Komentar

Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?

Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki dela na težkem delovnem mestu in se je zaposlil že pri dvajsetih, to težko sprejme in takšne primere bo potrebno drugače obravnavati. A na drugi strani vemo tudi to, da se prva zaposlitev v povprečju giblje že precej preko 25. leta starosti (danes polovica 25-letnikov še ni zaposlenih), da bo pričakovana življenjska doba čez trideset let že 85 let in da v takšnih razmerah ne moremo odhajati v pokoj pri šestdesetih. 

01.10.2020 22:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   pokojnine   Bismarck   pay as you go   PAYG   ZPIZ

Vedno beremo o tem, koliko dolga bomo zapustili svojim zanamcem. Vseeno ob tem ne smemo pozabiti, da pa jim puščamo tudi ogromna premoženja.

Pred dnevi mi je mlajši sogovornik v pogovoru razlagal, kako ne bo pri nas nič boljše, dokler ne naredimo resne pokojninske in zdravstvene reforme. Resno pokojninsko reformo razume predvsem kot ukinitev obstoječega "pay as you go" (PAYG) pokojninskega sistema, sistema po katerem aktivna generacija zbira sredstva za upokojeno generacijo, ta sistem pa bi nadomestili z naložbenim. Trenutni pokojninski sistem naj ne bi bil pravičen, kar je podkrepil tudi s podatkom, da ima njegova nedolgo nazaj upokojena mati precej nižjo pokojnino od tistih, ki so se s podobno plačo upokojili pred leti [1].

 

Takšno razmišljanje je precej značilno za mlajšo generacijo, ki vsak dan prebira predvsem komentarje o demografski katastrofi, o tem, kako se bo pokojninski sistem sesul, kako ne bo denarja za njihove pokojnine in kako bodo morali delati "do konca življenja". V takšnih razmerah potem vsakdo išče možnosti, kako bi se izognil plačevanju višjih pokojninskih prispevkov. V primeru redne zaposlitve so pri višjih prejemkih prispevki res precej visoki in ker ne vidijo učinkov tega, iščejo "cenejše" poti preko drugačnih oblik zaposlitve. Nekateri ob tem potem sami varčujejo za starost, a večina mladih se s skrbjo za pokojnine niti ne obremenjuje. Tudi to, da so njihovi starši plačevali pokojninski prispevek za svoje starše in da naj bi zanje sedaj prispevali oni, ne vidijo kot svoj problem. Za to bo že poskrbela država!

 

O tem, da razmere glede staranja prebivalstva in pokojninskega sistema niso tako katastrofalne, če bomo le zagotovili postopno dviganje upokojitvene starosti, sem na portalu+ že precej pisal. Z dvigom upokojitvene starosti na 67 ali 68 let v naslednjih dvajsetih letih razmerje med upokojeno in aktivno generacijo ne bo pretirano odstopalo od današnjih razmer in tudi današnja mladina bo lahko prejemala pokojnine. Seveda na način, da bodo sredstva zanje vplačevale naslednje generacije, tako kot trenutno zaposleni zbirajo sredstva za izplačilo pokojnin današnjih upokojencev (oni pa za svoje starše).

 

Poglejmo ta medgeneracijski način financiranja pokojnin nekoliko podrobneje. Če bi šli daleč v zgodovino, bi ugotovili, da takšen način skrbi za starejše velja v bistvu že od vsega začetka. Ljudje so bili aktivni in so delali, dokler so lahko, ko pa so onemogli, so zanje praviloma skrbeli otroci, katerim so tudi prepustili vse do tedaj ustvarjeno premoženje. Seveda veliko ljudi teh možnosti ni imelo (ni bilo premoženja, ni bilo potomcev ali ti niso hoteli skrbeli zanje) in veliko starejših je zaradi tega umrlo v revščini. Zato so proti koncu 19. stoletja v Evropi pričeli uvajati javno skrb za starejše. Država jim je zagotavljala nek minimalni dohodek, sredstva zanj pa je zbirala preko višjih davkov. Skrb za starejše so torej iz rok posamezne družine prenesli na nivo države in s tem zagotovili večjo varnost starejši generaciji. Za začetnika takšnega sistema (1889) velja nemški kancler Otto von Bismarck, ki je s tem hotel omejiti vse večji vpliv socialističnega gibanja. Medgeneracijski sistem financiranja pokojnin se zato imenuje tudi Bismarckov sistem ali - kot smo zapisali že uvodoma - sistem "pay as you go".

 

Sistem, po katerem aktivne generacije plačujejo pokojnine upokojeni generaciji, se je seveda v Evropi uvajal zelo postopno. Moja stara mati med obema vojnama na kmetiji najbrž ni vplačevala nobenih posebnih davkov za pokojnine, a je bila po drugi svetovni vojni vseeno upravičena do neke manjše pokojnine, ki ji je omogočala lastni dohodek in preživetje. Sredstva zanje je zbirala generacija mojih staršev, a ker je bilo upokojencev malo, pokojnine pa nizke, je zadoščal že minimalni prispevek, na začetku le okoli 10 % od neto plače. V devetdesetih letih se je upokojil tudi oče in v skladu s takratnimi predpisi so mu izračunali kar solidno pokojnino, ki jo prejema še danes. Višina pokojnine se namreč določa na osnovi povprečnih neto plač in delovne dobe, neupoštevaje višino prispevkov za pokojninsko zavarovanje, ki so bili nekdaj bistveno nižji.

 

Danes vplačujejo zaposleni v povprečju blizu 40 % prispevka za ZPIZ od svoje neto plače. Odstotek od bruto plače znaša sicer za vse enako (24,35 %), zaradi progresivne dohodnine pa znaša ta prispevek na neto prejemek med 33 % pri minimalni plači in okoli 50 % pri najvišjih dohodkih. Takšen odstotek prispevkov bi približno zadoščal za pokojnino v višini 65 % neto plače ob običajni delovni dobi in času prejemanja pokojnin. A ker so prejšnje generacije vplačevale bistveno nižje prispevke, kot pa prejemajo pokojnine, ta denar enostavno manjka. Danes s tekočimi prispevki zberemo nekje med 70 in 80 % potrebnih sredstev za pokojnine, razliko pa mora država zagotoviti iz drugih davkov (denimo, da za to namenjamo še 5 odstotnih točko DDV-ja). Če bi vsi upokojenci ves čas vplačevali blizu 40 % prispevkov za pokojninsko zavarovanje, bi tekoči primanjkljaj ZPIZ-a lahko pokrivali iz presežka zbranih sredstev, a teh seveda ni. Zaposleni so vsa leta vplačevali samo takšno višino pokojninskega prispevka, da je zadoščala za izplačilo pokojnin takratnim upokojencem in zato se nek sklad ni oblikoval. To omenjam zato, ker se danes rado govori, kako je pokojninska blagajna prazna, a v resnici ta ni bila nikoli polna. Vedno zbralo samo toliko, kolikor je bilo izplačil.

 

Danes smo torej v položaju, ko vseh dobrih 500.000 upokojencev (in še 100.000 prejemnikov delnih pokojnin) računa, da bodo do smrti prejemali redno pokojnino, ker seveda drugih dohodkov nimajo. In če bi danes ukinili obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin, bi morala država zagotoviti ta sredstva iz drugih virov. A poleg njih pričakujejo zaradi vplačevanja prispevkov pokojnino tudi vsi zaposleni za njihovih 30, 20 ali 5 let dosedanje delovne dobe in vplačil prispevkov. Če bi se na primer hoteli odločiti, da ta trenutek preidemo na čisti naložbeni sistem, da torej vsak zbira denar za svojo pokojnino, bi morala država v naslednjih letih poskrbeti za vsa omenjena izplačila pokojnin.

 

Po okvirnem izračunu bo teh obveznosti za izplačila pokojnin, ki jih prenašamo iz generacije v generacijo, okoli 150 milijard evrov (!). Obstaja torej nekakšen "implicitni" medgeneracijski dolg v višini vsaj treh letnih BDP, ki ga seveda nimamo nikjer evidentiranega. Ne mi in tudi ne druge evropske države Evrope, kjer imajo podobne pokojninske sisteme. To preprosto pomeni, da iz PAYG sistema zbiranja denarja za pokojnine preprosto ne moremo izstopiti, temveč bomo s takšnim načinom zbiranja sredstev za tekoče pokojnine nadaljevali. A kot rečeno, ob ustrezni politiki dviganja upokojitvene starosti bo tak sistem vzdržen tudi naprej. Če s časom dvignemo povprečno starost ob upokojitvi na vsaj 67 let, bomo v povprečju še vedno preko 20 let uživali pokojnino, povprečna delovna doba pa bo še vedno nižja od 40 let, saj se današnje generacije tudi mnogo kasneje zaposlujejo. S tem bomo vzdrževali približno razmerje: 37 let dela / 21 let prejemanja pokojnine, ki velja zadnja leta in ob katerem 40 % pokojninskega prispevka od neto plače omogoča prejemanje okoli 65 % pokojnine glede na plačo (brez dodatnih sredstev iz proračuna).

 

Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali tudi še kako leto več seveda doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki dela na težkem delovnem mestu in se je zaposlil že pri dvajsetih, to težko sprejme in takšne primere bo potrebno drugače obravnavati. A na drugi strani vemo tudi to, da se prva zaposlitev v povprečju giblje že precej preko 25. leta starosti (danes polovica 25-letnikov še ni zaposlenih), da bo pričakovana življenjska doba čez trideset let že 85 let in da v takšnih razmerah ne moremo odhajati v pokoj pri šestdesetih.  

 

Postopne spremembe obdobja delovne aktivnosti in upokojevanja bodo torej omogočale, da bo obstoječi pokojninski sistem vzdržen tudi vnaprej, čeprav mogoče z nekaj več sredstev iz drugih virov (npr. iz DDV) ali mogoče tudi nekaj nižjimi pokojninami, če bomo v vmesnem času močneje spodbudili tudi naložbeni sistem zbiranja sredstev za pokojnino. Kot kažejo številke, sistema PAYG nikakor ne moremo odpraviti, lahko pa postopno, skozi desetletja krepimo  naložbeni način financiranja (torej, da vsak zbira sredstva neposredno zase) kot dodatek obveznemu pokojninskemu zavarovanju.

 

Ob teh ugotovitvah, pa je pomembno izpostaviti še dve stvari.

 

Kot rečeno, so danes mladi precej skeptični do prejemanja pokojnin čez desetletja (no, to je sicer veljalo za precejšen del zaposlenih v drugih oblikah zaposlitve tudi v preteklosti - ti so se vsa leta izogibali plačevanju prispevkov, a se danes najbolj pritožujejo nad nizko pokojnino). Zaradi tega predvsem mlajši iščejo načine zaposlitve, ki jim omogočajo kljub solidnim neto prejemkom, nizka vplačila pokojninskega prispevka. Tako imamo danes situacijo, da okoli 750 tisoč zaposlenih pri pravnih osebah v povprečju vplačuje blizu 450 evrov za pokojninsko zavarovanje mesečno, skoraj 250 tisoč ljudi v drugih oblikah zaposlitve in zavarovanja pa v povprečju kar polovico manj. Izpad teh plačil je danes pravzaprav glavni razlog, da mora država iz drugih davkov pokrivati skoraj milijardo primanjkljaja v ZPIZ. Tudi zaradi zagotavljanja neke minimalne pokojnine v bodoče (to vsak pričakuje od deklarirano socialne države), bi moral danes vsakdo vplačevati vsaj 350 evrov pokojninskega prispevka. To bi mu ob 37 let povprečne delovne dobe zagotavljalo vsaj 600 evrov v povprečju 21-letnega prejemanja pokojnine. Pri izračunu ne upoštevam obresti, ker se z leti dvigujejo tudi realne plače ter pokojnine; donos sredstev - če bi vplačila gledamo kot naložbo - bi zagotavljal tudi pokritje te realne rasti prejemkov.

 

Omenjeni manko sredstev za izplačila pokojnin je seveda samo še dodaten ogromen znesek k trenutnemu javnemu dolgu in vse te obveznosti se običajno obravnavajo kot obremenjevanje potomcev. Praviloma namreč vedno beremo predvsem to, koliko dolga bomo zapustili svojim zanamcem. Vseeno ob tem ne smemo pozabiti, da pa jim puščamo tudi ogromna premoženja. Nekdo je pač moral zagotoviti sredstva za vso infrastrukturo države (ceste, železnice...), za vse bolnice in šole, muzeje in tako naprej. Tudi vse to se "brezplačno" prenaša zanamcem, ki seveda to razumejo kot samo po sebi umevno. A vse premoženje države in državljanov, ki se meri v sto milijardah evrov, prav tako prehaja na mlajše generacije in zato je potrebno dolgove gledati tudi z širšega vidika. Če bi morali plačevati nadomestilo za "uporabo" tega premoženja, bi imel tudi dolg drugačno dimenzijo.

 

Pokojninski sistem - takšen kot je - pač preprosto mora ostati in ob nadaljevanju dosedanjih politik zviševanja upokojitvene starosti bo vzdržen tudi v bodoče. Lahko ga samo delno dopolnjujemo z dodatnim pokojninskim naložbenim zavarovanjem (drugi in tretji steber). Dodatno pa je potrebno vzpostaviti tudi obveznost vplačevanja pokojninskega prispevka v višini, ki bi ob običajni delovni dobi omogočila tudi vsaj minimalno pokojnino, da se izognemo stalnemu očitku o prenizkih pokojninah.

 

________________

[1] Do teh razlik je v zadnjih letih res prišlo, ker smo precej po tihem znižali odstotke za odmero pokojnine, pred tem pa še podaljšali obdobje za izračun povprečne plače, ki se upošteva kot osnova za pokojnino. Zaradi tega prejemajo upokojenci, ki so se upokojevali zadnja leta ob podobnih plačah kar nekaj nižje pokojnine od upokojencev, ki so se upokojili pred tem in to res ni najbolj pošteno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.754
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.495
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.577
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.535
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.591
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.253
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 978
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.227
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 907
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.030