Razkrivamo

Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec

Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ministrici za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec. Poslala sta ga kot člana Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net. Seljak je vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS, dolgoletni direktor Instituta informacijskih znanosti (IZUM) in koordinator projekta COBISS.Net, profesor Križman pa je bil rektor Univerze v Mariboru v času, ko je bil IZUM izločen iz Univerze v Mariboru zaradi projekta COBISS.Net. Namen javnega pisma je prebiti precejšnjo medijsko in politično blokado glede projekta IZUM, ki se nadaljuje tudi pod novo vlado. Podpisnika želita oba ministra seznaniti, da ni vse tako kot razlagajo in pišejo njima podrejeni državni uredniki, želita pa razkriti tudi resnico o vlogi knjižničarjev pri upravljanju IZUM-a.

05.10.2020 20:43
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Tomaž Seljak   Alojz Križman   Cobiss.net   IZUM   Maribor   Aleš Bošnjak   Vasko Simoniti   Simona Kustec

Bojazen, da bi s spremembo sestave upravnega odbora knjižnice izgubile vpliv na odločitve, ki zadevajo interese slovenskega knjižničarstva, je odveč.

Spoštovana ministra, vlada Republike Slovenije je 7. maja 2020 sledila mnenju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstva za kulturo in ni podprla Predloga zakona o spremembi Zakona o knjižničarstvu, ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet in je zadeval črtanje 46. člena, ki določa najmanj 9-člansko sestavo organa upravljanja IZUM-a. Črtanje navedenega člena bi vladi omogočilo, da ustreznejšo sestavo organa upravljanja IZUM-a določi v ustanovitvenem aktu IZUM-a, upoštevaje Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD), ki določa, da nobena stran v 5–9 članskem organu upravljanja IZUM-a ne sme imeti večine, ter upoštevaje Sporazum med Republiko Slovenijo in Unescom iz leta 2012 o preoblikovanju IZUM-a v Regionalni center za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti pod pokroviteljstvom Unesca, ki določa 5-članski Upravni odbor IZUM-a. Vlada meni, "da je trenutna normativna ureditev ustrezna in medresorsko usklajena, kar zagotavlja uspešno uresničevanje politik vseh zadevnih resorjev".

 

Problem je star že vsaj toliko kot sam Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1) iz leta 2001. Ko je bil IZUM leta 1992 zaradi projekta COBISS.Net izločen iz Univerze v Mariboru, je s statusom samostojnega javnega zavoda dobil 8-članski organ upravljanja, s spremembo ustanovitvenega akta leta 1994 je dobil 5-članski organ upravljanja, leta 2002 (upoštevaje ZKnj-1) 11-članski upravni odbor, po zadnji spremembi ustanovitvenega akta leta 2016 pa ima IZUM sedaj 9-članski upravni odbor, pri čemer imajo uporabniki večino.

 

Člani Odbora za kulturo in vodje poslanskih skupin v Državnem zboru so bili 28. maja 2020 seznanjeni, da nekatere navedbe v vladnem mnenju ne držijo, druge pa so tendenciozno prikrojene namenu razvrednotiti razloge za spremembo zakona in preprečiti rešitev problema. Ne gre namreč le za neskladje med dvema zakonoma in mednarodno pogodbo, temveč tudi za vprašanje strokovne kompetentnosti in suverenosti članov Upravnega odbora IZUM-a pri odločanju o strateških vprašanjih razvoja IZUM-a.

 

Vlada v svojem mnenju med drugim navaja, da je Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (NSKD) "na podlagi strokovno utemeljenih dejstev odločil, da Vladi RS predlaga, da predloga zakona ne podpre". NSKD je leta 2011 kot tudi leta 2015 soglašal s predlagano uskladitvijo 46. člena ZKnj-1 s 33. členom ZRRD. Iz zapisnika dopisne seje z dne 12–16. marca 2020 je razvidno, da sta obrazložitev tokratnega predloga pripravila direktor IZUM-a in predsednik NSKD: "Z morebitno uveljavitvijo predloga sprememb ZKnj-1 obstaja velika verjetnost, da bi knjižnice svoj vpliv pri upravljanju IZUM-a izgubile … ". Takšno pojasnilo direktorja IZUM-a dr. Aleša Bošnjaka knjižničarjem vsekakor "pade na plodna tla", bojazen, da bi s spremembo sestave upravnega odbora knjižnice izgubile vpliv na odločitve, ki zadevajo interese slovenskega knjižničarstva, pa je odveč. Prevladujoči vpliv bi kvečjemu izgubili državni uradniki, ki se jim morajo knjižničarji podrejati, razumeti pa je dr. Aleša Bošnjaka, da si ne želi spremembe sestave upravnega odbora, ki ga je izbral za direktorja IZUM-a na predlog Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Podpora knjižničarjev predlogu direktorja IZUM-a pa je tudi razumljiva. IZUM je izjemno pomemben za nemoteno delovanje knjižnic in to lahko vpliva tudi na nekritičen pogled na takšne odločitve NSKD.

 

Vlada je ob tem izpostavila (nesporno) uspešnost delovanja IZUM-a "v skladu s pričakovanji in z nameni pretežnega financerja", ki pa IZUM-u ne zagotavlja dolgoročne uspešnosti in mednarodne perspektive. Objektivna dejstva, ki so lani vodila k ustanovitvi Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net in so predstavljena na spletni strani www.zacobiss.net, namreč dokazujejo:

 

* da se slovenska vlada že deset let ne odziva na predloge za rešitev strateških razvojnih izzivov IZUM-a in projekta COBISS.Net,

 

* da je zaradi načina upravljanja in kadrovskega siromašenja IZUM-a ogroženo dolgoročno uspešno izvajanje njegovega poslanstva in zadovoljevanje potreb uporabnikov aplikacij COBISS in SICRIS ter

 

* da se vodstva izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih institucij iz poslovnih razlogov ne želijo izpostaviti pri reševanju razvojnih težav IZUM-a in mreže COBISS.Net, večina javnih uslužbencev pa je prisiljena svoje položaje ščititi s pokorščino nadrejenim. 

 

 

Predstavnica Ministrstva za kulturo dr. Jelka Pirkovič je na seji Odbora za kulturo Državnega zbora 4. junija 2020 pojasnila, da Vlada nasprotuje predlagani spremembi Zakona o knjižničarstvu, ker meni, da je dosedanja ureditev organa upravljanja IZUM-a primerna. Če bi organ upravljanja oblikovali na način, kot to predvideva Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, bi to pomenilo zmanjšanje pomena IZUM-a skozi odbor upravljanja na področju knjižničarstva. Nastala naj bi velika praznina in vloga IZUM-a pri sistemu COBISS in posredno preko tega tudi v sistemu SICRIS bi bila s tem precej otežena, če ne onemogočena, je še pojasnila. Ob tem je tudi direktor IZUM-a dr. Aleš Bošnjak izpostavil, da bi krčenje upravnega odbora, "kjer bi po novi ureditvi knjižnice imele še kvečjemu enega od predstavnikov, zelo vplivalo na funkcionalnosti samega upravljanja".

 

Podpisniki pisma poslancem z dne 28. maja 2020 smo upali, da bo Odbor za kulturo na seji 4. junija 2020 sprejel razumno odločitev, a je predlog spremembe ZKnj-1 zavrnil. Razumemo koalicijske stranke, poslanke in poslance, ki zaradi trenutne konstelacije političnih sil in drugih prioritet kljub drugačnim predhodnim obljubam predloga za spremembo ZKnj-1 niso mogli podpreti, ker temu nasprotuje SMC. Težje je razumeti tiste, ki z navajanjem neresnic poskušajo diskvalificirati Civilno iniciativo za IZUM in COBISS.Net ter ignorirajo probleme in predloge, ki so predstavljeni na spletni strani www.zacobiss.net. Tisti, ki spremembi obstoječega modela upravljanja IZUM-a nasprotujejo s pojasnili, kako pomemben je vpliv knjižnic na delovanje sistema COBISS preko Upravnega odbora IZUM-a, pa načrtno zavajajo ali pa delovanja organov IZUM-a ne poznajo.

 

Kakšen je dejanski vpliv knjižnice na razvoj in delovanje sistema COBISS preko organov IZUM-a, lahko ugotovimo, če si ogledamo zapisnike sej Sveta članic COBISS in Upravnega odbora IZUM-a. Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti v 12. členu določa, da se za obravnavanje vprašanj razvoja in delovanja kooperativnega online bibliografskega sistema in servisov COBISS posebej oblikuje Svet članic COBISS kot svetovalno telo za oblikovanje in usklajevanje stališč slovenskih knjižnic – polnopravnih članic sistema COBISS.SI. Svet članic COBISS sestavljajo predstavniki osnovnih skupin knjižnic (nacionalna, splošne, visokošolske, specialne, šolske) po kriteriju skupno prispevanih zapisov v vzajemno bazo podatkov.

 

V obdobju 2002-2010 je Svet članic COBISS vsako leto praviloma decembra obravnaval osnutek Letnega programa dela IZUM-a za naslednje leto. Zapisniki sej so dostopni tukaj. Pripombam in predlogom v razpravi na navedenih sejah je sledila priprava čistopisa Letnega programa dela, ki je bil nato posredovan v obravnavo in sprejem Upravnemu odboru IZUM-a. V obdobju 2011-2017 Svet članic COBISS ni več obravnaval osnutkov/predlogov Letnih programov dela IZUM-a pred sprejetjem le-teh na sejah Upravnega odbora IZUM-a, temveč je bil z njimi le naknadno seznanjen. Aktualni direktor IZUM-a dr. Aleš Bošnjak pa od septembra 2017 do 12. februarja 2020 ni organiziral nobene seje Sveta članic COBISS in tako slednji o predlogih Letnih programov IZUM-a za 2018 in 2019 sploh ni imel možnosti razpravljati, z Letnim programom dela IZUM-a za leto 2020 pa je bil seznanjen na seji dne 13. februarja 2020, ko je bil navedeni program že sprejet na seji Upravnega odbora IZUM-a 30. 1. 2020.

 

Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti v 8. členu določa, da Upravni odbor sprejema statut, usmeritve razvoja IZUM in letni program dela in finančni načrt ter imenuje in razrešuje direktorja IZUM s soglasjem ustanovitelja. K predlogu razvojnih načrtov in letnega programa dela ter finančnega načrta, v delu, ki zadeva naloge knjižničnega informacijskega servisa, pa je obvezno pridobiti tudi mnenje Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost. Iz zapisnikov sej Upravnega odbora IZUM-a od leta 2002 dalje je razvidno, da je vpliv predstavnikov knjižnic na razvoj in delovanje sistema COBISS praktično omejen na rutinsko potrjevanje Letnega programa dela IZUM-a, če so upoštevane kadrovske in finančne omejitve, ki jih zapove MIZŠ. Da so v njem upoštevane potrebe knjižnic, IZUM poskrbi vnaprej v skladu s svojimi zmožnostmi. Zadovoljstvo uporabnikov sistema in servisov COBISS in SICRIS je namreč v vitalnem interesu IZUM-a. Nobene usmeritve ali problemi, ki zadevajo interese knjižnic in delovanje COBISS-a, se ne rešujejo preko članstva v Upravnem odboru IZUM-a – tudi kadar kadrovske in finančne omejitve ogrožajo uresničitev zastavljenih ciljev in je to izpostavljeno v letnem programu. Letni programi so sprejeti, ko so upoštevane vse zahteve MIZŠ, knjižničarji pa imajo pomembno vlogo pri izbiri direktorja IZUM-a, ko zagotovijo potrebno število glasov za tistega kandidata, ki ustreza ministrstvoma za izobraževanje, znanost in šport ter kulturo. Skratka, ker so knjižničarji v marsičem odvisni od svojih ministrstev, so praviloma prisiljeni upoštevati mnenja državnih uradnikov (prisotnih na sejah ali delujočih iz ozadja).

 

S svojo pokorščino so se knjižničarji izkazali tudi februarja 2017, ko je bil v sobotni prilogi Večera objavljen članek vodilnega avtorja sistemov COBISS in SICRIS, pobudnika ustanovitve in dolgoletnega direktor IZUM-a ter dolgoletnega koordinatorja projekta COBISS.Net Tomaža Seljaka z naslovom IZUM in COBISS.Net brez perspektive? (vir). Istega dne, ko je skupina evropskih poslancev iz Slovenije poslala predsedniku Vlade in predsedniku Državnega zbora pismo podpore projektu COBISS.Net, je Upravni odbor IZUM-a soglasno sprejel sklep, da mora direktor IZUM-a mag. Tomažu Seljaku takoj onemogočiti uporabo pisarne v IZUM-u in e-naslova pod domeno IZUM. Vse ugotovitve in opozorila v navedenem članku so še vedno aktualna, se pa danes nihče več ne ukvarja z aktivnostmi za rešitev strateških razvojnih vprašanj IZUM-a in projekta COBISS.Net, ki jih je v letih pred tem vodil mag. Tomaž Seljak. Po mnenju aktualnega direktorja IZUM-a naj bi bilo preteklo pogodbeno sodelovanje z njim celo nepotrebno in ekonomsko neupravičeno.

 

Ob vsem tem ni težko ugotoviti, da so knjižničarji pri upravljanju IZUM-a zlorabljeni za omejevanje njegovega razvojnega potenciala. Kakšna pa je pri tem vloga Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost (NSKD), katerega člani so predstavniki vseh vrst knjižnic, njihovih združenj in financerjev? Obvezno naj bi bilo njegovo mnenje k predlogu razvojnih načrtov in letnega programa dela ter finančnega načrta IZUM-a, a je praksa drugačna. Z vsakoletnim programom se seznani in poda pozitivno mnenje šele, ko je program že sprejel Upravni odbor IZUM-a s soglasjem MIZŠ.

 

IZUM je lani na pobudo Ministrstva za kulturo pripravil Strateški načrt Instituta informacijskih znanosti za obdobje 2019-2024. Na njegovo vsebino Svet članic COBISS ni imel možnosti vplivati in z njim še tudi ni bil seznanjen. Direktor IZUM-a je navedeni strateški načrt predstavil Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost na seji 21. oktobra 2019. Sledila je korespondenčna obravnava in NSKD je k načrtu podal pozitivno mnenje, ob tem pa je ravnateljica UKM dr. Zdenka Petermanec opozorila, da navedbe v načrtu ne odražajo partnerskega odnosa s knjižnicami pri razvijanju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema in ne pretekle vloge knjižnic pri razvoju nekaterih servisov, katerih vzpostavitev/združitev je sedaj vključena v strateški načrt IZUM-a. Upravni odbor je navedeni strateški načrt sprejel na seji 10. decembra 2019. V vzajemnem katalogu COBIB.SI lahko najdemo bibliografski zapis za publikacijo z naslovom Strateški načrt Instituta informacijskih znanosti : [2019-2024], ki naj bi bila izdana leta 2019 in natisnjena v 1100 izvodih, a je "še v tisku". IZUM pojasnjuje (24. julij 2020), da Vlada še vedno ni podala soglasja k navedenemu načrtu in "bi razkritje takšnega dokumenta, ki še ni dokončen, zagotovo lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine".

 

Spoštovana ministra, pohvalne ocene poslanskih skupin (na seji Državnega zbora 17. junija 2020) na račun vloge IZUM-a pri razvoju in delovanju sistemov COBISS in SICRIS ter mreže COBISS.Net so upravičene. Ignoriranje dokumentiranih razvojnih težav IZUM-a in projekta COBISS.Net pa je možno razumeti le v kontekstu dogovorjenega političnega sprenevedanja in prikrivanja odgovornosti bivših ministrov in ministric ter Upravnega odbora IZUM-a za že desetletno razgrajevanje razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a in projekta COBISS.Net. Bivše vodstvo IZUM-a si je dolgo prizadevalo prepričati Vlado, da spremeni podcenjevalni odnos do IZUM-a in projekta COBISS.Net ter jima z vzpostavitvijo medresorske koordinacije in s spremembo sestave organa upravljanja IZUM-a zagotovi dolgoročno razvojno in izvozno perspektivo, a je bilo pri tem neuspešno. Ambicije aktualnega direktorja IZUM-a in njegovo razumevanje poti za dosego dolgoročnih ciljev IZUM-a so očitno drugačni.

 

Ob tem upamo, da bodo tudi slovenski knjižničarji enkrat prepoznali, kako so zlorabljeni pri upravljanju IZUM-a, zakaj IZUM razvojno zaostaja in zakaj ne more bogatiti svojega kadrovskega potenciala s širitvijo mreže COBISS.Net ter s tem povezanimi prihodki od izvoza znanja in izkušenj.

 

Državni zbor je 9. julija 2020 sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo ter Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) o preoblikovanju IZUM – Regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti v Mariboru, Slovenija, v center 2. kategorije pod pokroviteljstvom Unesca in o njegovem delovanju. Ratifikacija pomeni potrditev oz. priznanje pred osmimi leti podpisanega mednarodnega sporazuma, ki je podvržen mednarodnemu pravu. Z zakonom o ratifikaciji je postal navedeni sporazum kot mednarodni pravni vir del slovenskega pravnega reda in se uporablja neposredno, ne glede na določila drugih zakonov. To pomeni, da ni več pravnih ovir za uveljavitev 7. člena navedenega sporazuma, ki določa 5-člansko sestavo Upravnega odbora IZUM-a, ki je skladna s 33. členom ZRRD, a je za spremembo sestave UO v aktu o ustanovitvi IZUM-a potrebna še politična volja MIZŠ, MK in Vlade RS.

 

Razvojno zaostajanje IZUM-a in zapravljanje zaupanja v projekt COBISS.Net v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška) se bo nadaljevalo dokler Vlada RS ne prepozna, da je treba:

 

1. Pod okriljem KPV vzpostaviti medresorsko koordinacijo strateških razvojnih usmeritev IZUM-a in mreže COBISS.Net ter politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev slovenskih interesov v ciljnih državah projekta COBISS.Net;

 

2. Spremeniti model upravljanja IZUM-a in kompetentno sestavo Upravnega odbora IZUM-a določiti v ustanovitvenem aktu IZUM-a skladno s specifičnostjo dejavnosti in razvojnimi usmeritvami IZUM-a;

 

3. Projekt COBISS.Net umestiti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja RS in Evropski komisiji predlagati financiranje širitve mreže COBISS.Net iz evropskih sredstev v okviru programa predpristopne pomoči IPA.

 

 

Kje smo in kje bi lahko bili, lahko prebereta v članku, ki je bil na portalu+ objavljen 13. aprila 2020: Prisilno degradiran razvojni in izvozni potencial IZUM in COBISS.Net (vir). Sklicevanje na zadovoljstvo knjižničarjev in resornih ministrstev je kratkovidno, ker mednarodne perspektive IZUM s projektom COBISS.Net nima več, če se ne rešijo problemi, ki že leta hromijo njegov razvoj in izvozno usmerjenost in so predstavljeni na www.zacobiss.net. 

 

Spoštovana ministra, predlagamo vama, da navedeno v tem pismu upoštevata, razmislita o posledicah nasprotovanja spremembi modela upravljanja IZUM-a ter v dobrobit slovenskega knjižničarstva in mednarodnega ugleda Slovenije podpreta predloge Civilne iniciative za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
0
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.838
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.780
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.638
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.052
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.140
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.229
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.188
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 947
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 573