Komentar

75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno

Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati pa tudi pomanjkljivosti. Pri ohranjanju miru v svetu je bil OZN bolj opoteče sreče. Enega redkih primerov, ko so članice uspele strniti vrste in OZN omogočile, da opravi svoje delo, predstavlja osvoboditev Kuvaita po iraški zasedbi leta 1991. Veliko, veliko daljši je spisek primerov, ko je organizacija le nemočno opazovala uporabo orožja in prelivanje krvi ...

28.09.2020 20:03
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   OZN   Organizacija združenih narodov   75 let   1945   Splošna deklaracija o človekovih pravicah   Varnostni svet   ZDA

Fotomontaža: portal+

Živimo v času, ko je multilateralizem v krizi, ko ga spodriva unilateralizem. Globalnega sodelovanja je manj, iz mednarodnih sporazumov se izstopa, mednarodno pravo se spodkopava ali se ga uporablja selektivno. Vendar ravno pandemija, v kateri se nahajamo, kaže, kako pomembno, pravzaprav ključno je mednarodno sodelovanje!

Ustanovljena je bila 24. oktobra leta 1945. Takrat je namreč stopila v veljavo Ustanovna listina, ki so jo 26. junija 1945, se pravi ob koncu II. svetovne vojne, podpisali predstavniki 50 držav v San Franciscu, Združene države Amerike. Med ustanovnimi članicami je bila tudi Jugoslavija. Organizacija združenih narodov (OZN) naj bi nadomestila svojega predhodnika, Društvo narodov, ki druge svetovne morije ni bilo sposobno preprečiti. Za cilj si je OZN torej zadal predvsem ohranjanje svetovnega miru in varnosti, pa tudi razvijanje prijateljskih odnosov med državami in reševanje mednarodnih  problemov s pomočjo sodelovanja. OZN naj bi predstavljal mesto za pogajanja o preprečevanju in umirjanju kriz. Organizacija je zgrajena na treh stebrih – mir, človekove pravice, razvoj. V teku je visoki segment letošnjega zasedanja Generalne skupščine. Najvišji predstavniki držav članic, danes jih je že 193, se zaradi pandemije niso zbrali na sedežu organizacije v New Yorku. Svoje nastope, v katerih se ozirajo tudi na pretekla desetletja Svetovne organizacije, opravljajo preko svetovnega spleta.

 

Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno njene uspešnosti oziroma njenih dobrih plati pa tudi pomanjkljivosti. Pri ohranjanju miru v svetu je bila bolj opoteče sreče. Enega redkih primerov, ko so članice uspele strniti vrste in OZN omogočile, da opravi svoje delo, predstavlja osvoboditev Kuvaita po iraški zasedbi leta 1991 (na podlagi mandata Varnostnega sveta in v izvedbi koalicije pod vodstvom ZDA). Veliko daljši je spisek primerov, ko je le nemočno opazovala uporabo orožja in prelivanje krvi, npr. ob ruski agresiji na Ukrajino in aneksiji Krima leta 2014, če omenimo enega zadnjih.

 

Vendar je na drugi strani potrebno priznati, da do tretje svetovne vojne vendarle ni prišlo. Ne majhne zasluge, da ni prišlo do vojaškega spopada med velesilami, ima tudi OZN. Ne gre tudi podcenjevati pomena njenih mirovnih operacij po svetu. Bolj uspešna kot pri prvem, se zdi, je bila glede drugih dveh stebrov. Spomniti velja na sprejem Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah leta 1948, s katero so bili postavljeni njihovi univerzalni standardi (mimogrede, Jugoslavija, v kateri je takrat vladal Titov komunistični režim, zanjo sploh ni glasovala!). S tem v zvezi velja omeniti odpravo apartheida v Južni Afriki in nasploh dekolonizacijo. Velik je bil prispevek OZN in njenih agencij k gospodarskemu napredku, zmanjšanju revščine in razlik v svetu, k izkoreninjenju nalezljivih bolezni, k zaščiti okolja.

 

Izredno pomembno vlogo je odigrala pri razvijanju mednarodnega prava. Na žalost pa je tudi na teh dveh področjih prišlo do vrste opustitev, ki ji oziroma človeštvu niso v čast. Spomniti velja npr. na genocida v Ruandi in Srebrenici. Doktrina o odgovornosti zaščiti, ki so jo Združeni narodi posledično sprejeli leta 2005, se že vrsto let ne uresničuje, kot dokazujejo vojni zločini in zločini zoper človečnost v Siriji in Jemnu.

 

Za ocenjevanje uspešnosti OZN se niti ni treba vračati v preteklost, ampak je dovolj, če si ogledamo stanje danes. V času množice izzivov in pomanjkanja rešitev, kot je sedanji trenutek označil generalni sekretar OZN Antonio Gutteres. Živimo v času, ko je multilateralizem v krizi, ko ga spodriva unilateralizem. Globalnega sodelovanja je manj, iz mednarodnih sporazumov se izstopa, mednarodno pravo se spodkopava ali se ga uporablja selektivno. Vendar ravno pandemija, v kateri se nahajamo, kaže, kako pomembno, pravzaprav ključno je mednarodno sodelovanje! Ne samo s Covid-19, ampak tudi s podnebnimi spremembami, ekonomsko krizo, širitvijo nuklearnega in drugega orožja za množično uničevanje, terorizmom itd. se je moč uspešno spopasti le skupaj. Namesto, da bi OZN pri tem prišla do polnega izraza, je marsikdaj vse manj relevantna. To velja tudi za nekatere druge mednarodne organizacije. Razloge je treba iskati predvsem v rivalstvu med velikimi silami in v nepripravljenosti držav, da si s sodelovanjem v mednarodnih organizacijah ožijo svoj manevrski prostor. Tipičen primer za to je Varnostni svet OZN (VS), njen najpomembnejši organ. Zaradi uporabe veta ali - bolje rečeno - zlorabe le-tega s strani njegovih stalnih članic v zasledovanju svojih ozkih interesov, je pogosto paraliziran. Naj spomnimo, da gre za organ, ki je prvenstveno zadolžen za mir v svetu.

 

Kritike, da se OZN ne najbolje sooča s modernimi problemi, ne gre razumeti, kot da je ne rabimo, da je povsem brez koristi, da jo lahko nadomestijo alternative v podobi G7 ali G20 ali raznih "koalicij voljnih". Zaenkrat še nihče ni predlagal kaj boljšega. Bo pa vsekakor potrebno  OZN napraviti bolj učinkovito oziroma bolj koristno in močnejšo. Prilagoditi jo je treba potrebam današnjega časa. Odpraviti bo treba anomalije in dvoličnosti, da v njenih telesih sedijo predstavniki držav, ki tja ne sodijo (npr. v Svetu OZN za človekove pravice). Potrebna so dopolnjena pravila ravnanja ali na nekaterih področjih sploh njihovo oblikovanje (delovanje v kibernetskem prostoru, uporaba umetne inteligence, biogenetike, avtonomnih vozil itd.) in seveda njihovo spoštovanje.

 

Le svet, ki počiva na dogovorjenih pravilih obnašanja, prinaša varnost, svobodo in razvoj. Potrebne so tudi spremembe v administrativnem aparatu OZN. Na položajih so ljudje, ki ne glede na svoje kompetence in za svoje delo ne odgovarjajo nikomur. Povečati bo treba transparentnost njihovega dela. Odgovornost demokratičnih držav in EU je tu velika. (Slednja oziroma njene države članice prispevajo kar četrtino njenega proračuna in njihov glas bi se moral bolj slišati). Reakcija ZDA, da ne vztrajajo, da pride do vsega omenjenega, ampak se iz organa (Svet OZN za človekove pravice) ali organizacije (UNESCO) enostavno umaknejo ali pa jo ignorirajo, vsekakor ni prava. Izpraznjen prostor izrabijo  drugi, v prvi vrsti Kitajska. Priča smo vdoru avtoritarizma oziroma zasledovanju vrednot, povezanih z njim (korupcija, nespoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin, množični nadzor itd.). Države članice se skuša k temu pridobiti z ekonomsko pomočjo in podobno. To ne velja le za OZN, ampak  še kakšno drugo mednarodno organizacijo (npr. Svetovno zdravstveno organizacijo, WHO). 

Slovenija je članica OZN od leta 1992. Datum vstopa – 22. maj – predstavlja dan njene diplomacije. Slovenija se je skušala dokazati kot dosledna zagovornica učinkovitega multilateralizma. Svoje zvezdne trenutke je v Svetovni organizaciji doživela s svojim članstvom v Varnostnem svetu le nekaj let po svojem nastanku in mednarodnem priznanju. Dr. Danilo Türk je nato postal pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve. Sledilo je manj bleščeče obdobje. Nismo uspeli s ponovno kandidaturo za VS (premagal nas je Azerbejdžan), še manj s kandidaturo dr. Türka za generalnega sekretarja. Načeloma smo pristopali k vrsti pobud, pa se z nobeno nismo povsem poistovetili (izjemo predstavlja naša pobuda za proglasitev 20. maja za svetovni dan čebel). Zmanjkalo je politične volje in tudi denarja za konkretne korake. Ti včasih tudi niso bili ravno dosledni, kot pritiče članici EU in Nata.

 

Predvsem pa našim besedam v OZN in z drugih govornic niso sledila dejanja doma. Npr. glede spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava. Trpela je naša kredibilnost (spomniti velja, koliko postopkov pred mednarodnim sodnim organom smo izgubili). 75. obletnica je prilika, da tudi Slovenija v OZN in sicer v multilateralnemu sodelovanju odpre novo poglavje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
1
24.09.2022 19:15
Merjenje cen potrošnih dobrin, zlasti hrane, je leta 2022 lahko posledica štirih scenarijev in v resnici ne vem, kateri od njih ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
16
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
16
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.770
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.252
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.394
04/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.076
05/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.243
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 885
07/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.994
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 923
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 536
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.140