Komentar

75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno

Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati pa tudi pomanjkljivosti. Pri ohranjanju miru v svetu je bil OZN bolj opoteče sreče. Enega redkih primerov, ko so članice uspele strniti vrste in OZN omogočile, da opravi svoje delo, predstavlja osvoboditev Kuvaita po iraški zasedbi leta 1991. Veliko, veliko daljši je spisek primerov, ko je organizacija le nemočno opazovala uporabo orožja in prelivanje krvi ...

28.09.2020 20:03
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   OZN   Organizacija združenih narodov   75 let   1945   Splošna deklaracija o človekovih pravicah   Varnostni svet   ZDA

Fotomontaža: portal+

Živimo v času, ko je multilateralizem v krizi, ko ga spodriva unilateralizem. Globalnega sodelovanja je manj, iz mednarodnih sporazumov se izstopa, mednarodno pravo se spodkopava ali se ga uporablja selektivno. Vendar ravno pandemija, v kateri se nahajamo, kaže, kako pomembno, pravzaprav ključno je mednarodno sodelovanje!

Ustanovljena je bila 24. oktobra leta 1945. Takrat je namreč stopila v veljavo Ustanovna listina, ki so jo 26. junija 1945, se pravi ob koncu II. svetovne vojne, podpisali predstavniki 50 držav v San Franciscu, Združene države Amerike. Med ustanovnimi članicami je bila tudi Jugoslavija. Organizacija združenih narodov (OZN) naj bi nadomestila svojega predhodnika, Društvo narodov, ki druge svetovne morije ni bilo sposobno preprečiti. Za cilj si je OZN torej zadal predvsem ohranjanje svetovnega miru in varnosti, pa tudi razvijanje prijateljskih odnosov med državami in reševanje mednarodnih  problemov s pomočjo sodelovanja. OZN naj bi predstavljal mesto za pogajanja o preprečevanju in umirjanju kriz. Organizacija je zgrajena na treh stebrih – mir, človekove pravice, razvoj. V teku je visoki segment letošnjega zasedanja Generalne skupščine. Najvišji predstavniki držav članic, danes jih je že 193, se zaradi pandemije niso zbrali na sedežu organizacije v New Yorku. Svoje nastope, v katerih se ozirajo tudi na pretekla desetletja Svetovne organizacije, opravljajo preko svetovnega spleta.

 

Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno njene uspešnosti oziroma njenih dobrih plati pa tudi pomanjkljivosti. Pri ohranjanju miru v svetu je bila bolj opoteče sreče. Enega redkih primerov, ko so članice uspele strniti vrste in OZN omogočile, da opravi svoje delo, predstavlja osvoboditev Kuvaita po iraški zasedbi leta 1991 (na podlagi mandata Varnostnega sveta in v izvedbi koalicije pod vodstvom ZDA). Veliko daljši je spisek primerov, ko je le nemočno opazovala uporabo orožja in prelivanje krvi, npr. ob ruski agresiji na Ukrajino in aneksiji Krima leta 2014, če omenimo enega zadnjih.

 

Vendar je na drugi strani potrebno priznati, da do tretje svetovne vojne vendarle ni prišlo. Ne majhne zasluge, da ni prišlo do vojaškega spopada med velesilami, ima tudi OZN. Ne gre tudi podcenjevati pomena njenih mirovnih operacij po svetu. Bolj uspešna kot pri prvem, se zdi, je bila glede drugih dveh stebrov. Spomniti velja na sprejem Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah leta 1948, s katero so bili postavljeni njihovi univerzalni standardi (mimogrede, Jugoslavija, v kateri je takrat vladal Titov komunistični režim, zanjo sploh ni glasovala!). S tem v zvezi velja omeniti odpravo apartheida v Južni Afriki in nasploh dekolonizacijo. Velik je bil prispevek OZN in njenih agencij k gospodarskemu napredku, zmanjšanju revščine in razlik v svetu, k izkoreninjenju nalezljivih bolezni, k zaščiti okolja.

 

Izredno pomembno vlogo je odigrala pri razvijanju mednarodnega prava. Na žalost pa je tudi na teh dveh področjih prišlo do vrste opustitev, ki ji oziroma človeštvu niso v čast. Spomniti velja npr. na genocida v Ruandi in Srebrenici. Doktrina o odgovornosti zaščiti, ki so jo Združeni narodi posledično sprejeli leta 2005, se že vrsto let ne uresničuje, kot dokazujejo vojni zločini in zločini zoper človečnost v Siriji in Jemnu.

 

Za ocenjevanje uspešnosti OZN se niti ni treba vračati v preteklost, ampak je dovolj, če si ogledamo stanje danes. V času množice izzivov in pomanjkanja rešitev, kot je sedanji trenutek označil generalni sekretar OZN Antonio Gutteres. Živimo v času, ko je multilateralizem v krizi, ko ga spodriva unilateralizem. Globalnega sodelovanja je manj, iz mednarodnih sporazumov se izstopa, mednarodno pravo se spodkopava ali se ga uporablja selektivno. Vendar ravno pandemija, v kateri se nahajamo, kaže, kako pomembno, pravzaprav ključno je mednarodno sodelovanje! Ne samo s Covid-19, ampak tudi s podnebnimi spremembami, ekonomsko krizo, širitvijo nuklearnega in drugega orožja za množično uničevanje, terorizmom itd. se je moč uspešno spopasti le skupaj. Namesto, da bi OZN pri tem prišla do polnega izraza, je marsikdaj vse manj relevantna. To velja tudi za nekatere druge mednarodne organizacije. Razloge je treba iskati predvsem v rivalstvu med velikimi silami in v nepripravljenosti držav, da si s sodelovanjem v mednarodnih organizacijah ožijo svoj manevrski prostor. Tipičen primer za to je Varnostni svet OZN (VS), njen najpomembnejši organ. Zaradi uporabe veta ali - bolje rečeno - zlorabe le-tega s strani njegovih stalnih članic v zasledovanju svojih ozkih interesov, je pogosto paraliziran. Naj spomnimo, da gre za organ, ki je prvenstveno zadolžen za mir v svetu.

 

Kritike, da se OZN ne najbolje sooča s modernimi problemi, ne gre razumeti, kot da je ne rabimo, da je povsem brez koristi, da jo lahko nadomestijo alternative v podobi G7 ali G20 ali raznih "koalicij voljnih". Zaenkrat še nihče ni predlagal kaj boljšega. Bo pa vsekakor potrebno  OZN napraviti bolj učinkovito oziroma bolj koristno in močnejšo. Prilagoditi jo je treba potrebam današnjega časa. Odpraviti bo treba anomalije in dvoličnosti, da v njenih telesih sedijo predstavniki držav, ki tja ne sodijo (npr. v Svetu OZN za človekove pravice). Potrebna so dopolnjena pravila ravnanja ali na nekaterih področjih sploh njihovo oblikovanje (delovanje v kibernetskem prostoru, uporaba umetne inteligence, biogenetike, avtonomnih vozil itd.) in seveda njihovo spoštovanje.

 

Le svet, ki počiva na dogovorjenih pravilih obnašanja, prinaša varnost, svobodo in razvoj. Potrebne so tudi spremembe v administrativnem aparatu OZN. Na položajih so ljudje, ki ne glede na svoje kompetence in za svoje delo ne odgovarjajo nikomur. Povečati bo treba transparentnost njihovega dela. Odgovornost demokratičnih držav in EU je tu velika. (Slednja oziroma njene države članice prispevajo kar četrtino njenega proračuna in njihov glas bi se moral bolj slišati). Reakcija ZDA, da ne vztrajajo, da pride do vsega omenjenega, ampak se iz organa (Svet OZN za človekove pravice) ali organizacije (UNESCO) enostavno umaknejo ali pa jo ignorirajo, vsekakor ni prava. Izpraznjen prostor izrabijo  drugi, v prvi vrsti Kitajska. Priča smo vdoru avtoritarizma oziroma zasledovanju vrednot, povezanih z njim (korupcija, nespoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin, množični nadzor itd.). Države članice se skuša k temu pridobiti z ekonomsko pomočjo in podobno. To ne velja le za OZN, ampak  še kakšno drugo mednarodno organizacijo (npr. Svetovno zdravstveno organizacijo, WHO). 

Slovenija je članica OZN od leta 1992. Datum vstopa – 22. maj – predstavlja dan njene diplomacije. Slovenija se je skušala dokazati kot dosledna zagovornica učinkovitega multilateralizma. Svoje zvezdne trenutke je v Svetovni organizaciji doživela s svojim članstvom v Varnostnem svetu le nekaj let po svojem nastanku in mednarodnem priznanju. Dr. Danilo Türk je nato postal pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve. Sledilo je manj bleščeče obdobje. Nismo uspeli s ponovno kandidaturo za VS (premagal nas je Azerbejdžan), še manj s kandidaturo dr. Türka za generalnega sekretarja. Načeloma smo pristopali k vrsti pobud, pa se z nobeno nismo povsem poistovetili (izjemo predstavlja naša pobuda za proglasitev 20. maja za svetovni dan čebel). Zmanjkalo je politične volje in tudi denarja za konkretne korake. Ti včasih tudi niso bili ravno dosledni, kot pritiče članici EU in Nata.

 

Predvsem pa našim besedam v OZN in z drugih govornic niso sledila dejanja doma. Npr. glede spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava. Trpela je naša kredibilnost (spomniti velja, koliko postopkov pred mednarodnim sodnim organom smo izgubili). 75. obletnica je prilika, da tudi Slovenija v OZN in sicer v multilateralnemu sodelovanju odpre novo poglavje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
10
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.209
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.434
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.806
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.549
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.472
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.167
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.371
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.112
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.209
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 403