Komentar

Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo

Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj sramoten podatek, ki je tudi vedno bolj očiten ob spremljanju različnih sodobnih kanalov javnega diskurza, je brez dvoma podatek, da volja do branja drastično upada pri formalno visoko izobraženih državljanih. Vedno bolj postajamo formalno izobraženi, vendar nerazgledani, logično nemisleči in plitki. Temu primerno postajamo v povprečju vedno bolj ideološko blazno pripadni in radikalni, praznoverno fanatični, fahidiotistični in temu primerno razumsko podhranjeni. Branje kot krepitev empatije, izražanja in razumevanja sveta je zato akt nabolj konstruktivnega in daljnoročno učinkovitega upora poneumljanju in izkoriščanju človeške prilagodljivosti skozi zgodovino.

04.10.2020 11:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   OECD   pismenost   branje   knjige   Miha Kovač   empatija

Branje odpira možnost spoznavanja tistih pojavov, ki jih v enem omejenem življenju ne moremo sami doživet, še posebej če se znajdemo lagodno ujeti v omejene skupnosti poenotenih pogledov na življenje.

Mogoče ste povsem spregledali skromna medijska obvestila, ampak 8. septembra baje praznujemo svetovni dan pismenosti. Pač! Nepomembno, domnevno samoumevno. Da povprečnega slovenskega državljana branje kakovostne literature ne privlači, ni novo spoznanje. Da je bralna kultura na psu, tudi že dolgo ni javna skrivnost. Vemo tudi, da delež prebranih knjig med povprečnim prebivalstvom večinoma predstavlja zgolj kratkočasno komercialno literaturo in razne psevdoduhovne priročnike za "osebno rast" ali hitro pot do družbeno potrjenega uspeha. Razočaranje nad seboj je s tega vidika na veke vekov zagotovljeno. Pehanje, da bi zadostili vsiljenim kriterijem, ki sovpadajo z malignimi interesi patološko narcističnih nosilcev vzvodov premoči v skupnosti, se hitro sprevrže v neskončno prekopicevanje preko moralnih brodolomov in pogrebov osebnega smisla. Vedno se boste pehali za nekaj, kar naj bi v prihodnosti dosegli ali doživeli, da bo bolje. Vedno nekaj nekoč Bo! Nikoli pa nič ne bo tako, kot smo si zamislili, da bo. Vedno bo slej ko prej nekaj ali nekdo pokvaril tudi dobro razpoloženje, pohodil ponos ali razkrinkal blef. Vedno se bo nekaj končalo ali razsulo, če se bomo osredotočeno gnali samo za fatamorgano nečesa, kar bo. Že jutri nas lahko sploh več ne bo. Nič ne bo! Bolje bi bilo resno dojemat tisto, kar v nas je. Tisto, česar nam nihče ne more vzet. Našega stanja duha. Tisto, kar nam bo edino ostalo, tik preden se bomo poslovili od življenja.

 

Nazadnje smo v oddaji Tarča lahko spet spremljali veliko javnega pritoževanja nad skorumpiranim in klientelističnim stanjem v državi, kjer ni prostora za kakovostne in poštene kadre. Slaboumni in pokvarjeni politikanti postavljajo na položaje moči svojim obskurnim ciljem primerne osebe, ki lahko pometajo s sposobnimi, pametnimi in poštenimi. Intelektualno podhranjen narod s potuhnjenim, frustriranim in manipulativnim povprečnim značajem bo izropal državo in jo potisnil še bolj na dno obubožane in intelektualno podhranjene vukojebine. Takšen bi bil lahko povzetek diagnoze splošnega stanja. Nič novega, še manj presenetljivega. Logično, da si vsak "virus" slabe prakse in primitivne mentalitete majhno državo podredi bistveno hitreje in bistveno bolj učinkovito. V javnosti se kar naprej rolajo nesmiselna vprašanja, s kakšnimi mehanizmi bi preprečili širjenje toksičnega okolja, ki nas kot skupnost peha bednemu životarjenju naproti, pa naj gre za lokalne premožne navidezne pojme uspeha ali pa v zasužnjeno revščino zaklete borce za preživetje. Na obeh koncih palice ljudi onesrečuje mentalna obubožanost, praznina, moralna izgubljenost in vzpon bolj ali manj formalno izobražene retardiranosti. Bližnjice zagotovo ne obstajajo. Kot bi vprašali, kako bi dosegli od formalno izobraženega butlja z dobrimi papirnatimi referencami in očitnimi simptomi psihopatije, da bo kakovostno kadroval, organiziral in vodil humanitarno dejavnost. Jah, zelo težko. 

 

Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Bralna pismenost je seveda širok pojem, nanaša pa se tudi na sposobnost ustreznega razumevanja zahtevnejših in bolj kompleksnih besedil, kot jih na primer zasledimo v leposlovju, publicistiki ali strokovni literaturi. Najbolj sramoten podatek, ki je tudi vedno bolj očiten ob spremljanju različnih sodobnih kanalov javnega diskurza, je brez dvoma podatek, da volja do branja drastično upada pri formalno visoko izobraženih državljanih. Manjšina, ki prebere več kot dvajset knjig na leto, postaja vedno manjša manjšina. Vedno bolj postajamo formalno izobraženi, vendar nerazgledani, logično nemisleči in plitki. Temu primerno postajamo v povprečju vedno bolj ideološko blazno pripadni in radikalni, praznoverno fanatični, fahidiotistični in temu primerno razumsko podhranjeni.

 

Ljudem je treba pojasnit, zakaj bi sploh brali. Zakaj hitro in površno konzumiranje informacij preko interneta ne more nadomestit poglobljenega branja in razumevanje kompleksnih in zahtevnejših vsebin. Skozi proces vzgojno-izobraževalnih institucij tega pojasnila državljani žal ne dobimo, še najmanj z dobro prakso. Znotraj izobraževalnega sistema, ki spodbuja hitro pozabljivo piflanje povzetkov z navodili o ustreznem razumevanju sporočil tudi v primeru obravnave raznoraznih čtiv, pač ne moremo pričakovat, da vzgajamo ljudi, ki razvijejo ustrezno veselje do radovednosti, razbiranja podrobnosti, smiselnega zaznavanja širših kontekstov in ustvarjalnosti. Ne vzpostavi se ustrezna kondicija in sposobnost koncentracije. 

 

Miha Kovač je pod utemeljenim splošnim vtisom zaskrbljenosti za mentalni in intelektualni nivo naroda napisal knjigo z naslovom Berem, da se poberem, s katero skuša nagovorit širši spekter hipotetičnih bralcev in opozorit na razloge, zaradi katerih bi si lahko želeli potapljat predvsem v branje literature. Promocijska predstavitev poleg krepitve sposobnosti izražanja ter razumevanja sebe in drugih izpostavi tudi argument v prid branju, ki ga še nikoli nisem zasledila v medijih. Urjenje v empatiji! Urjenje se mi zdi primerna izbira izraza. Težko bi namreč stavila na tezo, da branje kakovostne in kompleksne literature pomaga pri razvoju empatije, v kolikor se skozi otroštvo in puberteto sploh razvila ni ali je nekje na poti zaradi slabo reflektiranih in predelanih travmatičnih izkušenj zakrnela. Se pa brez dvoma strinjam, da brez razvijanja empatije preprosto ni mogoče ničesar in nikogar dovolj kompleksno razumet. Za razumevanje gre in razumevanje ne pomeni nujno sprejemanja.

 

Empatija pomeni predvsem mentalno odpiranje za zmožnost identifikacije z drugimi in bolj podrobno razumevanje tudi tistih pojavov, ki sicer niso v skladu z našim ponotranjenim prepričanjem ali izkušnjami. Branje odpira možnost spoznavanja tistih pojavov, ki jih v enem omejenem življenju ne moremo sami doživet, še posebej če se znajdemo lagodno ujeti v omejene skupnosti poenotenih pogledov na življenje. Ker ne obstaja poenoteno univerzalno doživljanje ali spoznanje, so osebne izkušnje pri večini drastično precenjene. Osebe z enakimi izkušnjami se lahko tudi burno spričkajo med seboj, ko pogovor nanese na različna osebna doživljanja enakega doživetja in posledična spoznanja ali stališča. Branje kakovostne literature lahko zelo pomaga pri spoznavanju drugačnih vidikov nečesa, za kar menimo, da smo že požrli vso razpoložljivo pamet možnega in verjetnega. Kako dojemljivi in odprti smo za zaznavanje podrobnosti in širših kontekstov iz okolja, pomembno vpliva na dojemanje položaja in smisla našega življenja. Ampak!

 

Branje samo po sebi ne zagotavlja razvoja empatije in intelektualnega dometa. Če so temelji zablokirani in omejeni na ozkogledna prepričanja, se lahko marsičesa naučimo na pamet in marsikaj relativno uspešno posnemamo, kar pa še ne pomeni, da dovolj dobro razumemo, kaj se nam sploh dogaja. Ugodje v varnem zavetju prepričanih in enakomislečih povzroči temu primerno selekcijo pri vrednotenju prebranega ali doživetega. Obstajajo ljudje, ki precej ali celo veliko berejo, pa vendar se preko pogovora ne opazijo posebni pozitivni rezultati po izvajanja bralnega "športa". Branje, ki je izvajano kot športno zbiranje informacij in izpisovanje citatov, pri čemer se bralec duhovno in intelektualno bore malo spreminja in nadgrajuje, nima posebnega smisla. Selekcija vrednotenja prebranega se v takšnem primeru izvaja zgolj na podlagi osebne všečnosti, enako kot pri osebi, ki bere zelo malo ali celo nič. Zato se mi je v preteklem obdobju promocije branja zdelo precej škodljivo, ko so mediji z dobrimi nameni izpostavljali v javnosti osebe, ki so se na polno hvalile, kako veliko knjig preberejo na leto. Sočasno s tovrstnimi agendami se je pojavilo tudi hvaljenje z organiziranimi tekmovanji v hitrem branju za šolarje. Obup! Beremo ne zato, da bi prebrali čim več vsebin čim hitreje, ampak beremo zato, da bi vsebine doživljali in jih premišljali. Nekatere knjige lahko preberemo hitro, druge zahtevajo počasno ponotranjanje.

 

Nič hudega, če berete počasi in natančno. Nič hudega, če vmes knjigo odložite in kaj premislite o prebranem na podlagi drugih spoznanj ali lastnih doživetij. Nič hudega, če ne preberete več kot dvajset knjig na leto. Ko bi vsaj prebrali pet kakovostnih knjig, a pozorno in temeljito. Bolj je pomembno, da bi brali redno. Na primer vsak dan vsaj deset minut pred spanjem. S časom se kondicija branja, užitek in zahtevnost do vsebin seveda povečuje. In kmalu boste spontano brali vedno hitreje in vedno bolj požrešno. A pomembno je, da berete doživeto in odprto tudi za vsebine, ki se vam zdijo absolutno odvratne in tuje. Pomembna je radovednost in želja po razumevanju prebranega. Branje ne služi bahanju s količino prebranega in še manj repenčenju z na pamet naučenimi citati pred prijatelji. Citate zna citirat vsak ubogi šolar, ki ga silijo k piflanju, tudi če pojma nima, o čem sploh govori. 

Čar rednega branja je ravno v tem, da bralec od vsake prebrane knjige ponotranji določene informacije in občutke v zvezi z različnimi pojavi v življenju, tudi če vsebino posamezne knjige s časom pozabi. V resnici nič ne gre v pozabo, ampak se tudi pozabljeno shranjuje v podzavesti ter vpliva na način in sposobnost oblikovanja mišljenja. Bralcu se bodo preko branja razčistili pojmi v zvezi z marsičem, kar ga v praksi muči, čeprav vsebine morda sploh ne obravnavajo točno tiste tematike, za katero je bralec posebej zainteresiran. Podobno se dogaja v življenju nasploh. Pristop k branju v slogu poseganja po priročnikih za reševanje raznoraznih trenutnih dilem in težav je bližnjica, ki zagotavlja predvsem brcanje v meglo. Nič se ne razreši tako in takrat, kot želimo, da bi se razrešilo. 

 

Nikjer in od nikoder ne bomo deležni pozitivne motivacije za nadgrajevanje v učlovečevanju. Od nikoder ne bomo spodbujani, da bi svoj intelekt in duha nadgrajevali z duhovno hrano. Niti izobraževalni sistem nas ne spodbuja k veselju do učenja in še najmanj ekonomski sistem. Vedno boste spodbujani, da postanete hrčki na kolesu, ki tečejo v prazno, medtem ko drugi mislijo namesto vas. Vedno boste spodbujani, da boste upehani dahnili, s kakšnim veseljem bi brali več ur dnevno, a kaj ko nimate dovolj časa niti za večerno prhanje. Naša življenja so okupirana s storilnostjo v prazno in spodbujani smo, da nehote okupiramo tudi sami sebe do točke, ko nimamo več časa in energije, da bi se sploh spomnili, kako nam je ime.

 

Ko boste imeli nekoč morda časa na razpolago dovolj, se predvideva zadostna otopelost, da itak ne boste imeli pojma, kaj bi sami s seboj izgubljeni v času počeli. Kdaj pride torej na vrsto povezovanje v konstruktivni kritiki in aktivnem spreminjanju družbenih vzorcev v smer razvoja humanosti? Branje kot krepitev empatije, izražanja in razumevanja sveta je akt nabolj konstruktivnega in daljnoročno učinkovitega upora poneumljanju in izkoriščanju človeške prilagodljivosti skozi zgodovino.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.287
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.687
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.596
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.555
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 980
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 935
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156