Intervju

"Pri davčnih zavezancih je treba razvijati zavest, da je plačevanja davkov potrebno zaradi potreb države in državljanov."

Nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave, predsednik Nogometne zveze Slovenije in predvsem davčni strokovnjak Ivan Simič je zanimiva oseba, še zlasti zaradi svoje energične vztrajnosti, morda celo trme, s katero se loteva življenjskih projektov. Ko je spomladi prevzel vodenje vladnega Sveta za debirokratizacijo, je marskdo pomislil, da skoraj ni primernejšega človeka za to funkcijo. Zadolžen za poenostavitev prislovično razbohotene slovenske birokracije, je Simič v roke prevzel tri področja delovanja: davke, okolje in gospodarstvo.

29.09.2020 20:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Ivan Simič   intervju   FURS   davki   debirokratizacija

Višina pobranih davkov ni odvisna samo od davčnih stopenj, temveč tudi od števila davčnih zavezancev. Zaradi tega moramo v Slovenijo vrniti tiste, ki so jo zapustili zaradi davčnih bremen in z davčnimi ugodnostmi privabiti še druge.

Davki, okolje ali gospodarstvo? Kaj ima trenutno prednost? Gre za tri skupine, za tri področja, ki so pomembna, odgovarja Ivan Simič in nadaljuje: "Na vseh treh področjih je potrebno odpraviti administrativne ovire, ki dušijo državljane in pravne subjekte. Predlogi, ki smo jih pripravili v Strateškem svetu, enakovredno zajemajo vsa tri področja, toda za javnost je vsekakor najbolj zanimivo davčno področje, o katerem se tudi največ govori. Predlogi na gospodarskem področju se v veliki meri prepletajo s tistimi na davčnem področju. Področje okolja pa je kompleksno in zelo specifično. V vseh teh letih se je zgradil sistem, poln ovir, ki ljudem onemogoča normalno delovanje in zaradi tega je potrebno uvesti določene poenostavitve."

 

 

Je v Sloveniji dejansko potrebna reforma davkov in posledično tudi Finančne uprave (FURS)? 

 

Slovenija bi morala imeti vizijo, da postane davčno zanimiva država, da se vanjo vrnejo državljani, ki so jo zapustili zaradi visokih davkov. Žal nekateri podjetniki našo državo zapustijo tudi zaradi neustreznega odnosa Fursa do njih. Tako raje nadaljujejo s poslovanjem v bližnji Avstriji ali na Hrvaškem, kjer so znižali davčno breme. Zato menim, da poleg odprave administrativnih ovir, katere smo predlagali, potrebujemo tudi minimalno znižanje davčnih obremenitev. Prvi korak so predlagani popravki davčne zakonodaje, katere predlaga Strateški svet. Pričakujem, da se bo politika pri teh predlogih poenotila.

 

 

Kaj pomenijo vaši predlogi?

 

Pomenijo znižanje davčnih obveznosti vsem, ne le bogatim, kot je slišati. Menim, da je po vseh letih nenehnih višanj davčnih obremenitev državljanov prišel čas za minimalno znižanje. Višina pobranih davkov ni odvisna samo od davčnih stopenj, temveč tudi od števila davčnih zavezancev. Zaradi tega moramo v Slovenijo vrniti tiste, ki so jo zapustili zaradi davčnih bremen in z davčnimi ugodnostmi privabiti še druge. Slovenija ima odličen geostrateški položaj in to moramo znati izkoristiti.

 

 

Kaj pa Finančna uprava?

 

Reforma je potrebna tudi na Fursu. Sam dobro vem, kakšen Furs potrebujemo in to sem že pokazal, ko sem ga vodil v letih 2006 do 2008. Podobno sem storil tudi v času vodenja srbske davčne uprave, kjer sem v nekaj mesecih uspel spremeniti odnos do davčnih zavezancev, kljub temu, da je šlo za velik državni aparat z več kot 6.500 zaposlenimi.

 

 

V čem je po vašem bistvo spremembe?

 

Potrebno je spremeniti odnos do davčnih zavezancev. Praviloma je odnos do davčnih zavezancev odvisen od človeka, ki je na vrhu Fursa. V ustanovi, kot je Furs, je potrebno biti nenehno v stiku z zaposlenimi, jim pokazati, da so pomemben člen, jih pohvaliti, ko delajo dobro in opozoriti na napake, ki jih storijo. To lahko dosežeš le, če si v nenehnem stiku z njimi. Zaradi tega sem, ko sem bil direktor takratnega Dursa, nenehno obiskoval zaposlene, poslušal sem njihove predloge in seveda težave, jim pomagal, da te težave odpravijo, jih bodril in poudarjal, da se da popraviti vsaka napaka, ki jo storijo, le pravočasno moramo reagirati.

 

 

Delovati proaktivno torej ...

 

Predvsem sem jim poskušal dopovedati, da morajo odločati zakonito in hitro, v kolikor pa so v dvomu, katera odločitev je pravilna, pa naj uporabijo splošno pravno pravilo – v dvomu v korist davčnega zavezanca. Res je, da takšen pristop zahteva veliko dela in odrekanja, toda vodstvo Fursa mora to vzeti v zakup, zato pa je vodstvo. Zaposleni na Fursu potrebujejo poleg delovnih nalog tudi lepo besedo. Če bi takrat ostal na vrhu Dursa, bi prav gotovo postali ena izmed najbolj modernih davčnih uprav v Evropi in s tem tudi na svetu.

 

 

Kateri pa so glavni problemi, kronične težave, povezane s Finančno upravo?

 

V zadnjih osmih do desetih letih se je Furs spremenil v organ, ki pri nekaterih davčnih pregledih napačno uporablja davčno zakonodajo in to v škodo davčnih zavezancev. Velikokrat gre za samovoljne odločitve inšpektorjev, ki pa so lahko tudi posledica napačnih navodil, kar trdijo nekateri finančni inšpektorji. Dokaz temu je tudi veliko število sodb vrhovnega in evropskega sodišča, s katerimi so bile v zadnjih treh do štirih letih odpravljene pomembne odločbe davčnih inšpektorjev iz tega obdobja.

 

 

Za kaj konkretno je šlo?

 

V mnogih primerih je šlo za evidentne nezakonitosti in takšne odločbe ne bi smele biti izdane. Si predstavljate, da vam davčni inšpektor izda odločbo, po kateri morate plačati 400.000,00 evrov davka, vi tega denarja nimate, ste blokirani, zaposleni ostanejo brez službe, družina vam razpade, zaradi vseh težav na koncu še zbolite, čez sedem ali osem let pa na vrhovnem ali evropskem sodišču uspete dokazati, da niste storili nič narobe? To ni zmaga, to je bolečina, katere se ne da opisati. Dogodkov ne morete zavrteti nazaj. Ste propadli, danes pa v rokah pa držite sodbo, ki pravi, da ste propadli po nepotrebnem. Zato menim, da je največja težava samostojnost davčnih inšpektorjev. Nimam nič proti njihovi samostojnosti, dokler odločajo zakonito, kar je v velikem številu primerov, ko pa nastopijo težave, bi se moral vključiti direktor finančnega urada.

 

 

Torej gre tudi za interno komunikacijo, odnose?

 

Veliko težav je tudi znotraj samega Fursa, o čemer so konec lanskega novembra preko svojega sindikata zaposleni v Fursu pisali takratnemu finančnemu ministru. Kot vem, se ni zgodilo nič. Če bi jaz prejel takšno pismo, bi čez dve uri sedel s temi zaposlenimi in bi se z njimi pogovoril. Iskali bi rešitve, kajti veliko njihovih pripomb je utemeljenih. Pred časom je bilo to pismo objavljeno na spletnem portalu Požareport, toda nikomur se ni zdelo pomembno, da bi te težave izpostavil. To so največje težave Fursa in če jih ne bodo znali reševati, bo še huje. Zaposleni v Fursu potrebujejo odlično komunikacijo z vodstvom, te pa že nekaj časa ni. Zavedam se, da je težko voditi več kot tri tisoč zaposlenih, toda če tega ne znaš, potem nisi za to funkcijo. Pri teh funkcijah ni pomembno, da čim bolj mirno prideš do konca mandata, temveč da te zaposleni spoštujejo, ti zaupajo, da svoje delo opravljajo pošteno in zakonito.

 

 

Ste seznanjeni s primeri, ko davčni inšpektorji, nekdanji cariniki, dobesedno maltretirajo podjetnike in jim s tem povzročajo gospodarsko škodo, čeprav za njihovo "intervencijo" dejansko ni nobenih razlogov?

 

Sem. S tem so me seznanili sami zaposleni v Fursu, saj se mnogi v Fursu zgražajo nad takšnim početjem. Do mene je celo prišla informacija, da na štajerskem območju te skupine med seboj tekmujejo, katera bo izdala več kazni (t.i. mandatk) davčnim zavezancem! Tista, ki izgubi, mora plačati malico zmagovalni skupini. Veste, kaj to pomeni? To pomeni, da se nekdo izživlja nad davčnimi zavezanci. Ob tem pa davčnim zavezancem povedo, da če se bodo pritožili pri nadrejenih, da bodo še enkrat prišli in jih bodo še enkrat kaznovali. Teh zgodb je veliko in zgrožen sem, ko jih slišim. Sovražim tovrstna ustrahovanja.

 

 

Koliko škode po vaši oceni takšni inšpektorji povzročilo vsako leto?

 

Tega podatka nimam, bi pa bilo dobro, če bi ga Furs objavil, sploh glede na to, da je v zadnjih letih na sodiščih padlo veliko davčnih primerov.

 

 

V tistih državah, s katerimi bi se radi primerjali in naj bi bile naš vzor, so davčni organi tisti, ki ne le podjetnikom, ampak tudi "navadnim" ljudem pomagajo pri izpolnjevanju davčnih napovedi, obrazcev in podobnih dokumentov. Pravijo, da so oni zato tam, da ljudem olajšajo delo. Zaradi takšnega odnosa so dacarji tudi bolj priljubljeni med ljudmi, posledično je manj utajevanja davkov ipd. Zanima nas, koliko izgubi proračun Republike Slovenije na letni ravni zaradi davčnih utaj?

 

Nimam podatka koliko izgubi proračun Republike Slovenije na letni ravni zaradi davčnih utaj. Sam slovenske davčne zavezance štejem za dobre davkoplačevalce in si ne bi upal trditi, da odstopamo od evropskega povprečja. Menim, da je potrebno pri davčnih zavezancih razvijati zavest, da je plačevanja davkov potrebno zaradi potreb države in državljanov. Pri nas so najboljši davkoplačevalci tisti z visokimi dohodki, žal pa jih tisti z nižjimi dohodki oziroma tisti brez dohodkov in brez plačanih davkov, velikokrat napadajo. Poglejte samo sedaj, ko predlagamo zvišanje splošne dohodninske davčne olajšave za 500 evrov letno. Takoj se pojavijo pripombe, da od tega imajo največ bogati. To je res, toda to je zato, ker sedaj plačujejo dohodnino po dosti višji davčni stopnji. Toda ta olajšava vpliva na znižanje davčne obveznosti tudi tistih z nižjimi dohodki. Si predstavljate, da danes plačujete dva, tri ali več tisoč evrov dohodnine mesečno, drugi pa plačujejo nekaj deset evrov ali pa celo nič in potem vam ti očitajo, da boste od zvišanja davčne olajšave imeli največ vi?! Pri progresivnih davčnih stopnjah je to normalno. Pri 50 odstotni mesečni dohodnini govorimo o 250 evrov, kar predstavlja 50 odstotkov od 500 evrov. Namesto, da bi v Slovenijo privabili kapital in premožne davčne zavezance, kar bi pomenilo tudi nova delovna mesta, jih nekateri preganjajo iz Slovenije. 

 

V Sloveniji smo z uvedbo informativnega izračuna dohodnine, to je bilo v času, ko sem vodil Durs, davčne zavezance razbremenili vlaganja dohodninskih napovedi in jim s tem zelo olajšali delo. V nekaterih državah zaradi komplicirane davčne zakonodaje in množice podatkov davčni zavezanci sploh ne morejo sami vložiti dohodninske napovedi in morajo za to storitev najeti in plačati davčnega svetovalca. Pri nas pa zaradi poenostavitev iz leta 2006 sploh ne vlagamo dohodninskih napovedi, saj jih že izpolnjene prejmemo na dom.

 

 

Kaj vse bi morali spremeniti in kako dolgo bi to trajalo, da bi glede odnosa davčnih uslužbencev do ljudi lahko postali primerljivi denimo s Švico.

 

Glede odnosa do davčnih zavezanecev menim, da je Furs v zadnji letih nazadoval. Mnogi so mnenja, da so se kot polž zaprli v svojo hiško. Ukinjena je možnost direktnega klicanja zaposlenih v Furs, ki je naš servis. Furs se je odtujil in do njega lahko prideš le, če kličeš glavno telefonsko številko, nato pa poslušaš: pritisnite 1, pa 2, pa spet ena, pa tri in če prej ne izgubite zveze, pridete do zadnje informacije, ko vas telefonski avtomat seznani, da je vaš čakalni čas je 8 minut in trideset sekund. To ni Furs, kakršnega potrebujemo davkoplačevalci. Mi potrebujemo neposredni in človeški odnos, saj na Furs kličejo tisti, ki potrebujejo pomoč in želijo plačati davke, ne pa tisti, ki ne plačajo davke. Ko bomo to dosegli, bomo primerljivi s Švico.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
10
25.07.2020 00:30
Da bi bolje spoznali, s čim imamo opravka, smo prosili matematike, da nam izračunajo najbolj črne scenarije in stanje, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kristjan Verbič o Dosjeju Livar: Brutalni finančni inženiring bivšega finančnega ministra Uroša Čuferja
4
10.06.2020 22:45
Dosje Livar, razkritje metod, s katerimi so skoraj na kant spravili eno naših največjih livarn, je sprožil nepričakovano veliko ... Več.
Piše: Uredništvo
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
25
17.05.2020 23:30
Najbolj preganjani novinar v Evropski uniji, ki mu je Deutsche Welle (DW) v začetku meseca podelil nagradoFreedom of Speech ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
20
12.11.2019 19:00
Z Andražem Terškom smo govorili o nekaterih fenomenih ustavnega sodišča. Na Beethovnovo še nikoli doslej ni letelo toliko dvomov ... Več.
Piše: Uredništvo
Bojan Požar: "Samo še vprašanje časa je, kdaj bo Vida Žurga zapustila Telekom in kdaj bo odstopil Damir Črnčec"
29
29.09.2019 17:00
Za Požarjem se pošteno kadi, v teh dneh je v središču dogajanja, ki spominja na fronto, saj je v slovenskem medijskem prostoru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
18
11.08.2019 20:00
Marjan Podobnik je poseben lik v slovenski politiki, izjema od pravila, da ponovno politično vstajenje ni mogoče. Sredi ... Več.
Piše: Uredništvo
"Ko Helmut Kohl pravi, da želi politično zvezo in reče, da Nemčija ne bo plačevala računov drugih držav, je to oksimoron."
5
26.02.2019 20:08
Na začetku meseca je francoski portal Atlantico objavil ekskluzivni pogovor z indijskim ekonomistom, ki je lani zaslovel s ... Več.
Piše: Uredništvo
"Slovenska politika je v bistvu nasilna, ne ozira se na protiargumente, le poniglavo s silo preglasovanja doseže svoje."
9
31.01.2019 20:59
Za intervju s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se odločili, ker nas je v zadnjih mesecih pozitivno presenetilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Andraž Teršek: "Smo družba kroničnega nemišljenja, šibkega znanja in negativnih čustev"
12
21.11.2018 20:31
Za ene je kontroverzen, za druge ekscentričen, za tretje samosvoj. Eni ga obožujejo, drugi bi ga utopili v kozarcu vode. Zavrača ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Idealni model proletarca v postmoderni interpretaciji je črna, enonoga muslimanska lezbijka, ki govori špansko"
8
28.09.2018 00:30
Srđa Trifković naj bi bil eden od najeminentnejših sodobnih srbskih političnih mislecev in komentatorjev. Pogojnik smo ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
12
16.09.2018 18:00
Zgodovina se ponavlja, je prepričan alžirski pisatelj in intelektualec Boualem Sensal. Le da migracije tokrat ne potekajo iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Intervju z največjem presenečenjem v slovenski politiki v letu 2017
22
03.01.2018 19:16
Nisem odrešenik in superman in se kot takega tudi ne jemljem , pravi Marjan Šarec, letnik 1977, ki je za marsikoga politični ... Več.
Piše: Uredništvo
"Tako kot v športu smo lahko Slovenci tudi v vseh gospodarskih panogah najboljši na svetu."
1
16.11.2017 11:44
Včasih so ga zamenjevali s tistim Andrejem Vizjakom, ki je bil v Janševi vladi 2004-2008 minister za gospodarstvo. Takrat je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
"Včasih imam občutek, da Slovencem, novodobnim sužnjem, poleg joda v vodo dajejo tudi sedative."
13
25.05.2017 23:15
Z Blažem Mrevljetom, tistim kardiologom, ki je v zadnjih dneh brez dlake na jeziku spregovoril o korupciji v zdravstvu, zlasti v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Postaviti se moramo zase, komunicirati s svetom, stopiti v javni prostor in začeti z dialogom."
1
10.12.2016 00:53
Pogovor z nadvojvodinjo Camillo Habsburško Lotarinško smo sprva želeli objaviti prav na dan predsedniških volitev v Avstriji. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Trije pogledi na Matićev kvotni sistem: "To je le spodbuda manj kakovostni glasbi."
7
26.09.2016 18:47
Uršula Cetinski je generalna direktorica Cankarjevega doma, Damjan Damjanovič opravlja funkcijo direktorja Slovenske ... Več.
Piše: Uredništvo
O lobijih, ki ščitijo Milojko Kolar Celarc in odstavljajo Petra Gašperšiča
3
11.09.2016 18:00
S poslancem Jankom Vebrom smo govorili o obeh interpelacijah, ki v teh dneh dvigujeta največ prahu. Medtem ko je ministrica za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako Cerarjev medijski zakon z glasbenimi kvotami zvija roke javnemu radiu
4
08.09.2016 08:59
Ministrstvo za kulturo je še kar sveto prepričano, da nov kvotni sistem, ki ga je vladna koalicija na čelu z Draganom Matićem ... Več.
Piše: Uredništvo
Svetovne organizacije in države hočejo nadzor nad našo odgovornostjo in osebno svobodo. Tobak je le začetek.
5
14.08.2016 18:30
Novozelanska poslanka Marama Fox ga je pred tedni v televizijski debati javno označila za prinašalca smrti in ga primerjala celo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zmago Jelinčič: "Nič nimam proti muslimanom. Financiral sem celo prvi prevod Korana v slovenščino."
14
24.07.2016 19:00
Predsednik nekoliko pozabljene Slovenske nacionalne stranke o nacionalni državi in prihodnosti združene Evrope, migrantih in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.941
02/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 3.421
03/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.191
04/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.254
05/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.691
06/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.965
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.115
08/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.028
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.702
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.791