Razkrivamo

Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?

Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve razmer na Kavkazu, kjer sta si Armenija in Azerbajdžan že več kot trideset let v laseh zaradi eksklave Nagorno Karabah ali Gorski Karabah; gre za pokrajino z večinsko armenskim prebivalstvom, ki pa je bila že v Sovjetski zvezi del azerbajdžanske socialistične republike. Tovrstne igrice z ozemlji, narodi in manjšinami so rezultat surove Stalinove politike, s katero je nadaljeval imperialistično politiko carske Rusije, ki je Kavkaz vedno razumela kot svoje interesno področje, na kavkaške narode pa gledala zviška kot manjvredne

Tokratna eskalacija med Armenijo in Azerbajdžanom se zdi resna, saj sta državi na robu vojne. Krščanska Armenija s podporo Rusije proti muslimanskemu Azerbajdžanom, za katerega se novodobni turški sultan Erdogan zaklinja, da je s krvjo povezan s Turčijo. Bratstvo med narodoma ni nič manj nesporno kot je turški genocid nad Armenci pred nekaj več kot stoletjem. Vse te zgodovinske rane in travme so lahko olje na ogenj resni vojni ... 

02.10.2020 23:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Kavkaz   Armenija   Azerbajdžan   vojna   Gorski Karabah   Turčija   Erdogan   Iran   Izrael

Foto: Sputnik

Po mnenju analitikov je sporna regija Gorski Karabah nekakšna "tempirana bomba", ki ne bo eksplodirala, dokler bo Armenija vojaška zaveznica Rusije.

V preteklih dneh so ponovno izbruhnili ostri spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom v avtonomni azerbajdžanski regiji Gorski Karabah, ki je pod nadzorom Armenije. Najnovejši spopad med državama se stopnjuje in ni videti, da se bo umiril, vsaj ne v doglednem času. Zastavlja se vprašanje, zakaj se je ravno zdaj razvnel stari spor, ki je bil v stanju mirovanja (zamrznjen konflikt) po silovitih bojih v obdobju 1988 – 1994 in aprila 2016. Armenija, ki nadzoruje sporno območje, je zadovoljna s statusom quo, medtem ko Azerbajdžan, ki je bogat z energetskimi viri in čigar izdatki za vojsko so višji od celotnega armenskega proračuna, grozi, da bo z vojaško silo povrnil nadzor nad izgubljeno regijo.

 

Odpira se vprašanje, zakaj je ravno zdaj obnovljen ta regionalni spor, ki ima lahko širše razsežnosti s Turčijo na strani Azerbajdžana in Rusijo na strani Armenije. Ta spopad predstavlja več kot le spor med dvema državama zaradi obmejne pokrajine, namreč boj med skupino držav za nadzor nad celotnim Kavkazom.

 

 

Zgodovinski pregled spopadov

 

Gorski Karabah je jasen primer težav, nastalih z razpadom Sovjetske zveze (ZSSR). Leta 1813 je, po porazu Perzijcev in njihovega formalnega odstopa regije ruskemu carstvu na osnovi dogovora iz Gulistana, postal del ruskega carstva. Ozemlje, ki ga poseljuje večinsko armensko prebivalstvo, je v sovjetskem obdobju leta 1923 dobilo avtonomijo, vendar v okviru Azerbajdžanske sovjetske socialistične republike. Ko so se pojavili znaki razpadanja komunistične vladavine ZSSR, so se leta 1988 poslanci v armenski skupščini in v Gorskem Karabahu odločili, da bodo združili pokrajino z Armenijo. Azerbajdžan je to zavrnil, ukinil avtonomijo, ki jo je pokrajina uživala in poslal svojo vojsko, kar je privedlo do vojne, ki je trajala med leti 1992–1994 in povzročilo izgubo te pokrajine ter še sedem sosednjih, ki predstavljajo okoli petino ozemlja Azerbajdžana, in prisilno preseljevanje okoli milijona Azerbajdžancev z okupiranega ozemlja v druge dele Azerbajdžana. 

 

Kljub podpisu sporazuma v Biškeku leta 1994, s katerim se je končala vojna, posredovanjem Minske skupine (1), ki so jo vodile Francija, Združene države Amerike in Rusija, so se boji še nadaljevali, medtem ko Armenija še vedno ni uresničila treh resolucij Združenih narodov o umiku z območja, ki ga je okupirala v Azerbajdžanu.

 

 

Vloga Turčije v spopadu

 

Od začetka krize v regiji je bila turška pozicija jasna, to je podpora Azerbajdžanu; po nedavnih dogodkih je turški predsednik Erdogan napovedal polno podporo svoje države Azerbajdžanu. Po drugi strani želi Rusija umiriti napetosti med obema državama, s katerima ima posebne odnose še iz časov Sovjetske zveze, in ju je pozvala, naj se čimprej vrneta za pogajalsko mizo.

 

 

Interesi Rusije in Turčije na Kavkazu niso ravno identični, vendar imajo en skupni imenovalec: prodajo orožja.

 

 

Glede razlogov za turško podporo Azerbajdžanu v tem spopadu analitiki menijo, da skuša upravičiti zgodovinski spor med Turčijo in Armenijo zaradi osmanskega genocida nad Armenci med prvo svetovno vojno in zgodovinske ter etnično tesne vezi med Turčijo in Azerbajdžanom. Azerbajdžanski narod (Azeri) spada v turško skupino narodov islamske veroizpovedi kljub razliki v doktrini Madhab (islamska verska ali pravna šola) – Turčija ima sunitsko, Azerbajdžan pa šiitsko večino. 

 

Uradna Ankara želi imeti oporišče na območju Kavkaza ob ruski meji, da bi imela boljše izhodišče v pogajanjih z Rusijo o možnih koncesijah v sirski in libijski državljanski vojni ter krizi z Grčijo glede izkoriščanja plina v vzhodnem Sredozemlju, kjer sta Ankara in Moskva na nasprotnih straneh. Ker se razmere v Siriji in Libiji po ameriškem in nemškem pritisku na libijske stranke relativno umirjajo, pričakujejo, da se bo turški predsednik Recep Tayyip Erdogan (AKP) ponovno sestal na Kavkazu s svojim "prijateljem in sovražnikom", ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

 

 

Paradoksalno stališče Irana?

 

Sedanji spopad med Azerbajdžanom in Armenijo dokazuje, da vojne, ki so se odvijale v zadnjih letih, niso bile samo sektaške, čeprav ima tudi trenutni spopad nacionalne razsežnosti. Iran podpira krščansko Armenijo kljub obstoju kulturnih, etničnih in verskih vezi med Teheranom in Bakujem, kjer je več kot tretjina Irancev Azerbajdžancev v iranski regiji Zahodni Azerbajdžan, večina Azerbajdžancev pa je šiitov, tako kot Perzijci v Iranu. Iran in Azerbajdžan imata skupno mejo v dolžini več kot 760 kilometrov in del Kaspijskega morja, ki je bogato z nafto in plinom. 

 

Teheran skuša oslabiti Azerbajdžan, da azerbajdžanska manjšina v Iranu ne bi zahtevala več pravic ali pokazala teženj po združitvi z matično državo. Iran se boji tudi azerbajdžansko-izraelskih odnosov na vojaškem področju.

 

 

Vloga Rusije v spopadu

 

Armenija je trenutno edini ruski pravoslavno-krščanski strateški zaveznik na Kavkazu in ena od redkih držav, v kateri je Rusija vojaško prisotna. Po mnenju armenskih politikov in vojaških strokovnjakov je ruska navzočnost v Armeniji pomemben element armenske nacionalne varnosti. Na ozemlju Armenije, nedaleč od mesta Gyumri, je ruska vojaška baza številka 102, eden najvažnejših objektov ruske vojaške geopolitične prisotnosti na Kavkazu, in tudi eden pomembnih sestavin rusko-armenskih odnosov. Polega tega je navzočnost ruske vojaške baze v Armeniji podaljšana do leta 2044. Ruski mejni stražarji skupaj z armenskimi kolegi varujejo armensko mejo s Turčijo in z Azerbajdžanom.

 

 

V Azerbajdžanu vlada klan Alijev že trideset let. Aktualni voditelj Ilham Alijev je avtokrat, ki zatira človekove pravice in svoboščine vsaj toliko kot njegov turški veliki brat Erdogan.

 

 

Zdi se, da sta Rusija in Armenija zaveznici, dva strateška partnerja, povezana s številnimi sporazumi na vojaškem področju; na osnovi vsega tega bi morala Rusija upoštevati geopolitične in strateške interese svoje zaveznice Armenije. Vendar se v resnici dogaja ravno nasprotno. Natančneje, dogaja se, da največji sovražnik Armenije v regiji, Azerbajdžan, od najpomembnejšega armenskega strateškega partnerja, torej Rusije, kupuje 40 % orožja. Zanimivo, da je orožje, ki ga kupuje Azerbajdžan, večinoma ofenzivno - in ne obrambno. 

 

Odstop armenskega predsednika vlade Serzha Sargsyana pod pritiskom množičnih demonstracij leta 2018 v Erevanu je odprl vprašanje, ali bo to privedlo do tega, da bo Armenija zapustila sfero ruskega vpliva na nekdanjem sovjetskem prostoru, in ponovila scenarij Gruzije ter Ukrajine, ali pa bo Moskva ostala glavni igralec v tej republiki na Južnem Kavkazu.

 

Brez dvoma je novi armenski premier Nikol Pashinyan prozahodno usmerjen, toda Armenija zaradi bližine zgodovinskih sovražnikov Turčije in Azerbajdžana nima druge izbire kot zavezništvo z Rusijo. Armenija je pomembna zaveznica Rusije na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, armensko gospodarstvo je v veliki meri odvisno od ruskih naložb in nakazil Armencev z bivališčem v Rusiji, ki jih je okoli 2,5 milijona. 

 

Po mnenju analitikov je sporna regija Gorski Karabah nekakšna "tempirana bomba", ki ne bo eksplodirala, dokler bo Armenija vojaška zaveznica Rusije.

 

 

Stališče ZDA in EU

 

Kar zadeva ameriško stališče v spopadu, je nevtralno, prizadeva si rešiti spopad med dvema državama. Po nedavnih dogodkih je Washington obsodil naraščanje nasilja med Azerbajdžanom in Armenijo in obe strani pozval, naj takoj ustavita sovražnosti. Stališče Evropske unije in ZDA je enako – to je konec spora, da bi preprečili motnje v oskrbi z nafto in plinom iz Kaspijskega morja.

 

 

Vmešavanje Izraela

 

Izrael je v tem spopadu na strani Azerbajdžana. Je eden najmočnejših zaveznikov Bakuja od leta 2011 dalje, Azerbajdžanu prodaja velike količine orožja in vojaške opreme. Analitiki menijo, da je Azerbajdžan nova točka spopada in rivalstva med Iranom in Izraelom, ker je Izrael že močno prisoten v bližini iranske meje. Po mnenju analitikov Mednarodnega instituta IFIMES (2) je Azerbajdžan po vojaški moči v prednosti pred Armenijo, ker je razvil svojo vojsko in nakupil moderno orožje v Rusiji, Turčiji in Izraelu, pri čemer so mu pomagale visoke cene nafte v zadnjih dveh desetletjih. Analitiki zmanjšujejo možnost razvoja velike vojaške operacije glede na to, da je Armenija članica Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti ODKB/CSTO (3), ki jo je ustanovila Rusija leta 2002.

 

 

 

 

Vodilne svetovne sile bi morale v Varnostnem svetu OZN in znotraj Minske skupine pospešiti prizadevanja za zaustavitev razvoja konflikta in preprečiti njegov razvoj v večjo in širšo vojno. Eden od glavnih razlogov trenutnega naraščanja spopada je pomanjkanje aktivnega mednarodnega posredovanja med obema stranema. Rusija in Turčija bi morali obnoviti svoje posredovanje po vzoru na njuno sodelovanje v Siriji, kjer je Turčija na strani opozicije, Rusija pa nudi vojaško in politično podporo vladi v Damasku.

 

_____________________                                                                                                          

Opombe:

(1) OSCE Minska skupina je multilateralna skupina v okviru Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje, ustanovljena leta 1992 z namenom, da spodbudi mirno in obojestransko dogovorjeno reševanje spopada med Armenijo in Azerbajdžanom glede Gorskega Karabaha. Minsko skupino vodi kolektivno predsedništvo, ki ga sestavljajo Francija, Rusija in ZDA. Poleg njih pri delu skupine sodelujejo tudi Belorusija, Nemčija, Italija, Portugalska, Nizozemska, Švedska, Finska, Turčija in kot neposredno zainteresirani strani tudi Armenija in Azerbajdžan.

 

(2) IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben svetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/UN, New York, od leta 2018.

 

(3) Organizacijo za kolektivno varnost in sodelovanje (ODKB/CSTO, ustanovljeno leta 2002 kot vojaško zavezništvo držav posovjetskega prostora, sestavljajo Rusija, Belorusija, Kazahstan, Armenija, Kirgizistan in Tadžikistan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.753
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.491
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.574
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.532
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.587
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.250
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 975
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.226
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 904
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.029