Razkrivamo

Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?

Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve razmer na Kavkazu, kjer sta si Armenija in Azerbajdžan že več kot trideset let v laseh zaradi eksklave Nagorno Karabah ali Gorski Karabah; gre za pokrajino z večinsko armenskim prebivalstvom, ki pa je bila že v Sovjetski zvezi del azerbajdžanske socialistične republike. Tovrstne igrice z ozemlji, narodi in manjšinami so rezultat surove Stalinove politike, s katero je nadaljeval imperialistično politiko carske Rusije, ki je Kavkaz vedno razumela kot svoje interesno področje, na kavkaške narode pa gledala zviška kot manjvredne

Tokratna eskalacija med Armenijo in Azerbajdžanom se zdi resna, saj sta državi na robu vojne. Krščanska Armenija s podporo Rusije proti muslimanskemu Azerbajdžanom, za katerega se novodobni turški sultan Erdogan zaklinja, da je s krvjo povezan s Turčijo. Bratstvo med narodoma ni nič manj nesporno kot je turški genocid nad Armenci pred nekaj več kot stoletjem. Vse te zgodovinske rane in travme so lahko olje na ogenj resni vojni ... 

02.10.2020 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Kavkaz   Armenija   Azerbajdžan   vojna   Gorski Karabah   Turčija   Erdogan   Iran   Izrael

Foto: Sputnik

Po mnenju analitikov je sporna regija Gorski Karabah nekakšna "tempirana bomba", ki ne bo eksplodirala, dokler bo Armenija vojaška zaveznica Rusije.

V preteklih dneh so ponovno izbruhnili ostri spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom v avtonomni azerbajdžanski regiji Gorski Karabah, ki je pod nadzorom Armenije. Najnovejši spopad med državama se stopnjuje in ni videti, da se bo umiril, vsaj ne v doglednem času. Zastavlja se vprašanje, zakaj se je ravno zdaj razvnel stari spor, ki je bil v stanju mirovanja (zamrznjen konflikt) po silovitih bojih v obdobju 1988 – 1994 in aprila 2016. Armenija, ki nadzoruje sporno območje, je zadovoljna s statusom quo, medtem ko Azerbajdžan, ki je bogat z energetskimi viri in čigar izdatki za vojsko so višji od celotnega armenskega proračuna, grozi, da bo z vojaško silo povrnil nadzor nad izgubljeno regijo.

 

Odpira se vprašanje, zakaj je ravno zdaj obnovljen ta regionalni spor, ki ima lahko širše razsežnosti s Turčijo na strani Azerbajdžana in Rusijo na strani Armenije. Ta spopad predstavlja več kot le spor med dvema državama zaradi obmejne pokrajine, namreč boj med skupino držav za nadzor nad celotnim Kavkazom.

 

 

Zgodovinski pregled spopadov

 

Gorski Karabah je jasen primer težav, nastalih z razpadom Sovjetske zveze (ZSSR). Leta 1813 je, po porazu Perzijcev in njihovega formalnega odstopa regije ruskemu carstvu na osnovi dogovora iz Gulistana, postal del ruskega carstva. Ozemlje, ki ga poseljuje večinsko armensko prebivalstvo, je v sovjetskem obdobju leta 1923 dobilo avtonomijo, vendar v okviru Azerbajdžanske sovjetske socialistične republike. Ko so se pojavili znaki razpadanja komunistične vladavine ZSSR, so se leta 1988 poslanci v armenski skupščini in v Gorskem Karabahu odločili, da bodo združili pokrajino z Armenijo. Azerbajdžan je to zavrnil, ukinil avtonomijo, ki jo je pokrajina uživala in poslal svojo vojsko, kar je privedlo do vojne, ki je trajala med leti 1992–1994 in povzročilo izgubo te pokrajine ter še sedem sosednjih, ki predstavljajo okoli petino ozemlja Azerbajdžana, in prisilno preseljevanje okoli milijona Azerbajdžancev z okupiranega ozemlja v druge dele Azerbajdžana. 

 

Kljub podpisu sporazuma v Biškeku leta 1994, s katerim se je končala vojna, posredovanjem Minske skupine (1), ki so jo vodile Francija, Združene države Amerike in Rusija, so se boji še nadaljevali, medtem ko Armenija še vedno ni uresničila treh resolucij Združenih narodov o umiku z območja, ki ga je okupirala v Azerbajdžanu.

 

 

Vloga Turčije v spopadu

 

Od začetka krize v regiji je bila turška pozicija jasna, to je podpora Azerbajdžanu; po nedavnih dogodkih je turški predsednik Erdogan napovedal polno podporo svoje države Azerbajdžanu. Po drugi strani želi Rusija umiriti napetosti med obema državama, s katerima ima posebne odnose še iz časov Sovjetske zveze, in ju je pozvala, naj se čimprej vrneta za pogajalsko mizo.

 

 

Interesi Rusije in Turčije na Kavkazu niso ravno identični, vendar imajo en skupni imenovalec: prodajo orožja.

 

 

Glede razlogov za turško podporo Azerbajdžanu v tem spopadu analitiki menijo, da skuša upravičiti zgodovinski spor med Turčijo in Armenijo zaradi osmanskega genocida nad Armenci med prvo svetovno vojno in zgodovinske ter etnično tesne vezi med Turčijo in Azerbajdžanom. Azerbajdžanski narod (Azeri) spada v turško skupino narodov islamske veroizpovedi kljub razliki v doktrini Madhab (islamska verska ali pravna šola) – Turčija ima sunitsko, Azerbajdžan pa šiitsko večino. 

 

Uradna Ankara želi imeti oporišče na območju Kavkaza ob ruski meji, da bi imela boljše izhodišče v pogajanjih z Rusijo o možnih koncesijah v sirski in libijski državljanski vojni ter krizi z Grčijo glede izkoriščanja plina v vzhodnem Sredozemlju, kjer sta Ankara in Moskva na nasprotnih straneh. Ker se razmere v Siriji in Libiji po ameriškem in nemškem pritisku na libijske stranke relativno umirjajo, pričakujejo, da se bo turški predsednik Recep Tayyip Erdogan (AKP) ponovno sestal na Kavkazu s svojim "prijateljem in sovražnikom", ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

 

 

Paradoksalno stališče Irana?

 

Sedanji spopad med Azerbajdžanom in Armenijo dokazuje, da vojne, ki so se odvijale v zadnjih letih, niso bile samo sektaške, čeprav ima tudi trenutni spopad nacionalne razsežnosti. Iran podpira krščansko Armenijo kljub obstoju kulturnih, etničnih in verskih vezi med Teheranom in Bakujem, kjer je več kot tretjina Irancev Azerbajdžancev v iranski regiji Zahodni Azerbajdžan, večina Azerbajdžancev pa je šiitov, tako kot Perzijci v Iranu. Iran in Azerbajdžan imata skupno mejo v dolžini več kot 760 kilometrov in del Kaspijskega morja, ki je bogato z nafto in plinom. 

 

Teheran skuša oslabiti Azerbajdžan, da azerbajdžanska manjšina v Iranu ne bi zahtevala več pravic ali pokazala teženj po združitvi z matično državo. Iran se boji tudi azerbajdžansko-izraelskih odnosov na vojaškem področju.

 

 

Vloga Rusije v spopadu

 

Armenija je trenutno edini ruski pravoslavno-krščanski strateški zaveznik na Kavkazu in ena od redkih držav, v kateri je Rusija vojaško prisotna. Po mnenju armenskih politikov in vojaških strokovnjakov je ruska navzočnost v Armeniji pomemben element armenske nacionalne varnosti. Na ozemlju Armenije, nedaleč od mesta Gyumri, je ruska vojaška baza številka 102, eden najvažnejših objektov ruske vojaške geopolitične prisotnosti na Kavkazu, in tudi eden pomembnih sestavin rusko-armenskih odnosov. Polega tega je navzočnost ruske vojaške baze v Armeniji podaljšana do leta 2044. Ruski mejni stražarji skupaj z armenskimi kolegi varujejo armensko mejo s Turčijo in z Azerbajdžanom.

 

 

V Azerbajdžanu vlada klan Alijev že trideset let. Aktualni voditelj Ilham Alijev je avtokrat, ki zatira človekove pravice in svoboščine vsaj toliko kot njegov turški veliki brat Erdogan.

 

 

Zdi se, da sta Rusija in Armenija zaveznici, dva strateška partnerja, povezana s številnimi sporazumi na vojaškem področju; na osnovi vsega tega bi morala Rusija upoštevati geopolitične in strateške interese svoje zaveznice Armenije. Vendar se v resnici dogaja ravno nasprotno. Natančneje, dogaja se, da največji sovražnik Armenije v regiji, Azerbajdžan, od najpomembnejšega armenskega strateškega partnerja, torej Rusije, kupuje 40 % orožja. Zanimivo, da je orožje, ki ga kupuje Azerbajdžan, večinoma ofenzivno - in ne obrambno. 

 

Odstop armenskega predsednika vlade Serzha Sargsyana pod pritiskom množičnih demonstracij leta 2018 v Erevanu je odprl vprašanje, ali bo to privedlo do tega, da bo Armenija zapustila sfero ruskega vpliva na nekdanjem sovjetskem prostoru, in ponovila scenarij Gruzije ter Ukrajine, ali pa bo Moskva ostala glavni igralec v tej republiki na Južnem Kavkazu.

 

Brez dvoma je novi armenski premier Nikol Pashinyan prozahodno usmerjen, toda Armenija zaradi bližine zgodovinskih sovražnikov Turčije in Azerbajdžana nima druge izbire kot zavezništvo z Rusijo. Armenija je pomembna zaveznica Rusije na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, armensko gospodarstvo je v veliki meri odvisno od ruskih naložb in nakazil Armencev z bivališčem v Rusiji, ki jih je okoli 2,5 milijona. 

 

Po mnenju analitikov je sporna regija Gorski Karabah nekakšna "tempirana bomba", ki ne bo eksplodirala, dokler bo Armenija vojaška zaveznica Rusije.

 

 

Stališče ZDA in EU

 

Kar zadeva ameriško stališče v spopadu, je nevtralno, prizadeva si rešiti spopad med dvema državama. Po nedavnih dogodkih je Washington obsodil naraščanje nasilja med Azerbajdžanom in Armenijo in obe strani pozval, naj takoj ustavita sovražnosti. Stališče Evropske unije in ZDA je enako – to je konec spora, da bi preprečili motnje v oskrbi z nafto in plinom iz Kaspijskega morja.

 

 

Vmešavanje Izraela

 

Izrael je v tem spopadu na strani Azerbajdžana. Je eden najmočnejših zaveznikov Bakuja od leta 2011 dalje, Azerbajdžanu prodaja velike količine orožja in vojaške opreme. Analitiki menijo, da je Azerbajdžan nova točka spopada in rivalstva med Iranom in Izraelom, ker je Izrael že močno prisoten v bližini iranske meje. Po mnenju analitikov Mednarodnega instituta IFIMES (2) je Azerbajdžan po vojaški moči v prednosti pred Armenijo, ker je razvil svojo vojsko in nakupil moderno orožje v Rusiji, Turčiji in Izraelu, pri čemer so mu pomagale visoke cene nafte v zadnjih dveh desetletjih. Analitiki zmanjšujejo možnost razvoja velike vojaške operacije glede na to, da je Armenija članica Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti ODKB/CSTO (3), ki jo je ustanovila Rusija leta 2002.

 

 

 

 

Vodilne svetovne sile bi morale v Varnostnem svetu OZN in znotraj Minske skupine pospešiti prizadevanja za zaustavitev razvoja konflikta in preprečiti njegov razvoj v večjo in širšo vojno. Eden od glavnih razlogov trenutnega naraščanja spopada je pomanjkanje aktivnega mednarodnega posredovanja med obema stranema. Rusija in Turčija bi morali obnoviti svoje posredovanje po vzoru na njuno sodelovanje v Siriji, kjer je Turčija na strani opozicije, Rusija pa nudi vojaško in politično podporo vladi v Damasku.

 

_____________________                                                                                                          

Opombe:

(1) OSCE Minska skupina je multilateralna skupina v okviru Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje, ustanovljena leta 1992 z namenom, da spodbudi mirno in obojestransko dogovorjeno reševanje spopada med Armenijo in Azerbajdžanom glede Gorskega Karabaha. Minsko skupino vodi kolektivno predsedništvo, ki ga sestavljajo Francija, Rusija in ZDA. Poleg njih pri delu skupine sodelujejo tudi Belorusija, Nemčija, Italija, Portugalska, Nizozemska, Švedska, Finska, Turčija in kot neposredno zainteresirani strani tudi Armenija in Azerbajdžan.

 

(2) IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben svetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/UN, New York, od leta 2018.

 

(3) Organizacijo za kolektivno varnost in sodelovanje (ODKB/CSTO, ustanovljeno leta 2002 kot vojaško zavezništvo držav posovjetskega prostora, sestavljajo Rusija, Belorusija, Kazahstan, Armenija, Kirgizistan in Tadžikistan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
0
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
02/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.960
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.193
04/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.999
05/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.615
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.126
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.025
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 939
09/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.833
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.472