Komentar

Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo

Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj sramoten podatek, ki je tudi vedno bolj očiten ob spremljanju različnih sodobnih kanalov javnega diskurza, je brez dvoma podatek, da volja do branja drastično upada pri formalno visoko izobraženih državljanih. Vedno bolj postajamo formalno izobraženi, vendar nerazgledani, logično nemisleči in plitki. Temu primerno postajamo v povprečju vedno bolj ideološko blazno pripadni in radikalni, praznoverno fanatični, fahidiotistični in temu primerno razumsko podhranjeni. Branje kot krepitev empatije, izražanja in razumevanja sveta je zato akt nabolj konstruktivnega in daljnoročno učinkovitega upora poneumljanju in izkoriščanju človeške prilagodljivosti skozi zgodovino.

04.10.2020 11:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   OECD   pismenost   branje   knjige   Miha Kovač   empatija

Branje odpira možnost spoznavanja tistih pojavov, ki jih v enem omejenem življenju ne moremo sami doživet, še posebej če se znajdemo lagodno ujeti v omejene skupnosti poenotenih pogledov na življenje.

Mogoče ste povsem spregledali skromna medijska obvestila, ampak 8. septembra baje praznujemo svetovni dan pismenosti. Pač! Nepomembno, domnevno samoumevno. Da povprečnega slovenskega državljana branje kakovostne literature ne privlači, ni novo spoznanje. Da je bralna kultura na psu, tudi že dolgo ni javna skrivnost. Vemo tudi, da delež prebranih knjig med povprečnim prebivalstvom večinoma predstavlja zgolj kratkočasno komercialno literaturo in razne psevdoduhovne priročnike za "osebno rast" ali hitro pot do družbeno potrjenega uspeha. Razočaranje nad seboj je s tega vidika na veke vekov zagotovljeno. Pehanje, da bi zadostili vsiljenim kriterijem, ki sovpadajo z malignimi interesi patološko narcističnih nosilcev vzvodov premoči v skupnosti, se hitro sprevrže v neskončno prekopicevanje preko moralnih brodolomov in pogrebov osebnega smisla. Vedno se boste pehali za nekaj, kar naj bi v prihodnosti dosegli ali doživeli, da bo bolje. Vedno nekaj nekoč Bo! Nikoli pa nič ne bo tako, kot smo si zamislili, da bo. Vedno bo slej ko prej nekaj ali nekdo pokvaril tudi dobro razpoloženje, pohodil ponos ali razkrinkal blef. Vedno se bo nekaj končalo ali razsulo, če se bomo osredotočeno gnali samo za fatamorgano nečesa, kar bo. Že jutri nas lahko sploh več ne bo. Nič ne bo! Bolje bi bilo resno dojemat tisto, kar v nas je. Tisto, česar nam nihče ne more vzet. Našega stanja duha. Tisto, kar nam bo edino ostalo, tik preden se bomo poslovili od življenja.

 

Nazadnje smo v oddaji Tarča lahko spet spremljali veliko javnega pritoževanja nad skorumpiranim in klientelističnim stanjem v državi, kjer ni prostora za kakovostne in poštene kadre. Slaboumni in pokvarjeni politikanti postavljajo na položaje moči svojim obskurnim ciljem primerne osebe, ki lahko pometajo s sposobnimi, pametnimi in poštenimi. Intelektualno podhranjen narod s potuhnjenim, frustriranim in manipulativnim povprečnim značajem bo izropal državo in jo potisnil še bolj na dno obubožane in intelektualno podhranjene vukojebine. Takšen bi bil lahko povzetek diagnoze splošnega stanja. Nič novega, še manj presenetljivega. Logično, da si vsak "virus" slabe prakse in primitivne mentalitete majhno državo podredi bistveno hitreje in bistveno bolj učinkovito. V javnosti se kar naprej rolajo nesmiselna vprašanja, s kakšnimi mehanizmi bi preprečili širjenje toksičnega okolja, ki nas kot skupnost peha bednemu životarjenju naproti, pa naj gre za lokalne premožne navidezne pojme uspeha ali pa v zasužnjeno revščino zaklete borce za preživetje. Na obeh koncih palice ljudi onesrečuje mentalna obubožanost, praznina, moralna izgubljenost in vzpon bolj ali manj formalno izobražene retardiranosti. Bližnjice zagotovo ne obstajajo. Kot bi vprašali, kako bi dosegli od formalno izobraženega butlja z dobrimi papirnatimi referencami in očitnimi simptomi psihopatije, da bo kakovostno kadroval, organiziral in vodil humanitarno dejavnost. Jah, zelo težko. 

 

Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Bralna pismenost je seveda širok pojem, nanaša pa se tudi na sposobnost ustreznega razumevanja zahtevnejših in bolj kompleksnih besedil, kot jih na primer zasledimo v leposlovju, publicistiki ali strokovni literaturi. Najbolj sramoten podatek, ki je tudi vedno bolj očiten ob spremljanju različnih sodobnih kanalov javnega diskurza, je brez dvoma podatek, da volja do branja drastično upada pri formalno visoko izobraženih državljanih. Manjšina, ki prebere več kot dvajset knjig na leto, postaja vedno manjša manjšina. Vedno bolj postajamo formalno izobraženi, vendar nerazgledani, logično nemisleči in plitki. Temu primerno postajamo v povprečju vedno bolj ideološko blazno pripadni in radikalni, praznoverno fanatični, fahidiotistični in temu primerno razumsko podhranjeni.

 

Ljudem je treba pojasnit, zakaj bi sploh brali. Zakaj hitro in površno konzumiranje informacij preko interneta ne more nadomestit poglobljenega branja in razumevanje kompleksnih in zahtevnejših vsebin. Skozi proces vzgojno-izobraževalnih institucij tega pojasnila državljani žal ne dobimo, še najmanj z dobro prakso. Znotraj izobraževalnega sistema, ki spodbuja hitro pozabljivo piflanje povzetkov z navodili o ustreznem razumevanju sporočil tudi v primeru obravnave raznoraznih čtiv, pač ne moremo pričakovat, da vzgajamo ljudi, ki razvijejo ustrezno veselje do radovednosti, razbiranja podrobnosti, smiselnega zaznavanja širših kontekstov in ustvarjalnosti. Ne vzpostavi se ustrezna kondicija in sposobnost koncentracije. 

 

Miha Kovač je pod utemeljenim splošnim vtisom zaskrbljenosti za mentalni in intelektualni nivo naroda napisal knjigo z naslovom Berem, da se poberem, s katero skuša nagovorit širši spekter hipotetičnih bralcev in opozorit na razloge, zaradi katerih bi si lahko želeli potapljat predvsem v branje literature. Promocijska predstavitev poleg krepitve sposobnosti izražanja ter razumevanja sebe in drugih izpostavi tudi argument v prid branju, ki ga še nikoli nisem zasledila v medijih. Urjenje v empatiji! Urjenje se mi zdi primerna izbira izraza. Težko bi namreč stavila na tezo, da branje kakovostne in kompleksne literature pomaga pri razvoju empatije, v kolikor se skozi otroštvo in puberteto sploh razvila ni ali je nekje na poti zaradi slabo reflektiranih in predelanih travmatičnih izkušenj zakrnela. Se pa brez dvoma strinjam, da brez razvijanja empatije preprosto ni mogoče ničesar in nikogar dovolj kompleksno razumet. Za razumevanje gre in razumevanje ne pomeni nujno sprejemanja.

 

Empatija pomeni predvsem mentalno odpiranje za zmožnost identifikacije z drugimi in bolj podrobno razumevanje tudi tistih pojavov, ki sicer niso v skladu z našim ponotranjenim prepričanjem ali izkušnjami. Branje odpira možnost spoznavanja tistih pojavov, ki jih v enem omejenem življenju ne moremo sami doživet, še posebej če se znajdemo lagodno ujeti v omejene skupnosti poenotenih pogledov na življenje. Ker ne obstaja poenoteno univerzalno doživljanje ali spoznanje, so osebne izkušnje pri večini drastično precenjene. Osebe z enakimi izkušnjami se lahko tudi burno spričkajo med seboj, ko pogovor nanese na različna osebna doživljanja enakega doživetja in posledična spoznanja ali stališča. Branje kakovostne literature lahko zelo pomaga pri spoznavanju drugačnih vidikov nečesa, za kar menimo, da smo že požrli vso razpoložljivo pamet možnega in verjetnega. Kako dojemljivi in odprti smo za zaznavanje podrobnosti in širših kontekstov iz okolja, pomembno vpliva na dojemanje položaja in smisla našega življenja. Ampak!

 

Branje samo po sebi ne zagotavlja razvoja empatije in intelektualnega dometa. Če so temelji zablokirani in omejeni na ozkogledna prepričanja, se lahko marsičesa naučimo na pamet in marsikaj relativno uspešno posnemamo, kar pa še ne pomeni, da dovolj dobro razumemo, kaj se nam sploh dogaja. Ugodje v varnem zavetju prepričanih in enakomislečih povzroči temu primerno selekcijo pri vrednotenju prebranega ali doživetega. Obstajajo ljudje, ki precej ali celo veliko berejo, pa vendar se preko pogovora ne opazijo posebni pozitivni rezultati po izvajanja bralnega "športa". Branje, ki je izvajano kot športno zbiranje informacij in izpisovanje citatov, pri čemer se bralec duhovno in intelektualno bore malo spreminja in nadgrajuje, nima posebnega smisla. Selekcija vrednotenja prebranega se v takšnem primeru izvaja zgolj na podlagi osebne všečnosti, enako kot pri osebi, ki bere zelo malo ali celo nič. Zato se mi je v preteklem obdobju promocije branja zdelo precej škodljivo, ko so mediji z dobrimi nameni izpostavljali v javnosti osebe, ki so se na polno hvalile, kako veliko knjig preberejo na leto. Sočasno s tovrstnimi agendami se je pojavilo tudi hvaljenje z organiziranimi tekmovanji v hitrem branju za šolarje. Obup! Beremo ne zato, da bi prebrali čim več vsebin čim hitreje, ampak beremo zato, da bi vsebine doživljali in jih premišljali. Nekatere knjige lahko preberemo hitro, druge zahtevajo počasno ponotranjanje.

 

Nič hudega, če berete počasi in natančno. Nič hudega, če vmes knjigo odložite in kaj premislite o prebranem na podlagi drugih spoznanj ali lastnih doživetij. Nič hudega, če ne preberete več kot dvajset knjig na leto. Ko bi vsaj prebrali pet kakovostnih knjig, a pozorno in temeljito. Bolj je pomembno, da bi brali redno. Na primer vsak dan vsaj deset minut pred spanjem. S časom se kondicija branja, užitek in zahtevnost do vsebin seveda povečuje. In kmalu boste spontano brali vedno hitreje in vedno bolj požrešno. A pomembno je, da berete doživeto in odprto tudi za vsebine, ki se vam zdijo absolutno odvratne in tuje. Pomembna je radovednost in želja po razumevanju prebranega. Branje ne služi bahanju s količino prebranega in še manj repenčenju z na pamet naučenimi citati pred prijatelji. Citate zna citirat vsak ubogi šolar, ki ga silijo k piflanju, tudi če pojma nima, o čem sploh govori. 

Čar rednega branja je ravno v tem, da bralec od vsake prebrane knjige ponotranji določene informacije in občutke v zvezi z različnimi pojavi v življenju, tudi če vsebino posamezne knjige s časom pozabi. V resnici nič ne gre v pozabo, ampak se tudi pozabljeno shranjuje v podzavesti ter vpliva na način in sposobnost oblikovanja mišljenja. Bralcu se bodo preko branja razčistili pojmi v zvezi z marsičem, kar ga v praksi muči, čeprav vsebine morda sploh ne obravnavajo točno tiste tematike, za katero je bralec posebej zainteresiran. Podobno se dogaja v življenju nasploh. Pristop k branju v slogu poseganja po priročnikih za reševanje raznoraznih trenutnih dilem in težav je bližnjica, ki zagotavlja predvsem brcanje v meglo. Nič se ne razreši tako in takrat, kot želimo, da bi se razrešilo. 

 

Nikjer in od nikoder ne bomo deležni pozitivne motivacije za nadgrajevanje v učlovečevanju. Od nikoder ne bomo spodbujani, da bi svoj intelekt in duha nadgrajevali z duhovno hrano. Niti izobraževalni sistem nas ne spodbuja k veselju do učenja in še najmanj ekonomski sistem. Vedno boste spodbujani, da postanete hrčki na kolesu, ki tečejo v prazno, medtem ko drugi mislijo namesto vas. Vedno boste spodbujani, da boste upehani dahnili, s kakšnim veseljem bi brali več ur dnevno, a kaj ko nimate dovolj časa niti za večerno prhanje. Naša življenja so okupirana s storilnostjo v prazno in spodbujani smo, da nehote okupiramo tudi sami sebe do točke, ko nimamo več časa in energije, da bi se sploh spomnili, kako nam je ime.

 

Ko boste imeli nekoč morda časa na razpolago dovolj, se predvideva zadostna otopelost, da itak ne boste imeli pojma, kaj bi sami s seboj izgubljeni v času počeli. Kdaj pride torej na vrsto povezovanje v konstruktivni kritiki in aktivnem spreminjanju družbenih vzorcev v smer razvoja humanosti? Branje kot krepitev empatije, izražanja in razumevanja sveta je akt nabolj konstruktivnega in daljnoročno učinkovitega upora poneumljanju in izkoriščanju človeške prilagodljivosti skozi zgodovino.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.666
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.464
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.263
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.126
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.323
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.153
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.953
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.262
09/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.107
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 900