"Neodvisni" strokovnjaki nas svarijo pred tem, kar vlada "namerava" narediti in njenim končnim ciljem. Kritike RTV Slovenija označijo za napade na njeno neodvisnost (bilo je resda tudi nekaj kritik, ki so šle čez rob!), vsak zakonski predlog je takoj "poskus ukinitve neodvisne javne RTV". Tudi če to ni razvidno iz samega zakonskega predloga, nam strokovnjaki zagotavljajo, da je skriti namen predlaganih sprememb zločin proti demokraciji. Italijani temu rečejo processo alle intenzioni, torej "soditi namenom". To je pri nas globoko zakoreninjena navada še iz dobrih starih časov. Če rečete "javna RTV bi morala biti nepristranska", bo nekdo tolmačil, da v resnici želite desno RTV à la Kim Jong Un. 

Poleg samih novinarjev v razpravi ključno vlogo igrajo t.i. stroka in javni intelektualci. Javna RTV celo predvaja oglase (!) za "ohranitev javne RTV". Gre za spote, s katerim se posredno prepričuje gledalce, da bi uresničitev vladnih predlogov vodila k ukinitvi javne televizije.

Minority Report

Vsakič znova sem razočaran nad nivojem, pod katerega so se pripravljeni spustiti javne intelektualke in intelektualci, ko podajajo (navijaške) politične ocene. Profesorica Renata Salecl, na primer, je v oglasu na RTV izjavila sledeče:

"Želite živeti v državi v kateri mediji ne kritizirajo oblasti? Kjer velja samo ena resnica? Kjer s televizije in radia izveste bore malo o znanosti? Kjer so predstavljeni v kulturi samo vladi všečni umetniki? Jaz si v takšni državi ne želim živeti, zato podpiram javno RTV."

Mamma mia, človeka kar zmrazi od groze! Gre za klasičen primer slamnatega moža. Fearmongering, ustvarjanje strahu, ki ni osnovan na dejstvih (nič od tega ne piše v zakonskih predlogih in nihče takih namenov ni napovedal), ampak na paranoičnih scenarijih. Profesorico inštituta za kriminologijo in nekdanjo soprogo Slavoja Žižka je očitno navdihnil Spielbergov znanstvenofantastični film Minority Report, v katerem Tom Cruise na podlagi vizij jasnovidcev lovi kriminalce, še predno so slednji zločin sploh storili. Spoštovana profesorica, na vaša vizionarska vprašanja odgovarjam, da želim živeti v državi, v kateri je javna RTV v skladu s svojim statutom nepristranska in v kateri javni intelektualci argumentirajo na podlagi dejstev.

Renata Salecl podpira javno RTV, ki bo ohranila sedanji status quo glede politične opredeljenosti.

Predvajanje EPP oglasov na javni RTV, ki so več kot očitno uperjeni proti zakonskim predlogom sedanje vlade, je neverjeten avtogol. To je enako, kot da bi vam očital, da ste prostaški, vi pa bi mi odgovorili s psovkami, da bi to demantirali. Ali potrebujemo sploh še dodatne dokaze, da je RTV pristranska, neuravnotežena in politično opredeljena?

Na temni strani Meseca ni odprte družbe 

Pahorjev predsedniški posvet o spremembah, ki bi jih potrebovala RTV Slovenija, da bo "svoboden, kakovosten in politično nepristranski javni servis", je Luka Mesec takoj napadel. Napisal je, da  posvet "že v izhodišču zavzema stališče nasprotnikov demokracije, v nasprotju z načeli demokratične, odprte in svobodne družbe, ki jih v stranki zagovarjamo". Skratka, sedanje RTV ne smemo postaviti pod vprašaj. Filozof Karl Popper se je verjetno obrnil v grobu, ko je slišal, da Mesec zlorablja njegov koncept odprte družbe, da bi zavrnil soočenje mnenj. 

Predsednikov posvet je bil kljub temu redka priložnost za soočenje različnih mnenj v nasprotju z enostransko propagando, ki nam jo na to temo vsiljuje javna RTV. Večerni Dnevnik RTV Slovenije se prispevku o posvetu ni mogel izogniti, a je še enkrat dokazal, da ne spoštuje niti lastnega pravilnika, ki veleva, da se novice ne komentira. Voditeljica je že uvodoma novico o posvetu napovedala s pripombo, da se je "razprava sprevrgla v politično obračunavanje" in nam tako dala vedeti, da je bila brez veze. Pred prispevkom je ponovno pripomnila, da je naslov posveta "očitno začrtal ideološko debato namesto vsebinske" in s tem okrcala - predsednika republike Boruta Pahorja. V prispevku smo nato slišali, da posvet "ni rešil ničesar" in da "se je novinarsko delo spet omalovaževalo, prav tako tudi podpornike v spotih za javno RTV". Gledalci niso izvedeli, kaj so kritiki spotov povedali, slišali so le mnenje novinarke. Novinarsko delo omalovažuje neprofesionalno vodenje Dnevnika in sramotno pristranske prispevke, ki kršijo statut RTV.

To je bil šolski primer, kako javna televizija ne bi smela poročati.

Levi protestniki so lepo ponazorili njihovo vizijo nepristranske javne RTV, ko so pred stavbo RTV Slovenije skandirali: "RTV je naša in je ne damo!" Nisem opazil, da bi se na RTV zgražali nad tako očitno ideološko prisvojitvijo RTV in oporekali avtogolu protestnikov. Šlo je namreč za eksplicitno priznanje, da se je "orbanizacija" RTV v Sloveniji že zdavnaj zgodila in da jo je izvedla levica.

Status quo

Rokerska skupina Status Quo je svoj hit Whatever you want izdala leta 1977. Leta 1986 je sledil še komad You're in the Army now. Malo za šalo, malo za res, bi lahko rekli, da se je v tistih časih tudi zacementiral status quo naše javne RTV. Prav pesmi Whatever you want in You're in the Army now bi lahko tudi bili neformalni himni RTV novinarjev pred osamosvojitvijo. "Whatever you want, whatever you like, whatever you say" so peli Status Quo in v tem slogu so poročali novinarji RTV: V skladu z željami Partije.

Ko sem konec sedemdesetih let kot otrok prihajal na obisk k sorodnikom v Slovenijo, sta starša takoj po prehodu meje v avtu preklopila na slovenski radio in se grenko nasmihala. Radijski dnevnik se je skoraj brez izjeme začel s seznamom obiskov tujih neuvrščenih veljakov pri Titu ali s poročilom o maršalovih obiskih po tovarnah, kjer so ga vselej sprejemali z velikim navdušenjem. Sledile so novice, ki so poveličevale uspehe socializma. Svetovnih novic, ki smo jih poslušali na italijanskem radiu, praktično ni bilo slišati. Novinarji javne RTV so bili družbeno politični delavci. Aktivisti, vojščaki sistema, bili so "in the Army".  

Seveda se je po osamosvojitvi (za katero imajo tudi mnogi novinarji zasluge) marsikaj spremenilo. Razumevanje osnovne vloge novinarja javne RTV pa je žal za mnoge novinarje in strokovnjake ostalo približno enako kot v prejšnjem režimi.

Na BBC in RAI takih prispevkov ni!

Predstavnica koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenije Simeona Rogelj je pred kratkim pozivala vlado, da "naj ne uničuje javnega medija, ki je zagotovilo za kakovostno nepristransko in neodvisno novinarstvo. Predlagamo, naj se namesto po Madžarski, Poljski in Srbiji zgleduje po najbolj demokratičnih državah, ki podpirajo javne servise".

Priznam, da madžarskih, poljskih in srbskih medijev ne spremljam. Zato pa že leta spremljam javne RTV v "najbolj demokratičnih državah" in iskreno dvomim, da jih spremlja gospa Rogelj, ker sicer takšnih izjav ne bi dajala. V "najbolj demokratičnih državah" veliko prispevkov, ki jih gledamo na naši javni RTV (vključno s tistim o posvetu predsednika republike), sploh ne bi bilo, ker bi bili popolnoma nesprejemljivi. Na BBC in RAI prav gotovo! Novinarji javnih RTV, še posebej tisti, ki poročajo v osrednjem dnevniku, praviloma niso aktivisti; osredotočajo se na dejstva, ločijo novice od lastnih mnenj in komentarjev, niso del razprave, ampak jo moderirajo. Strmijo k temu, da si gledalec sam ustvari svoje mnenje.

Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, in Violeta Tomić, poslanka in pomembna članica stranke Levica.

Zato imam za gospo Rogelj in za naše dežurne leve intelektualce deset provokativnih vprašanj, na katera seveda moja majhnost ne pričakuje odgovorov*. Lahko pa bralci sami izbirajo med možnimi odgovori ali podajo svoje alternativne obrazložitve. Namesto napovedi o distopičnem janšističnem svetu me zanima ocena sedanjega stanja, posebej v informativnih oddajah. O tem kar imamo, tukaj in zdaj.

10 vprašanj o sedanji javni RTV Slovenija

I. Je javna RTV politično neopredeljena in nepristranska?

1. Da, saj gleda pod prste vsem vladam, tako levim kot desnim.

2. Da, saj je kritična predvsem do Janše, kot je vsak razumen človek.

3. Ne, ker je kritična predvsem do vlade, ko so na oblasti desno-sredinske koalicije, in do opozicije, ko imamo levo-sredinske vlade.

II. Se novinarji informativnih oddaj držijo pravilnika javne RTV o poklicnih standardih?

1. Da, dosledno, saj so vsi zelo profesionalni.

2. Pravilnika ne poznam oziroma niti ni pomembno, če ga novinarji spoštujejo, saj je več kot očitno, da delajo dobro, ker so kritični do Janševe vlade.

3. Ne, pogosto kršijo določila pravilnika, ki med drugim veleva, da morajo biti nepristranski. 

III. Ali je sprejemljivo, da se nekatere vidne RTV novinarke in novinarji vedejo kot aktivisti, npr. da na socialnih omrežjih izražajo svoja politična mnenja?

1. Da, saj so tudi novinarji RTV upravičeni do svojega političnega mnenja.

2. Bolje bi bilo, če bi se tega izogibali, a dokler kritizirajo desnico, je to še sprejemljivo.

3. Novinarji javne RTV se morajo izogibati izjav na socialnih medijih, ki lahko postavijo pod vprašaj njihovo politično nepristranskost (Navodilo BBC svojim novinarjem glede socialnih medijev je sledeče: "You shouldn't state your political preferences or say anything that compromises your impartiality", "Ne smete izraziti svojih političnih preferenc ali izjaviti česarkoli, kar bi ogrozilo vašo nepristranskost.").  

IV. Je sprejemljivo, da med osrednjim Dnevnikom novinarji javne RTV pogosto skupaj z novicami podajajo še lastno mnenje?

1. Seveda, saj morajo gledalcu pomagati razumeti dogodke in se dokopati do resnice.

2. Novinarji RTV se tega praviloma izogibajo, a če se jim to občasno zgodi, ni konec sveta.

3. Ni sprejemljivo, gre za neprofesionalno ravnanje, ki je v nasprotju s pravilnikom RTV in je na javnih radiotelevizijah v razvitih državah nedopustno.

V. Bi se vam zdelo sprejemljivo, da bi javna RTV predvajala "desni" Studio City, v katerem bi izrazito desno usmerjen voditelj, ki bi pisal za radikalni desničarski časnik, podajal svoja desničarska mnenja?

1. Ne razumem smisla vprašanja. Studio City je politično uravnotežena oddaja s sijajnim voditeljem, ki vedno gosti tako leve kot desne sogovornike. 

2. Ne, desničarski Studio City bi bil nesprejemljiv, ker na desnici ni tako pametnega novinarja, kot je Marcel Štefančič jr.

3. Ne, ker pravilnik javne RTV ne dopušča tako pristranskega vodenja oddaj. 

VI. Se vam zdi primerno, da se o mednarodnih zadevah praviloma poroča šele v drugi polovici osrednjega dnevnika RTV Slovenija?

1. Seveda, saj gre za slovenska poročila, mednarodne novice so sekundarnega pomena.

2. Seveda, saj se že v Sloveniji veliko dogaja.

3. Ne, dnevnik RTV je prevečkrat pretirano provincialen.

VII. Se vam zdi primerno, da v vlogi varuhinje gledalčevih pravic kršitve pravilnika RTV ocenjuje dolgoletna novinarka RTV Slovenija?

1. Seveda je primerno, kajti le nekdo iz "hiše" najbolje razume izzive, s katerimi se soočajo novinarji RTV.

2. Ni najbolj primerno, vendar je vseeno, če se pravilnik spoštuje ali ne. Bistveno je, da so oddaje kakovostne.

3. Gre za konflikt interesov. Tovrstni nadzor je zato neučinkovit in nesmiseln.

(Zadnja tri vprašanja so retorična.)

VIII. Se vam zdi umestno, da nas po tridesetih letih janšizma še vedno strašite, da Janša "prevzema" neodvisno javno RTV, medtem ko je vsa ta leta javna RTV izrazito levo usmerjena in antijanšistična?

IX. Se vam zdi etično, da v času, ko so mainstream mediji bolj antijanšistični kot kdaj koli v zadnjem tridesetletju, tujini prodajate zgodbo, da Janša omejuje medijsko svobodo in prevzema javno RTV in medije?

X. Boste še gledali pod prste oblasti, ko bo ponovno na njej levica, ali pa nas boste spet opozarjali na "nagajanje opozicije" in svarili o veliki nevarnosti, ki nam preti, če bi "desni prevzeli oblast"?

Življenje je polno vprašanj, bedaki imajo polno odgovorov (Sokrat)

Lahko oporekate, da to niso "ta prava" vprašanja in da sem bedak, ker preveč očitno napeljujem na to, da je pravilen odgovor vselej tisti pod točko 3. Vprašanja lahko preoblikujete ali zamenjate, vendar je brez ocene sedanjega stanja razprava o prihodnosti RTV brezpredmetna. Če pa menite, da so vprašanja nedopustna potem morda:

a) Ne veste, da je v demokraciji tudi četrta veja oblasti legitimno podvržena kritiki, še posebej mediji, ki so financirani iz javnih sredstev.

b) Ne poznate veljavnega pravilnika RTV Slovenija o profesionalnih standardih.

c) Ne spremljate javnih RTV v "najbolj demokratičnih državah".

Če niti na eno izmed prvih pet vprašanj niste odgovorili s 3. možnostjo, je vsaka nadaljnja razprava brezpredmetna. V tem primeru "I rest my case", se predam: Za vas je RTV vzorno nepristranska; katerikoli zakonski poseg lahko uniči to slovensko medijsko idilo. RTV lahko kot dodaten vir financiranja nemudoma začne organizirati seminarje za novinarje BBC, RAI, ORF, itd., saj se lahko veliko naučijo od voditeljev in voditeljic Studio City, Tarče in večernega Dnevnika. 

Da ne bo pomote: ko kritiziram pristranskost novinarjev imam v mislih izključno tiste iz informativnih oddaj javne RTV. Med njimi so tudi taki, ki se trudijo biti profesionalni in nepristranski. Žal pa jih je veliko, ki menijo da medijska svoboda in neodvisnost javne RTV pomenita, da lahko v eter aktivistično trosijo svojo resnico in gledalcem (poslušalcem) vsiljujejo svoja politična mnenja.

Lahko obžalujemo, da so novinarji zasebnih medijev pristranski, navijaški ali neobjektivni, vendar je to njihova odločitev, zlasti pa pravica lastnikov medija, pri katerem so zaposleni. Ko gre za JAVNO (radio) televizijo, pa je politična pristranskost, naj bo ta v korist levih ali desnih, NESPREJEMLJIVA.

* Uredništvo bo vseeno poskrbelo, da bodo vprašanja prišla v roke naslovnikov.