Davki, okolje ali gospodarstvo? Kaj ima trenutno prednost? Gre za tri skupine, za tri področja, ki so pomembna, odgovarja Ivan Simič in nadaljuje: "Na vseh treh področjih je potrebno odpraviti administrativne ovire, ki dušijo državljane in pravne subjekte. Predlogi, ki smo jih pripravili v Strateškem svetu, enakovredno zajemajo vsa tri področja, toda za javnost je vsekakor najbolj zanimivo davčno področje, o katerem se tudi največ govori. Predlogi na gospodarskem področju se v veliki meri prepletajo s tistimi na davčnem področju. Področje okolja pa je kompleksno in zelo specifično. V vseh teh letih se je zgradil sistem, poln ovir, ki ljudem onemogoča normalno delovanje in zaradi tega je potrebno uvesti določene poenostavitve."

Je v Sloveniji dejansko potrebna reforma davkov in posledično tudi Finančne uprave (FURS)? 

Slovenija bi morala imeti vizijo, da postane davčno zanimiva država, da se vanjo vrnejo državljani, ki so jo zapustili zaradi visokih davkov. Žal nekateri podjetniki našo državo zapustijo tudi zaradi neustreznega odnosa Fursa do njih. Tako raje nadaljujejo s poslovanjem v bližnji Avstriji ali na Hrvaškem, kjer so znižali davčno breme. Zato menim, da poleg odprave administrativnih ovir, katere smo predlagali, potrebujemo tudi minimalno znižanje davčnih obremenitev. Prvi korak so predlagani popravki davčne zakonodaje, katere predlaga Strateški svet. Pričakujem, da se bo politika pri teh predlogih poenotila.

Kaj pomenijo vaši predlogi?

Pomenijo znižanje davčnih obveznosti vsem, ne le bogatim, kot je slišati. Menim, da je po vseh letih nenehnih višanj davčnih obremenitev državljanov prišel čas za minimalno znižanje. Višina pobranih davkov ni odvisna samo od davčnih stopenj, temveč tudi od števila davčnih zavezancev. Zaradi tega moramo v Slovenijo vrniti tiste, ki so jo zapustili zaradi davčnih bremen in z davčnimi ugodnostmi privabiti še druge. Slovenija ima odličen geostrateški položaj in to moramo znati izkoristiti.

Kaj pa Finančna uprava?

Reforma je potrebna tudi na Fursu. Sam dobro vem, kakšen Furs potrebujemo in to sem že pokazal, ko sem ga vodil v letih 2006 do 2008. Podobno sem storil tudi v času vodenja srbske davčne uprave, kjer sem v nekaj mesecih uspel spremeniti odnos do davčnih zavezancev, kljub temu, da je šlo za velik državni aparat z več kot 6.500 zaposlenimi.

V čem je po vašem bistvo spremembe?

Potrebno je spremeniti odnos do davčnih zavezancev. Praviloma je odnos do davčnih zavezancev odvisen od človeka, ki je na vrhu Fursa. V ustanovi, kot je Furs, je potrebno biti nenehno v stiku z zaposlenimi, jim pokazati, da so pomemben člen, jih pohvaliti, ko delajo dobro in opozoriti na napake, ki jih storijo. To lahko dosežeš le, če si v nenehnem stiku z njimi. Zaradi tega sem, ko sem bil direktor takratnega Dursa, nenehno obiskoval zaposlene, poslušal sem njihove predloge in seveda težave, jim pomagal, da te težave odpravijo, jih bodril in poudarjal, da se da popraviti vsaka napaka, ki jo storijo, le pravočasno moramo reagirati.

Delovati proaktivno torej ...

Predvsem sem jim poskušal dopovedati, da morajo odločati zakonito in hitro, v kolikor pa so v dvomu, katera odločitev je pravilna, pa naj uporabijo splošno pravno pravilo – v dvomu v korist davčnega zavezanca. Res je, da takšen pristop zahteva veliko dela in odrekanja, toda vodstvo Fursa mora to vzeti v zakup, zato pa je vodstvo. Zaposleni na Fursu potrebujejo poleg delovnih nalog tudi lepo besedo. Če bi takrat ostal na vrhu Dursa, bi prav gotovo postali ena izmed najbolj modernih davčnih uprav v Evropi in s tem tudi na svetu.

Kateri pa so glavni problemi, kronične težave, povezane s Finančno upravo?

V zadnjih osmih do desetih letih se je Furs spremenil v organ, ki pri nekaterih davčnih pregledih napačno uporablja davčno zakonodajo in to v škodo davčnih zavezancev. Velikokrat gre za samovoljne odločitve inšpektorjev, ki pa so lahko tudi posledica napačnih navodil, kar trdijo nekateri finančni inšpektorji. Dokaz temu je tudi veliko število sodb vrhovnega in evropskega sodišča, s katerimi so bile v zadnjih treh do štirih letih odpravljene pomembne odločbe davčnih inšpektorjev iz tega obdobja.

Za kaj konkretno je šlo?

V mnogih primerih je šlo za evidentne nezakonitosti in takšne odločbe ne bi smele biti izdane. Si predstavljate, da vam davčni inšpektor izda odločbo, po kateri morate plačati 400.000,00 evrov davka, vi tega denarja nimate, ste blokirani, zaposleni ostanejo brez službe, družina vam razpade, zaradi vseh težav na koncu še zbolite, čez sedem ali osem let pa na vrhovnem ali evropskem sodišču uspete dokazati, da niste storili nič narobe? To ni zmaga, to je bolečina, katere se ne da opisati. Dogodkov ne morete zavrteti nazaj. Ste propadli, danes pa v rokah pa držite sodbo, ki pravi, da ste propadli po nepotrebnem. Zato menim, da je največja težava samostojnost davčnih inšpektorjev. Nimam nič proti njihovi samostojnosti, dokler odločajo zakonito, kar je v velikem številu primerov, ko pa nastopijo težave, bi se moral vključiti direktor finančnega urada.

Torej gre tudi za interno komunikacijo, odnose?

Veliko težav je tudi znotraj samega Fursa, o čemer so konec lanskega novembra preko svojega sindikata zaposleni v Fursu pisali takratnemu finančnemu ministru. Kot vem, se ni zgodilo nič. Če bi jaz prejel takšno pismo, bi čez dve uri sedel s temi zaposlenimi in bi se z njimi pogovoril. Iskali bi rešitve, kajti veliko njihovih pripomb je utemeljenih. Pred časom je bilo to pismo objavljeno na spletnem portalu Požareport, toda nikomur se ni zdelo pomembno, da bi te težave izpostavil. To so največje težave Fursa in če jih ne bodo znali reševati, bo še huje. Zaposleni v Fursu potrebujejo odlično komunikacijo z vodstvom, te pa že nekaj časa ni. Zavedam se, da je težko voditi več kot tri tisoč zaposlenih, toda če tega ne znaš, potem nisi za to funkcijo. Pri teh funkcijah ni pomembno, da čim bolj mirno prideš do konca mandata, temveč da te zaposleni spoštujejo, ti zaupajo, da svoje delo opravljajo pošteno in zakonito.

Ste seznanjeni s primeri, ko davčni inšpektorji, nekdanji cariniki, dobesedno maltretirajo podjetnike in jim s tem povzročajo gospodarsko škodo, čeprav za njihovo "intervencijo" dejansko ni nobenih razlogov?

Sem. S tem so me seznanili sami zaposleni v Fursu, saj se mnogi v Fursu zgražajo nad takšnim početjem. Do mene je celo prišla informacija, da na štajerskem območju te skupine med seboj tekmujejo, katera bo izdala več kazni (t.i. mandatk) davčnim zavezancem! Tista, ki izgubi, mora plačati malico zmagovalni skupini. Veste, kaj to pomeni? To pomeni, da se nekdo izživlja nad davčnimi zavezanci. Ob tem pa davčnim zavezancem povedo, da če se bodo pritožili pri nadrejenih, da bodo še enkrat prišli in jih bodo še enkrat kaznovali. Teh zgodb je veliko in zgrožen sem, ko jih slišim. Sovražim tovrstna ustrahovanja.

Koliko škode po vaši oceni takšni inšpektorji povzročilo vsako leto?

Tega podatka nimam, bi pa bilo dobro, če bi ga Furs objavil, sploh glede na to, da je v zadnjih letih na sodiščih padlo veliko davčnih primerov.

V tistih državah, s katerimi bi se radi primerjali in naj bi bile naš vzor, so davčni organi tisti, ki ne le podjetnikom, ampak tudi "navadnim" ljudem pomagajo pri izpolnjevanju davčnih napovedi, obrazcev in podobnih dokumentov. Pravijo, da so oni zato tam, da ljudem olajšajo delo. Zaradi takšnega odnosa so dacarji tudi bolj priljubljeni med ljudmi, posledično je manj utajevanja davkov ipd. Zanima nas, koliko izgubi proračun Republike Slovenije na letni ravni zaradi davčnih utaj?

Nimam podatka koliko izgubi proračun Republike Slovenije na letni ravni zaradi davčnih utaj. Sam slovenske davčne zavezance štejem za dobre davkoplačevalce in si ne bi upal trditi, da odstopamo od evropskega povprečja. Menim, da je potrebno pri davčnih zavezancih razvijati zavest, da je plačevanja davkov potrebno zaradi potreb države in državljanov. Pri nas so najboljši davkoplačevalci tisti z visokimi dohodki, žal pa jih tisti z nižjimi dohodki oziroma tisti brez dohodkov in brez plačanih davkov, velikokrat napadajo. Poglejte samo sedaj, ko predlagamo zvišanje splošne dohodninske davčne olajšave za 500 evrov letno. Takoj se pojavijo pripombe, da od tega imajo največ bogati. To je res, toda to je zato, ker sedaj plačujejo dohodnino po dosti višji davčni stopnji. Toda ta olajšava vpliva na znižanje davčne obveznosti tudi tistih z nižjimi dohodki. Si predstavljate, da danes plačujete dva, tri ali več tisoč evrov dohodnine mesečno, drugi pa plačujejo nekaj deset evrov ali pa celo nič in potem vam ti očitajo, da boste od zvišanja davčne olajšave imeli največ vi?! Pri progresivnih davčnih stopnjah je to normalno. Pri 50 odstotni mesečni dohodnini govorimo o 250 evrov, kar predstavlja 50 odstotkov od 500 evrov. Namesto, da bi v Slovenijo privabili kapital in premožne davčne zavezance, kar bi pomenilo tudi nova delovna mesta, jih nekateri preganjajo iz Slovenije. 

V Sloveniji smo z uvedbo informativnega izračuna dohodnine, to je bilo v času, ko sem vodil Durs, davčne zavezance razbremenili vlaganja dohodninskih napovedi in jim s tem zelo olajšali delo. V nekaterih državah zaradi komplicirane davčne zakonodaje in množice podatkov davčni zavezanci sploh ne morejo sami vložiti dohodninske napovedi in morajo za to storitev najeti in plačati davčnega svetovalca. Pri nas pa zaradi poenostavitev iz leta 2006 sploh ne vlagamo dohodninskih napovedi, saj jih že izpolnjene prejmemo na dom.

Kaj vse bi morali spremeniti in kako dolgo bi to trajalo, da bi glede odnosa davčnih uslužbencev do ljudi lahko postali primerljivi denimo s Švico.

Glede odnosa do davčnih zavezanecev menim, da je Furs v zadnji letih nazadoval. Mnogi so mnenja, da so se kot polž zaprli v svojo hiško. Ukinjena je možnost direktnega klicanja zaposlenih v Furs, ki je naš servis. Furs se je odtujil in do njega lahko prideš le, če kličeš glavno telefonsko številko, nato pa poslušaš: pritisnite 1, pa 2, pa spet ena, pa tri in če prej ne izgubite zveze, pridete do zadnje informacije, ko vas telefonski avtomat seznani, da je vaš čakalni čas je 8 minut in trideset sekund. To ni Furs, kakršnega potrebujemo davkoplačevalci. Mi potrebujemo neposredni in človeški odnos, saj na Furs kličejo tisti, ki potrebujejo pomoč in želijo plačati davke, ne pa tisti, ki ne plačajo davke. Ko bomo to dosegli, bomo primerljivi s Švico.