Komentar

Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?

Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki dela na težkem delovnem mestu in se je zaposlil že pri dvajsetih, to težko sprejme in takšne primere bo potrebno drugače obravnavati. A na drugi strani vemo tudi to, da se prva zaposlitev v povprečju giblje že precej preko 25. leta starosti (danes polovica 25-letnikov še ni zaposlenih), da bo pričakovana življenjska doba čez trideset let že 85 let in da v takšnih razmerah ne moremo odhajati v pokoj pri šestdesetih. 

01.10.2020 22:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   pokojnine   Bismarck   pay as you go   PAYG   ZPIZ

Vedno beremo o tem, koliko dolga bomo zapustili svojim zanamcem. Vseeno ob tem ne smemo pozabiti, da pa jim puščamo tudi ogromna premoženja.

Pred dnevi mi je mlajši sogovornik v pogovoru razlagal, kako ne bo pri nas nič boljše, dokler ne naredimo resne pokojninske in zdravstvene reforme. Resno pokojninsko reformo razume predvsem kot ukinitev obstoječega "pay as you go" (PAYG) pokojninskega sistema, sistema po katerem aktivna generacija zbira sredstva za upokojeno generacijo, ta sistem pa bi nadomestili z naložbenim. Trenutni pokojninski sistem naj ne bi bil pravičen, kar je podkrepil tudi s podatkom, da ima njegova nedolgo nazaj upokojena mati precej nižjo pokojnino od tistih, ki so se s podobno plačo upokojili pred leti [1].

 

Takšno razmišljanje je precej značilno za mlajšo generacijo, ki vsak dan prebira predvsem komentarje o demografski katastrofi, o tem, kako se bo pokojninski sistem sesul, kako ne bo denarja za njihove pokojnine in kako bodo morali delati "do konca življenja". V takšnih razmerah potem vsakdo išče možnosti, kako bi se izognil plačevanju višjih pokojninskih prispevkov. V primeru redne zaposlitve so pri višjih prejemkih prispevki res precej visoki in ker ne vidijo učinkov tega, iščejo "cenejše" poti preko drugačnih oblik zaposlitve. Nekateri ob tem potem sami varčujejo za starost, a večina mladih se s skrbjo za pokojnine niti ne obremenjuje. Tudi to, da so njihovi starši plačevali pokojninski prispevek za svoje starše in da naj bi zanje sedaj prispevali oni, ne vidijo kot svoj problem. Za to bo že poskrbela država!

 

O tem, da razmere glede staranja prebivalstva in pokojninskega sistema niso tako katastrofalne, če bomo le zagotovili postopno dviganje upokojitvene starosti, sem na portalu+ že precej pisal. Z dvigom upokojitvene starosti na 67 ali 68 let v naslednjih dvajsetih letih razmerje med upokojeno in aktivno generacijo ne bo pretirano odstopalo od današnjih razmer in tudi današnja mladina bo lahko prejemala pokojnine. Seveda na način, da bodo sredstva zanje vplačevale naslednje generacije, tako kot trenutno zaposleni zbirajo sredstva za izplačilo pokojnin današnjih upokojencev (oni pa za svoje starše).

 

Poglejmo ta medgeneracijski način financiranja pokojnin nekoliko podrobneje. Če bi šli daleč v zgodovino, bi ugotovili, da takšen način skrbi za starejše velja v bistvu že od vsega začetka. Ljudje so bili aktivni in so delali, dokler so lahko, ko pa so onemogli, so zanje praviloma skrbeli otroci, katerim so tudi prepustili vse do tedaj ustvarjeno premoženje. Seveda veliko ljudi teh možnosti ni imelo (ni bilo premoženja, ni bilo potomcev ali ti niso hoteli skrbeli zanje) in veliko starejših je zaradi tega umrlo v revščini. Zato so proti koncu 19. stoletja v Evropi pričeli uvajati javno skrb za starejše. Država jim je zagotavljala nek minimalni dohodek, sredstva zanj pa je zbirala preko višjih davkov. Skrb za starejše so torej iz rok posamezne družine prenesli na nivo države in s tem zagotovili večjo varnost starejši generaciji. Za začetnika takšnega sistema (1889) velja nemški kancler Otto von Bismarck, ki je s tem hotel omejiti vse večji vpliv socialističnega gibanja. Medgeneracijski sistem financiranja pokojnin se zato imenuje tudi Bismarckov sistem ali - kot smo zapisali že uvodoma - sistem "pay as you go".

 

Sistem, po katerem aktivne generacije plačujejo pokojnine upokojeni generaciji, se je seveda v Evropi uvajal zelo postopno. Moja stara mati med obema vojnama na kmetiji najbrž ni vplačevala nobenih posebnih davkov za pokojnine, a je bila po drugi svetovni vojni vseeno upravičena do neke manjše pokojnine, ki ji je omogočala lastni dohodek in preživetje. Sredstva zanje je zbirala generacija mojih staršev, a ker je bilo upokojencev malo, pokojnine pa nizke, je zadoščal že minimalni prispevek, na začetku le okoli 10 % od neto plače. V devetdesetih letih se je upokojil tudi oče in v skladu s takratnimi predpisi so mu izračunali kar solidno pokojnino, ki jo prejema še danes. Višina pokojnine se namreč določa na osnovi povprečnih neto plač in delovne dobe, neupoštevaje višino prispevkov za pokojninsko zavarovanje, ki so bili nekdaj bistveno nižji.

 

Danes vplačujejo zaposleni v povprečju blizu 40 % prispevka za ZPIZ od svoje neto plače. Odstotek od bruto plače znaša sicer za vse enako (24,35 %), zaradi progresivne dohodnine pa znaša ta prispevek na neto prejemek med 33 % pri minimalni plači in okoli 50 % pri najvišjih dohodkih. Takšen odstotek prispevkov bi približno zadoščal za pokojnino v višini 65 % neto plače ob običajni delovni dobi in času prejemanja pokojnin. A ker so prejšnje generacije vplačevale bistveno nižje prispevke, kot pa prejemajo pokojnine, ta denar enostavno manjka. Danes s tekočimi prispevki zberemo nekje med 70 in 80 % potrebnih sredstev za pokojnine, razliko pa mora država zagotoviti iz drugih davkov (denimo, da za to namenjamo še 5 odstotnih točko DDV-ja). Če bi vsi upokojenci ves čas vplačevali blizu 40 % prispevkov za pokojninsko zavarovanje, bi tekoči primanjkljaj ZPIZ-a lahko pokrivali iz presežka zbranih sredstev, a teh seveda ni. Zaposleni so vsa leta vplačevali samo takšno višino pokojninskega prispevka, da je zadoščala za izplačilo pokojnin takratnim upokojencem in zato se nek sklad ni oblikoval. To omenjam zato, ker se danes rado govori, kako je pokojninska blagajna prazna, a v resnici ta ni bila nikoli polna. Vedno zbralo samo toliko, kolikor je bilo izplačil.

 

Danes smo torej v položaju, ko vseh dobrih 500.000 upokojencev (in še 100.000 prejemnikov delnih pokojnin) računa, da bodo do smrti prejemali redno pokojnino, ker seveda drugih dohodkov nimajo. In če bi danes ukinili obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin, bi morala država zagotoviti ta sredstva iz drugih virov. A poleg njih pričakujejo zaradi vplačevanja prispevkov pokojnino tudi vsi zaposleni za njihovih 30, 20 ali 5 let dosedanje delovne dobe in vplačil prispevkov. Če bi se na primer hoteli odločiti, da ta trenutek preidemo na čisti naložbeni sistem, da torej vsak zbira denar za svojo pokojnino, bi morala država v naslednjih letih poskrbeti za vsa omenjena izplačila pokojnin.

 

Po okvirnem izračunu bo teh obveznosti za izplačila pokojnin, ki jih prenašamo iz generacije v generacijo, okoli 150 milijard evrov (!). Obstaja torej nekakšen "implicitni" medgeneracijski dolg v višini vsaj treh letnih BDP, ki ga seveda nimamo nikjer evidentiranega. Ne mi in tudi ne druge evropske države Evrope, kjer imajo podobne pokojninske sisteme. To preprosto pomeni, da iz PAYG sistema zbiranja denarja za pokojnine preprosto ne moremo izstopiti, temveč bomo s takšnim načinom zbiranja sredstev za tekoče pokojnine nadaljevali. A kot rečeno, ob ustrezni politiki dviganja upokojitvene starosti bo tak sistem vzdržen tudi naprej. Če s časom dvignemo povprečno starost ob upokojitvi na vsaj 67 let, bomo v povprečju še vedno preko 20 let uživali pokojnino, povprečna delovna doba pa bo še vedno nižja od 40 let, saj se današnje generacije tudi mnogo kasneje zaposlujejo. S tem bomo vzdrževali približno razmerje: 37 let dela / 21 let prejemanja pokojnine, ki velja zadnja leta in ob katerem 40 % pokojninskega prispevka od neto plače omogoča prejemanje okoli 65 % pokojnine glede na plačo (brez dodatnih sredstev iz proračuna).

 

Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali tudi še kako leto več seveda doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki dela na težkem delovnem mestu in se je zaposlil že pri dvajsetih, to težko sprejme in takšne primere bo potrebno drugače obravnavati. A na drugi strani vemo tudi to, da se prva zaposlitev v povprečju giblje že precej preko 25. leta starosti (danes polovica 25-letnikov še ni zaposlenih), da bo pričakovana življenjska doba čez trideset let že 85 let in da v takšnih razmerah ne moremo odhajati v pokoj pri šestdesetih.  

 

Postopne spremembe obdobja delovne aktivnosti in upokojevanja bodo torej omogočale, da bo obstoječi pokojninski sistem vzdržen tudi vnaprej, čeprav mogoče z nekaj več sredstev iz drugih virov (npr. iz DDV) ali mogoče tudi nekaj nižjimi pokojninami, če bomo v vmesnem času močneje spodbudili tudi naložbeni sistem zbiranja sredstev za pokojnino. Kot kažejo številke, sistema PAYG nikakor ne moremo odpraviti, lahko pa postopno, skozi desetletja krepimo  naložbeni način financiranja (torej, da vsak zbira sredstva neposredno zase) kot dodatek obveznemu pokojninskemu zavarovanju.

 

Ob teh ugotovitvah, pa je pomembno izpostaviti še dve stvari.

 

Kot rečeno, so danes mladi precej skeptični do prejemanja pokojnin čez desetletja (no, to je sicer veljalo za precejšen del zaposlenih v drugih oblikah zaposlitve tudi v preteklosti - ti so se vsa leta izogibali plačevanju prispevkov, a se danes najbolj pritožujejo nad nizko pokojnino). Zaradi tega predvsem mlajši iščejo načine zaposlitve, ki jim omogočajo kljub solidnim neto prejemkom, nizka vplačila pokojninskega prispevka. Tako imamo danes situacijo, da okoli 750 tisoč zaposlenih pri pravnih osebah v povprečju vplačuje blizu 450 evrov za pokojninsko zavarovanje mesečno, skoraj 250 tisoč ljudi v drugih oblikah zaposlitve in zavarovanja pa v povprečju kar polovico manj. Izpad teh plačil je danes pravzaprav glavni razlog, da mora država iz drugih davkov pokrivati skoraj milijardo primanjkljaja v ZPIZ. Tudi zaradi zagotavljanja neke minimalne pokojnine v bodoče (to vsak pričakuje od deklarirano socialne države), bi moral danes vsakdo vplačevati vsaj 350 evrov pokojninskega prispevka. To bi mu ob 37 let povprečne delovne dobe zagotavljalo vsaj 600 evrov v povprečju 21-letnega prejemanja pokojnine. Pri izračunu ne upoštevam obresti, ker se z leti dvigujejo tudi realne plače ter pokojnine; donos sredstev - če bi vplačila gledamo kot naložbo - bi zagotavljal tudi pokritje te realne rasti prejemkov.

 

Omenjeni manko sredstev za izplačila pokojnin je seveda samo še dodaten ogromen znesek k trenutnemu javnemu dolgu in vse te obveznosti se običajno obravnavajo kot obremenjevanje potomcev. Praviloma namreč vedno beremo predvsem to, koliko dolga bomo zapustili svojim zanamcem. Vseeno ob tem ne smemo pozabiti, da pa jim puščamo tudi ogromna premoženja. Nekdo je pač moral zagotoviti sredstva za vso infrastrukturo države (ceste, železnice...), za vse bolnice in šole, muzeje in tako naprej. Tudi vse to se "brezplačno" prenaša zanamcem, ki seveda to razumejo kot samo po sebi umevno. A vse premoženje države in državljanov, ki se meri v sto milijardah evrov, prav tako prehaja na mlajše generacije in zato je potrebno dolgove gledati tudi z širšega vidika. Če bi morali plačevati nadomestilo za "uporabo" tega premoženja, bi imel tudi dolg drugačno dimenzijo.

 

Pokojninski sistem - takšen kot je - pač preprosto mora ostati in ob nadaljevanju dosedanjih politik zviševanja upokojitvene starosti bo vzdržen tudi v bodoče. Lahko ga samo delno dopolnjujemo z dodatnim pokojninskim naložbenim zavarovanjem (drugi in tretji steber). Dodatno pa je potrebno vzpostaviti tudi obveznost vplačevanja pokojninskega prispevka v višini, ki bi ob običajni delovni dobi omogočila tudi vsaj minimalno pokojnino, da se izognemo stalnemu očitku o prenizkih pokojninah.

 

________________

[1] Do teh razlik je v zadnjih letih res prišlo, ker smo precej po tihem znižali odstotke za odmero pokojnine, pred tem pa še podaljšali obdobje za izračun povprečne plače, ki se upošteva kot osnova za pokojnino. Zaradi tega prejemajo upokojenci, ki so se upokojevali zadnja leta ob podobnih plačah kar nekaj nižje pokojnine od upokojencev, ki so se upokojili pred tem in to res ni najbolj pošteno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
0
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Gozd, voda in les, slovenski ponos v Dubaju na svetovni razstavi Expo 2020
18
21.04.2021 21:31
1. oktobra letos se bo v Dubaju odprl Expo 2020, ki ga je pandemija novega koronavirusa prestavila za eno leto. Predstavilo se ... Več.
Piše: Robert Klun
Gostujoči komentar: Covid-19 nas je že nekajkrat neprijetno presenetil in še vedno nas lahko
22
19.04.2021 21:00
Pri spremljanju razvoja bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, je že dolgo jasno, da ne gre samo za respiratorno ... Več.
Piše: Milan Krek
Če nas ne bo povozila multinacionalka Uber, nas bodo dotolkli pa vsi domači "uberji"
10
18.04.2021 11:00
Slovenija je Slovenija! V tridesetih letih samostojne države je slovenska politika predvsem plonkala ideje in vizije drugih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Milutin Milanković: Tisti astronom, ki je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično
7
17.04.2021 21:17
Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Leta 1928 je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Replika Billu Wirtzu: Tisti, ki živijo v steklenih hišah, ne bi smeli metati kamenja
19
16.04.2021 22:00
Kritika iz Luksemburga je popolnoma razvrednotena zaradi številnih stvari. Prvo si bodo Slovenci zapomnili iz časa, ko so se ... Več.
Piše: Keith Miles
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
15
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
Šteje samo, kakšen človek si
21
14.04.2021 21:08
Ljudje smo raznoliki. Levičarji, desničarji in tisti vmes, pa še vsi tisti na robu. Vendar je nam vsem, ne glede na kopico ... Več.
Piše: Ana Jud
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
43
12.04.2021 21:29
Med slovenskim predsedovanjem EU bo v središču pozornosti svoboda medijev, opozarja naš luksemburški sodelavec Bill Wirtz. Kot ... Več.
Piše: Bill Wirtz
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.251
02/
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
Simona Rebolj
Ogledov: 1.920
03/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.423
04/
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
Keith Miles
Ogledov: 1.279
05/
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.247
06/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 777
07/
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
Miha Burger
Ogledov: 1.019
08/
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
Bine Kordež
Ogledov: 837
09/
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.084
10/
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
Bine Kordež
Ogledov: 935