Komentar

Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?

Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za Covid-19 (prav tako njegova soproga Melania). Okuženih je tudi več njegovih najožjih svetovalk in sodelavcev. Kaj bi za razplet predsedniških volitev, ki bodo letos v torek, 3. novembra, pomenilo, če bi predsednik Trump resneje zbolel - sodi namreč v rizično skupino -, v tem trenutku ne moremo ugibati. Cerarjev prispevek se ukvarja z vprašanjem, kaj letošnje predsedniške volitve v Združenih državah Amerike pomenijo za ves svet. Slišati je namreč celo mnenja, da gre za volitve, ki kaj lahko odločilno vplivajo na prihodnjo ureditev sveta. Pod predpostavko, da zmaga sedanji predsednik Donald Trump seveda. To niso stališča le njegovih srditih nasprotnikov, ampak tudi nekaterih njegovih donedavnih tesnih sodelavcev. Po mnenju Johna Boltona, nekdanjega predsednikovega svetovalca za nacionalno varnost, bo Trump v svojem drugem mandatu še manj zadržan kot v prvem. 

04.10.2020 23:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Donald Trump   volitve   ZDA   Evropa   Richard Haas   John Bolton   EU   NATO   Kitajska   Rusija   KFOR   zavezništvo   Moskva  

Izstop Združenih držav iz zveze NATO bi seveda pomenil konec zavezništva in bi izredno zamajal varnostno strukturo v Evropi. Težko je napovedati vse posledice. Čezatlantska povezava je bila namreč od II. svetovne vojne dalje steber evropske in mednarodne stabilnosti.

Nadaljnja štiri predsedniška leta Donalda Trumpa naj bi se med drugim zelo negativno odrazila na stanju demokracije v ZDA, poglobila naj bi se razklanost ameriške družbe in medrasni odnosi naj bi se še poslabšali. Skratka Združene države dokončno ne bi mogle biti več demokratični vzor drugim – bleščeče mesto na vrhu hriba, kot smo lahko pogosto slišali v preteklosti.

 

Richard Haas, nekdanji diplomat in od leta 2003 predsednik Council on Foreign Relations (znanega ameriškega možganskega trusta) meni, da je Trump že v preteklih štirih letih precej prispeval k demontaži obstoječega mednarodnega liberalnega sistema, ne da bi v zameno ponudil kaj drugega, novega. V njegovem drugem mandatu naj bi nadaljeval z zapiranjem ZDA vase, s protekcionizmom in nacionalističnim unilateralizmom. Številne norme, mednarodne pogodbe, institucije in zavezništva naj bi nadalje slabeli ali celo prenehali veljati oziroma obstajati. Priča naj bi bili boju vseh proti vsem. Konflikti v svetu se naj bi množili, vplivna območja rasla, demokracija pa nazadovala. V odsotnosti zavezništev, ki so vlivala zaupanje prijateljev in odvračala sovražnike, bi se še več držav skušalo dokopati do orožij za množično uničevanje. Mednarodna trgovina bi se upočasnila in skrčila. Haas je prepričan, da bi mednarodni red, kot smo ga poznali zadnjih 75 let in so ga ustvarile prav ZDA s svojimi zaveznicami, zagotovo izginil. Vprašanje je le, kaj ali če sploh kaj naj bi ga nadomestilo.

 

Podobno razmišlja Joschka Fisher, nekdanji nemški zunanji minister. Po njegovem je že Trumpova zmaga na volitvah 2016 (in referendum o Brexitu) pomenila konec zavezanosti liberalnim vrednotam in na pravilih temelječemu mednarodnem redu.

 

Trumpovo zmago in nadaljevanje ameriške kaotične zunanje politike, v kateri je vse manj spoštovanja moralnih standardov, bi po mnenju kritikov gotovo pozdravili v Pekingu. Z ozirom na to, kako je Trump oslabil ameriške pozicije v svetu in posledično Zahod in obstoječi mednarodni red, bi nadaljnja štiri leta njegovega vladanja za Kitajsko, glavnega konkurenta ZDA, nedvomno predstavljala strateško priložnost. Po mnenju Johna Boltona in demokratskega predsedniškega kandidata Josepha Bidena, pa tudi Joschka Fischerja, v drugem Trumpovem mandatu nikakor ne gre izključiti umika ZDA iz zveze Nato. V zasebnih pogovorih ga je Trump v minulih letih večkrat omenjal. Za njegovo zmago tako zagotovo navijajo tudi v Moskvi. Tako Kitajci kot Rusi si seveda prizadevajo oblikovati mednarodno skupnost po svojem avtokratskem okusu.

 

Spisek razlik v zunanjepolitičnih stališčih med Trumpom in evropskimi zaveznicami ni kratek (od soočanja s podnebnimi spremembami do Irana). Če pustimo ob strani vsa druga razhajanja in se vrnemo le k morebitnemu umiku ZDA iz Nata: Trump že dolgo ne skriva svoje odbojnosti do Evrope oziroma Evropske unije. Znano je njegovo stališče, da evropski zavezniki ne prispevajo dovolj k skupni obrambi. Da s plinovodom Severni tok krepijo ekonomsko moč nasprotnika – Rusije in energetsko odvisnost od nje. Nekaj podobnega naj bi veljalo za ekonomsko sodelovanje s Kitajsko (npr. članstvom v kitajski Pobudi pasu in ceste ali Azijski infrastrukturni investicijski banki, ki je nastala na kitajsko pobudo in kjer ima Peking glavno besedo) in prevzemanjem njene 5G tehnologije.

 

Izstop ZDA iz Nata bi seveda pomenil konec zavezništva in bi izredno zamajal varnostno strukturo v Evropi. Težko je napovedati vse posledice. Čezatlantska povezava je bila namreč od II. svetovne vojne dalje steber evropske in mednarodne stabilnosti. V preteklih letih je bilo ob raznih Trumpovih potezah sicer slišati izjave nemške kanclerke Angele Merkel, da mora Evropa vzeti svojo usodo v lastne roke. Ali podobno francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da se Evropejci ne moremo več zanašati le na ZDA. Besedam pa kakšna konkretna dejanja niso sledila, verjetno upajoč, da bo Trump vladal le en mandat in ob prepričanju, da mora demokratični Zahod obdržati strnjene vrste.

 

Donaldu Trumpu ankete trenutno ne kažejo najbolje, vendar njegove zmage novembra ne gre povsem izključiti. Ob tem se zastavlja več vprašanj. Ali bi se bila EU, Evropa sposobna v kratkem času prilagoditi novim razmeram oziroma omenjenemu možnemu koraku Trumpa in prvič v zadnjih 70 letih ubrati lastno strateško pot? Kako bi se odzvala Rusija? Konec Nata bi pomenil tudi konec KFOR na Kosovu, kar bi se močno odrazilo na stabilnosti jugovzhodne Evrope. KFOR je namreč njeno sidro. 

 

Sam sem vseskozi zagovarjal, da sta ZDA in Evropa naravni zaveznici in da je potrebno storiti vse, da se ohrani Nato in enotnost Zahoda. ZDA in Evropa sta skupaj močnejši v ohranitvi naših vrednot in naše varnosti. Ob ponovni zmagi Trumpa nam Evropejcem najbrž ne bi preostalo drugega, kot da po hitrem postopku pristopimo k preoblikovanju EU v samostojno silo. Ne gre pozabiti, da kadar se med seboj bojujejo sloni, utrpi največ škode trava pod njihovimi nogami.

 

Trumpova zmaga naj bi torej po mnenju njegovih kritikov prinesla konec čezatlantske povezave in vnesla dodatno negotovost v mednarodno skupnost in jo še za korak približala anarhiji. K stanju torej, kjer so globalne in regionalne mednarodne organizacije marginalizirane, kjer se mednarodno pravo ne upošteva ali pa se ga uporablja zgolj selektivno in kjer se svetovni red prepušča muham avtokratskih vodij.

 

Ne gre izključiti, da kritiki nimajo prav.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.663
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.461
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.263
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.126
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.322
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.152
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.952
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.262
09/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.106
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 898