredno iz biosfere. Noosfera je misleči sloj planeta, sestavljen iz mnogoterih silnic, kot so jezik, industrija, mesto, intelektualna infrastruktura. Vse oblike racionalnega človeškega delovanja, ki izhajajo iz biosfere, so usmerjene v duhovno emancipacijo, v kateri bodo v bodočnosti prevladovale umetnost, znanost in filozofija.

 

Seveda nimam namena obnavljati knjige, sploh pa ne tako zahtevne, kakršna je Biosfera in noosfera, ker ne želim poenostavljati njenih znanstvenih tez. Za kaj takšnega potrebujemo znanstvene madiatorje. Naj vas na tem mestu opozorim na odkritje dr. Mihaela Brenčiča, na korespondenco med Vladimirjem Ivanovičem Vernadskim in Vasilijem Vasiljevičem Nikitinom, ki je bil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zaposlen kot predavatelj rudarstva na Tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Vernadski je Nikitinu leta 1926 poslal kar nekaj svojih znanstvenih separatov raziskav. Nikitinova ljubljanska pisma so našli v arhivu Ruske akademije znanosti v Moskvi.

 

Kaj sploh želim izpostaviti, ko reflektiram knjigo Vernadskega? Predvsem to, da se vsaj za nekaj trenutkov poistovetimo z genialnim geologom, ki zna razmišljati v megastrukturah našega obstajanja in obdajanja. Šele tako nam bodo postali globalni družbeni in ekološki problemi rešljivi. Ne pa, da iščemo opore v metafizičnih, še manj pa nacionalističnih utehah. Umetnosti se utehe upirajo vse tja do studa. Življenje se nam manifestira le v točno določenem fizikalnem in kemičnem okolju. Ravno to okolje pa je tisto, ki nam omogoča vzpostavitev kulturnih vzorcev in umetniški multiverzum (Fran besede ne zazna). Da, to je ta sfera duha v novem družbenem telesu, o kateri nam govori Vernadski in se nam bo konstituirala prek ideala razuma ne pa čustvenega neravnovesja. Štirideset tisoč let se je človeški gen trudil, da je vzpostavil sociosfero na planetu, zadnjih deset tisoč let pa civilizacijo. Ves evolucijski napor, da se iz celice razvije organizem, najbrž ima svoj cilj. Od agrarnega prek industrijskega pa vse tja do kvantnega sveta, ki artikulira biosfero. Upira se mi stihijsko stremljenje k tupoumnim ciljem. Svet bo že čez desetletje nepredstavljivo drugačen, je leta 1935 zapisal Vladimir Vernadski.

 

Profesor Vernadski se je z avtentičnim znanstvenim zanosom spraševal o prihajajočem razvojnem valu, ki bo nastopil po vzpostavitvi biosfere. Njegov začetek je napovedal v XXI. stoletju. Življenje je geološka sila, ki naš planet neneheno spreminja. Biosfero razumemo kot kopičenje genskih informacij, noosfero pa kot kopičenje informacij, s katerimi bo upravljal avtomatiziran razum. Poenostavimo: z medmrežjem planet Zemlja postaja kozmični možgan. Tisti, ki govorijo o postmodernističnem koncu zgodovine, očitno še nikoli niso slišali za koncept noosfere, ki z znanstveno gotovostjo zagotavlja vesolje razuma kot nadaljevalca razsvetljenskega univerzuma. 

 

Biosfera se je oblikovala 3,5 miljarde let, ves ta čas nas povezuje atrakcija erotične energije. Wilhelm Reich bi rekel orgonske energije vesolja, ki nas generira s pomočjo ljubezenske tehnologije. Tako smo danes tam, kjer smo. Zoomirajmo naš pogled na znanstveno vizijo geologa Vladimirja Vernadskega z namenom, da bi lažje razumeli pomen in prelomnost situacije, ki se nam je začela odvijati leta 2020 v mikrosvetu planeta. Z znanstvenim razumom ga bomo prešli kot že tolikokrat. Najbolj pa zato, da pokažemo zavest, da smo nepovratno zapriseženi svetu noosfere, obli razuma, da smo zapriseženi razsvetljenstvu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.753
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.493
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.574
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.534
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.589
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.252
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 978
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.226
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 906
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.029