Komentar

75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno

Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati pa tudi pomanjkljivosti. Pri ohranjanju miru v svetu je bil OZN bolj opoteče sreče. Enega redkih primerov, ko so članice uspele strniti vrste in OZN omogočile, da opravi svoje delo, predstavlja osvoboditev Kuvaita po iraški zasedbi leta 1991. Veliko, veliko daljši je spisek primerov, ko je organizacija le nemočno opazovala uporabo orožja in prelivanje krvi ...

28.09.2020 20:03
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   OZN   Organizacija združenih narodov   75 let   1945   Splošna deklaracija o človekovih pravicah   Varnostni svet   ZDA

Fotomontaža: portal+

Živimo v času, ko je multilateralizem v krizi, ko ga spodriva unilateralizem. Globalnega sodelovanja je manj, iz mednarodnih sporazumov se izstopa, mednarodno pravo se spodkopava ali se ga uporablja selektivno. Vendar ravno pandemija, v kateri se nahajamo, kaže, kako pomembno, pravzaprav ključno je mednarodno sodelovanje!

Ustanovljena je bila 24. oktobra leta 1945. Takrat je namreč stopila v veljavo Ustanovna listina, ki so jo 26. junija 1945, se pravi ob koncu II. svetovne vojne, podpisali predstavniki 50 držav v San Franciscu, Združene države Amerike. Med ustanovnimi članicami je bila tudi Jugoslavija. Organizacija združenih narodov (OZN) naj bi nadomestila svojega predhodnika, Društvo narodov, ki druge svetovne morije ni bilo sposobno preprečiti. Za cilj si je OZN torej zadal predvsem ohranjanje svetovnega miru in varnosti, pa tudi razvijanje prijateljskih odnosov med državami in reševanje mednarodnih  problemov s pomočjo sodelovanja. OZN naj bi predstavljal mesto za pogajanja o preprečevanju in umirjanju kriz. Organizacija je zgrajena na treh stebrih – mir, človekove pravice, razvoj. V teku je visoki segment letošnjega zasedanja Generalne skupščine. Najvišji predstavniki držav članic, danes jih je že 193, se zaradi pandemije niso zbrali na sedežu organizacije v New Yorku. Svoje nastope, v katerih se ozirajo tudi na pretekla desetletja Svetovne organizacije, opravljajo preko svetovnega spleta.

 

Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno njene uspešnosti oziroma njenih dobrih plati pa tudi pomanjkljivosti. Pri ohranjanju miru v svetu je bila bolj opoteče sreče. Enega redkih primerov, ko so članice uspele strniti vrste in OZN omogočile, da opravi svoje delo, predstavlja osvoboditev Kuvaita po iraški zasedbi leta 1991 (na podlagi mandata Varnostnega sveta in v izvedbi koalicije pod vodstvom ZDA). Veliko daljši je spisek primerov, ko je le nemočno opazovala uporabo orožja in prelivanje krvi, npr. ob ruski agresiji na Ukrajino in aneksiji Krima leta 2014, če omenimo enega zadnjih.

 

Vendar je na drugi strani potrebno priznati, da do tretje svetovne vojne vendarle ni prišlo. Ne majhne zasluge, da ni prišlo do vojaškega spopada med velesilami, ima tudi OZN. Ne gre tudi podcenjevati pomena njenih mirovnih operacij po svetu. Bolj uspešna kot pri prvem, se zdi, je bila glede drugih dveh stebrov. Spomniti velja na sprejem Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah leta 1948, s katero so bili postavljeni njihovi univerzalni standardi (mimogrede, Jugoslavija, v kateri je takrat vladal Titov komunistični režim, zanjo sploh ni glasovala!). S tem v zvezi velja omeniti odpravo apartheida v Južni Afriki in nasploh dekolonizacijo. Velik je bil prispevek OZN in njenih agencij k gospodarskemu napredku, zmanjšanju revščine in razlik v svetu, k izkoreninjenju nalezljivih bolezni, k zaščiti okolja.

 

Izredno pomembno vlogo je odigrala pri razvijanju mednarodnega prava. Na žalost pa je tudi na teh dveh področjih prišlo do vrste opustitev, ki ji oziroma človeštvu niso v čast. Spomniti velja npr. na genocida v Ruandi in Srebrenici. Doktrina o odgovornosti zaščiti, ki so jo Združeni narodi posledično sprejeli leta 2005, se že vrsto let ne uresničuje, kot dokazujejo vojni zločini in zločini zoper človečnost v Siriji in Jemnu.

 

Za ocenjevanje uspešnosti OZN se niti ni treba vračati v preteklost, ampak je dovolj, če si ogledamo stanje danes. V času množice izzivov in pomanjkanja rešitev, kot je sedanji trenutek označil generalni sekretar OZN Antonio Gutteres. Živimo v času, ko je multilateralizem v krizi, ko ga spodriva unilateralizem. Globalnega sodelovanja je manj, iz mednarodnih sporazumov se izstopa, mednarodno pravo se spodkopava ali se ga uporablja selektivno. Vendar ravno pandemija, v kateri se nahajamo, kaže, kako pomembno, pravzaprav ključno je mednarodno sodelovanje! Ne samo s Covid-19, ampak tudi s podnebnimi spremembami, ekonomsko krizo, širitvijo nuklearnega in drugega orožja za množično uničevanje, terorizmom itd. se je moč uspešno spopasti le skupaj. Namesto, da bi OZN pri tem prišla do polnega izraza, je marsikdaj vse manj relevantna. To velja tudi za nekatere druge mednarodne organizacije. Razloge je treba iskati predvsem v rivalstvu med velikimi silami in v nepripravljenosti držav, da si s sodelovanjem v mednarodnih organizacijah ožijo svoj manevrski prostor. Tipičen primer za to je Varnostni svet OZN (VS), njen najpomembnejši organ. Zaradi uporabe veta ali - bolje rečeno - zlorabe le-tega s strani njegovih stalnih članic v zasledovanju svojih ozkih interesov, je pogosto paraliziran. Naj spomnimo, da gre za organ, ki je prvenstveno zadolžen za mir v svetu.

 

Kritike, da se OZN ne najbolje sooča s modernimi problemi, ne gre razumeti, kot da je ne rabimo, da je povsem brez koristi, da jo lahko nadomestijo alternative v podobi G7 ali G20 ali raznih "koalicij voljnih". Zaenkrat še nihče ni predlagal kaj boljšega. Bo pa vsekakor potrebno  OZN napraviti bolj učinkovito oziroma bolj koristno in močnejšo. Prilagoditi jo je treba potrebam današnjega časa. Odpraviti bo treba anomalije in dvoličnosti, da v njenih telesih sedijo predstavniki držav, ki tja ne sodijo (npr. v Svetu OZN za človekove pravice). Potrebna so dopolnjena pravila ravnanja ali na nekaterih področjih sploh njihovo oblikovanje (delovanje v kibernetskem prostoru, uporaba umetne inteligence, biogenetike, avtonomnih vozil itd.) in seveda njihovo spoštovanje.

 

Le svet, ki počiva na dogovorjenih pravilih obnašanja, prinaša varnost, svobodo in razvoj. Potrebne so tudi spremembe v administrativnem aparatu OZN. Na položajih so ljudje, ki ne glede na svoje kompetence in za svoje delo ne odgovarjajo nikomur. Povečati bo treba transparentnost njihovega dela. Odgovornost demokratičnih držav in EU je tu velika. (Slednja oziroma njene države članice prispevajo kar četrtino njenega proračuna in njihov glas bi se moral bolj slišati). Reakcija ZDA, da ne vztrajajo, da pride do vsega omenjenega, ampak se iz organa (Svet OZN za človekove pravice) ali organizacije (UNESCO) enostavno umaknejo ali pa jo ignorirajo, vsekakor ni prava. Izpraznjen prostor izrabijo  drugi, v prvi vrsti Kitajska. Priča smo vdoru avtoritarizma oziroma zasledovanju vrednot, povezanih z njim (korupcija, nespoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin, množični nadzor itd.). Države članice se skuša k temu pridobiti z ekonomsko pomočjo in podobno. To ne velja le za OZN, ampak  še kakšno drugo mednarodno organizacijo (npr. Svetovno zdravstveno organizacijo, WHO). 

Slovenija je članica OZN od leta 1992. Datum vstopa – 22. maj – predstavlja dan njene diplomacije. Slovenija se je skušala dokazati kot dosledna zagovornica učinkovitega multilateralizma. Svoje zvezdne trenutke je v Svetovni organizaciji doživela s svojim članstvom v Varnostnem svetu le nekaj let po svojem nastanku in mednarodnem priznanju. Dr. Danilo Türk je nato postal pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve. Sledilo je manj bleščeče obdobje. Nismo uspeli s ponovno kandidaturo za VS (premagal nas je Azerbejdžan), še manj s kandidaturo dr. Türka za generalnega sekretarja. Načeloma smo pristopali k vrsti pobud, pa se z nobeno nismo povsem poistovetili (izjemo predstavlja naša pobuda za proglasitev 20. maja za svetovni dan čebel). Zmanjkalo je politične volje in tudi denarja za konkretne korake. Ti včasih tudi niso bili ravno dosledni, kot pritiče članici EU in Nata.

 

Predvsem pa našim besedam v OZN in z drugih govornic niso sledila dejanja doma. Npr. glede spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava. Trpela je naša kredibilnost (spomniti velja, koliko postopkov pred mednarodnim sodnim organom smo izgubili). 75. obletnica je prilika, da tudi Slovenija v OZN in sicer v multilateralnemu sodelovanju odpre novo poglavje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
13
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pet minut pred Bergamom bi celo Butalci ugotovili, da je vrag odnesel šalo, Slovenci pa niso ...
20
10.11.2021 22:35
Da so za petek, 12. novembra, napovedani protesti sredi Ljubljane, me pravzaprav ne šokira več. V karikaturi države, katere del ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse ribe Boža Dimnika ali avtobiografija legende med lobisti
16
09.11.2021 21:00
Oni dan sem šla mimo knjigarne na Miklošičevi ulici in skozi izložbo zagledala knjigo slavnega lobista Boža Dimnika. Sam menda ... Več.
Piše: Ana Jud
Ukrepi, ki jih je v petek sprejela vlada, so dejansko zadnji pred popolnim zaprtjem države!
20
08.11.2021 18:00
Ta teden smo zdravniki jasno povedali, da smo na meji. Da smo na meji števila okuženih, zasedenosti bolniških postelj in ... Več.
Piše: Milan Krek
Le neomejena svoboda povzroči neomejeno nasilje in - neomejeno diktaturo!
12
06.11.2021 23:19
Istega leta, ko je na Kranjskem umrl pesnik Prešeren, so v Peterburgu odvzeli prostost socialistu, idealistu Fjodorju ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 1.915
02/
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
Ivan Simič
Ogledov: 1.697
03/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.508
04/
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
Miha Burger
Ogledov: 1.588
05/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.305
06/
Cene stanovanj letijo v nebo, vendar je za prihodnje leto moč pričakovati stabilnost cen novih nepremičnin
Lucija Mulej
Ogledov: 1.027
07/
Državni zbor je v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike
Lucija Mulej
Ogledov: 1.452
08/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 765
09/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 749
10/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 539