Razkrivamo

Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?

Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve razmer na Kavkazu, kjer sta si Armenija in Azerbajdžan že več kot trideset let v laseh zaradi eksklave Nagorno Karabah ali Gorski Karabah; gre za pokrajino z večinsko armenskim prebivalstvom, ki pa je bila že v Sovjetski zvezi del azerbajdžanske socialistične republike. Tovrstne igrice z ozemlji, narodi in manjšinami so rezultat surove Stalinove politike, s katero je nadaljeval imperialistično politiko carske Rusije, ki je Kavkaz vedno razumela kot svoje interesno področje, na kavkaške narode pa gledala zviška kot manjvredne

Tokratna eskalacija med Armenijo in Azerbajdžanom se zdi resna, saj sta državi na robu vojne. Krščanska Armenija s podporo Rusije proti muslimanskemu Azerbajdžanom, za katerega se novodobni turški sultan Erdogan zaklinja, da je s krvjo povezan s Turčijo. Bratstvo med narodoma ni nič manj nesporno kot je turški genocid nad Armenci pred nekaj več kot stoletjem. Vse te zgodovinske rane in travme so lahko olje na ogenj resni vojni ... 

02.10.2020 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Kavkaz   Armenija   Azerbajdžan   vojna   Gorski Karabah   Turčija   Erdogan   Iran   Izrael

Foto: Sputnik

Po mnenju analitikov je sporna regija Gorski Karabah nekakšna "tempirana bomba", ki ne bo eksplodirala, dokler bo Armenija vojaška zaveznica Rusije.

V preteklih dneh so ponovno izbruhnili ostri spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom v avtonomni azerbajdžanski regiji Gorski Karabah, ki je pod nadzorom Armenije. Najnovejši spopad med državama se stopnjuje in ni videti, da se bo umiril, vsaj ne v doglednem času. Zastavlja se vprašanje, zakaj se je ravno zdaj razvnel stari spor, ki je bil v stanju mirovanja (zamrznjen konflikt) po silovitih bojih v obdobju 1988 – 1994 in aprila 2016. Armenija, ki nadzoruje sporno območje, je zadovoljna s statusom quo, medtem ko Azerbajdžan, ki je bogat z energetskimi viri in čigar izdatki za vojsko so višji od celotnega armenskega proračuna, grozi, da bo z vojaško silo povrnil nadzor nad izgubljeno regijo.

 

Odpira se vprašanje, zakaj je ravno zdaj obnovljen ta regionalni spor, ki ima lahko širše razsežnosti s Turčijo na strani Azerbajdžana in Rusijo na strani Armenije. Ta spopad predstavlja več kot le spor med dvema državama zaradi obmejne pokrajine, namreč boj med skupino držav za nadzor nad celotnim Kavkazom.

 

 

Zgodovinski pregled spopadov

 

Gorski Karabah je jasen primer težav, nastalih z razpadom Sovjetske zveze (ZSSR). Leta 1813 je, po porazu Perzijcev in njihovega formalnega odstopa regije ruskemu carstvu na osnovi dogovora iz Gulistana, postal del ruskega carstva. Ozemlje, ki ga poseljuje večinsko armensko prebivalstvo, je v sovjetskem obdobju leta 1923 dobilo avtonomijo, vendar v okviru Azerbajdžanske sovjetske socialistične republike. Ko so se pojavili znaki razpadanja komunistične vladavine ZSSR, so se leta 1988 poslanci v armenski skupščini in v Gorskem Karabahu odločili, da bodo združili pokrajino z Armenijo. Azerbajdžan je to zavrnil, ukinil avtonomijo, ki jo je pokrajina uživala in poslal svojo vojsko, kar je privedlo do vojne, ki je trajala med leti 1992–1994 in povzročilo izgubo te pokrajine ter še sedem sosednjih, ki predstavljajo okoli petino ozemlja Azerbajdžana, in prisilno preseljevanje okoli milijona Azerbajdžancev z okupiranega ozemlja v druge dele Azerbajdžana. 

 

Kljub podpisu sporazuma v Biškeku leta 1994, s katerim se je končala vojna, posredovanjem Minske skupine (1), ki so jo vodile Francija, Združene države Amerike in Rusija, so se boji še nadaljevali, medtem ko Armenija še vedno ni uresničila treh resolucij Združenih narodov o umiku z območja, ki ga je okupirala v Azerbajdžanu.

 

 

Vloga Turčije v spopadu

 

Od začetka krize v regiji je bila turška pozicija jasna, to je podpora Azerbajdžanu; po nedavnih dogodkih je turški predsednik Erdogan napovedal polno podporo svoje države Azerbajdžanu. Po drugi strani želi Rusija umiriti napetosti med obema državama, s katerima ima posebne odnose še iz časov Sovjetske zveze, in ju je pozvala, naj se čimprej vrneta za pogajalsko mizo.

 

 

Interesi Rusije in Turčije na Kavkazu niso ravno identični, vendar imajo en skupni imenovalec: prodajo orožja.

 

 

Glede razlogov za turško podporo Azerbajdžanu v tem spopadu analitiki menijo, da skuša upravičiti zgodovinski spor med Turčijo in Armenijo zaradi osmanskega genocida nad Armenci med prvo svetovno vojno in zgodovinske ter etnično tesne vezi med Turčijo in Azerbajdžanom. Azerbajdžanski narod (Azeri) spada v turško skupino narodov islamske veroizpovedi kljub razliki v doktrini Madhab (islamska verska ali pravna šola) – Turčija ima sunitsko, Azerbajdžan pa šiitsko večino. 

 

Uradna Ankara želi imeti oporišče na območju Kavkaza ob ruski meji, da bi imela boljše izhodišče v pogajanjih z Rusijo o možnih koncesijah v sirski in libijski državljanski vojni ter krizi z Grčijo glede izkoriščanja plina v vzhodnem Sredozemlju, kjer sta Ankara in Moskva na nasprotnih straneh. Ker se razmere v Siriji in Libiji po ameriškem in nemškem pritisku na libijske stranke relativno umirjajo, pričakujejo, da se bo turški predsednik Recep Tayyip Erdogan (AKP) ponovno sestal na Kavkazu s svojim "prijateljem in sovražnikom", ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

 

 

Paradoksalno stališče Irana?

 

Sedanji spopad med Azerbajdžanom in Armenijo dokazuje, da vojne, ki so se odvijale v zadnjih letih, niso bile samo sektaške, čeprav ima tudi trenutni spopad nacionalne razsežnosti. Iran podpira krščansko Armenijo kljub obstoju kulturnih, etničnih in verskih vezi med Teheranom in Bakujem, kjer je več kot tretjina Irancev Azerbajdžancev v iranski regiji Zahodni Azerbajdžan, večina Azerbajdžancev pa je šiitov, tako kot Perzijci v Iranu. Iran in Azerbajdžan imata skupno mejo v dolžini več kot 760 kilometrov in del Kaspijskega morja, ki je bogato z nafto in plinom. 

 

Teheran skuša oslabiti Azerbajdžan, da azerbajdžanska manjšina v Iranu ne bi zahtevala več pravic ali pokazala teženj po združitvi z matično državo. Iran se boji tudi azerbajdžansko-izraelskih odnosov na vojaškem področju.

 

 

Vloga Rusije v spopadu

 

Armenija je trenutno edini ruski pravoslavno-krščanski strateški zaveznik na Kavkazu in ena od redkih držav, v kateri je Rusija vojaško prisotna. Po mnenju armenskih politikov in vojaških strokovnjakov je ruska navzočnost v Armeniji pomemben element armenske nacionalne varnosti. Na ozemlju Armenije, nedaleč od mesta Gyumri, je ruska vojaška baza številka 102, eden najvažnejših objektov ruske vojaške geopolitične prisotnosti na Kavkazu, in tudi eden pomembnih sestavin rusko-armenskih odnosov. Polega tega je navzočnost ruske vojaške baze v Armeniji podaljšana do leta 2044. Ruski mejni stražarji skupaj z armenskimi kolegi varujejo armensko mejo s Turčijo in z Azerbajdžanom.

 

 

V Azerbajdžanu vlada klan Alijev že trideset let. Aktualni voditelj Ilham Alijev je avtokrat, ki zatira človekove pravice in svoboščine vsaj toliko kot njegov turški veliki brat Erdogan.

 

 

Zdi se, da sta Rusija in Armenija zaveznici, dva strateška partnerja, povezana s številnimi sporazumi na vojaškem področju; na osnovi vsega tega bi morala Rusija upoštevati geopolitične in strateške interese svoje zaveznice Armenije. Vendar se v resnici dogaja ravno nasprotno. Natančneje, dogaja se, da največji sovražnik Armenije v regiji, Azerbajdžan, od najpomembnejšega armenskega strateškega partnerja, torej Rusije, kupuje 40 % orožja. Zanimivo, da je orožje, ki ga kupuje Azerbajdžan, večinoma ofenzivno - in ne obrambno. 

 

Odstop armenskega predsednika vlade Serzha Sargsyana pod pritiskom množičnih demonstracij leta 2018 v Erevanu je odprl vprašanje, ali bo to privedlo do tega, da bo Armenija zapustila sfero ruskega vpliva na nekdanjem sovjetskem prostoru, in ponovila scenarij Gruzije ter Ukrajine, ali pa bo Moskva ostala glavni igralec v tej republiki na Južnem Kavkazu.

 

Brez dvoma je novi armenski premier Nikol Pashinyan prozahodno usmerjen, toda Armenija zaradi bližine zgodovinskih sovražnikov Turčije in Azerbajdžana nima druge izbire kot zavezništvo z Rusijo. Armenija je pomembna zaveznica Rusije na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, armensko gospodarstvo je v veliki meri odvisno od ruskih naložb in nakazil Armencev z bivališčem v Rusiji, ki jih je okoli 2,5 milijona. 

 

Po mnenju analitikov je sporna regija Gorski Karabah nekakšna "tempirana bomba", ki ne bo eksplodirala, dokler bo Armenija vojaška zaveznica Rusije.

 

 

Stališče ZDA in EU

 

Kar zadeva ameriško stališče v spopadu, je nevtralno, prizadeva si rešiti spopad med dvema državama. Po nedavnih dogodkih je Washington obsodil naraščanje nasilja med Azerbajdžanom in Armenijo in obe strani pozval, naj takoj ustavita sovražnosti. Stališče Evropske unije in ZDA je enako – to je konec spora, da bi preprečili motnje v oskrbi z nafto in plinom iz Kaspijskega morja.

 

 

Vmešavanje Izraela

 

Izrael je v tem spopadu na strani Azerbajdžana. Je eden najmočnejših zaveznikov Bakuja od leta 2011 dalje, Azerbajdžanu prodaja velike količine orožja in vojaške opreme. Analitiki menijo, da je Azerbajdžan nova točka spopada in rivalstva med Iranom in Izraelom, ker je Izrael že močno prisoten v bližini iranske meje. Po mnenju analitikov Mednarodnega instituta IFIMES (2) je Azerbajdžan po vojaški moči v prednosti pred Armenijo, ker je razvil svojo vojsko in nakupil moderno orožje v Rusiji, Turčiji in Izraelu, pri čemer so mu pomagale visoke cene nafte v zadnjih dveh desetletjih. Analitiki zmanjšujejo možnost razvoja velike vojaške operacije glede na to, da je Armenija članica Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti ODKB/CSTO (3), ki jo je ustanovila Rusija leta 2002.

 

 

 

 

Vodilne svetovne sile bi morale v Varnostnem svetu OZN in znotraj Minske skupine pospešiti prizadevanja za zaustavitev razvoja konflikta in preprečiti njegov razvoj v večjo in širšo vojno. Eden od glavnih razlogov trenutnega naraščanja spopada je pomanjkanje aktivnega mednarodnega posredovanja med obema stranema. Rusija in Turčija bi morali obnoviti svoje posredovanje po vzoru na njuno sodelovanje v Siriji, kjer je Turčija na strani opozicije, Rusija pa nudi vojaško in politično podporo vladi v Damasku.

 

_____________________                                                                                                          

Opombe:

(1) OSCE Minska skupina je multilateralna skupina v okviru Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje, ustanovljena leta 1992 z namenom, da spodbudi mirno in obojestransko dogovorjeno reševanje spopada med Armenijo in Azerbajdžanom glede Gorskega Karabaha. Minsko skupino vodi kolektivno predsedništvo, ki ga sestavljajo Francija, Rusija in ZDA. Poleg njih pri delu skupine sodelujejo tudi Belorusija, Nemčija, Italija, Portugalska, Nizozemska, Švedska, Finska, Turčija in kot neposredno zainteresirani strani tudi Armenija in Azerbajdžan.

 

(2) IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben svetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/UN, New York, od leta 2018.

 

(3) Organizacijo za kolektivno varnost in sodelovanje (ODKB/CSTO, ustanovljeno leta 2002 kot vojaško zavezništvo držav posovjetskega prostora, sestavljajo Rusija, Belorusija, Kazahstan, Armenija, Kirgizistan in Tadžikistan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epoha Angele Merkel: Prizorišče je treba zapustiti, ko si na vrhu
11
04.03.2022 22:00
Ves čas je bila zadržana, previdna in nikoli ni prehitevala svoje sence. Zraven tega je bila moralna avtoriteta v času težkih ... Več.
Piše: Milan Jazbec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.209
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.434
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.806
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.549
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.472
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.167
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.371
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.112
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.209
10/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 403