Razkrivamo

Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec

Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ministrici za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec. Poslala sta ga kot člana Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net. Seljak je vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS, dolgoletni direktor Instituta informacijskih znanosti (IZUM) in koordinator projekta COBISS.Net, profesor Križman pa je bil rektor Univerze v Mariboru v času, ko je bil IZUM izločen iz Univerze v Mariboru zaradi projekta COBISS.Net. Namen javnega pisma je prebiti precejšnjo medijsko in politično blokado glede projekta IZUM, ki se nadaljuje tudi pod novo vlado. Podpisnika želita oba ministra seznaniti, da ni vse tako kot razlagajo in pišejo njima podrejeni državni uredniki, želita pa razkriti tudi resnico o vlogi knjižničarjev pri upravljanju IZUM-a.

05.10.2020 20:43
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Tomaž Seljak   Alojz Križman   Cobiss.net   IZUM   Maribor   Aleš Bošnjak   Vasko Simoniti   Simona Kustec

Bojazen, da bi s spremembo sestave upravnega odbora knjižnice izgubile vpliv na odločitve, ki zadevajo interese slovenskega knjižničarstva, je odveč.

Spoštovana ministra, vlada Republike Slovenije je 7. maja 2020 sledila mnenju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstva za kulturo in ni podprla Predloga zakona o spremembi Zakona o knjižničarstvu, ki ga je Državnemu zboru predložil Državni svet in je zadeval črtanje 46. člena, ki določa najmanj 9-člansko sestavo organa upravljanja IZUM-a. Črtanje navedenega člena bi vladi omogočilo, da ustreznejšo sestavo organa upravljanja IZUM-a določi v ustanovitvenem aktu IZUM-a, upoštevaje Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD), ki določa, da nobena stran v 5–9 članskem organu upravljanja IZUM-a ne sme imeti večine, ter upoštevaje Sporazum med Republiko Slovenijo in Unescom iz leta 2012 o preoblikovanju IZUM-a v Regionalni center za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti pod pokroviteljstvom Unesca, ki določa 5-članski Upravni odbor IZUM-a. Vlada meni, "da je trenutna normativna ureditev ustrezna in medresorsko usklajena, kar zagotavlja uspešno uresničevanje politik vseh zadevnih resorjev".

 

Problem je star že vsaj toliko kot sam Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1) iz leta 2001. Ko je bil IZUM leta 1992 zaradi projekta COBISS.Net izločen iz Univerze v Mariboru, je s statusom samostojnega javnega zavoda dobil 8-članski organ upravljanja, s spremembo ustanovitvenega akta leta 1994 je dobil 5-članski organ upravljanja, leta 2002 (upoštevaje ZKnj-1) 11-članski upravni odbor, po zadnji spremembi ustanovitvenega akta leta 2016 pa ima IZUM sedaj 9-članski upravni odbor, pri čemer imajo uporabniki večino.

 

Člani Odbora za kulturo in vodje poslanskih skupin v Državnem zboru so bili 28. maja 2020 seznanjeni, da nekatere navedbe v vladnem mnenju ne držijo, druge pa so tendenciozno prikrojene namenu razvrednotiti razloge za spremembo zakona in preprečiti rešitev problema. Ne gre namreč le za neskladje med dvema zakonoma in mednarodno pogodbo, temveč tudi za vprašanje strokovne kompetentnosti in suverenosti članov Upravnega odbora IZUM-a pri odločanju o strateških vprašanjih razvoja IZUM-a.

 

Vlada v svojem mnenju med drugim navaja, da je Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (NSKD) "na podlagi strokovno utemeljenih dejstev odločil, da Vladi RS predlaga, da predloga zakona ne podpre". NSKD je leta 2011 kot tudi leta 2015 soglašal s predlagano uskladitvijo 46. člena ZKnj-1 s 33. členom ZRRD. Iz zapisnika dopisne seje z dne 12–16. marca 2020 je razvidno, da sta obrazložitev tokratnega predloga pripravila direktor IZUM-a in predsednik NSKD: "Z morebitno uveljavitvijo predloga sprememb ZKnj-1 obstaja velika verjetnost, da bi knjižnice svoj vpliv pri upravljanju IZUM-a izgubile … ". Takšno pojasnilo direktorja IZUM-a dr. Aleša Bošnjaka knjižničarjem vsekakor "pade na plodna tla", bojazen, da bi s spremembo sestave upravnega odbora knjižnice izgubile vpliv na odločitve, ki zadevajo interese slovenskega knjižničarstva, pa je odveč. Prevladujoči vpliv bi kvečjemu izgubili državni uradniki, ki se jim morajo knjižničarji podrejati, razumeti pa je dr. Aleša Bošnjaka, da si ne želi spremembe sestave upravnega odbora, ki ga je izbral za direktorja IZUM-a na predlog Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Podpora knjižničarjev predlogu direktorja IZUM-a pa je tudi razumljiva. IZUM je izjemno pomemben za nemoteno delovanje knjižnic in to lahko vpliva tudi na nekritičen pogled na takšne odločitve NSKD.

 

Vlada je ob tem izpostavila (nesporno) uspešnost delovanja IZUM-a "v skladu s pričakovanji in z nameni pretežnega financerja", ki pa IZUM-u ne zagotavlja dolgoročne uspešnosti in mednarodne perspektive. Objektivna dejstva, ki so lani vodila k ustanovitvi Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net in so predstavljena na spletni strani www.zacobiss.net, namreč dokazujejo:

 

* da se slovenska vlada že deset let ne odziva na predloge za rešitev strateških razvojnih izzivov IZUM-a in projekta COBISS.Net,

 

* da je zaradi načina upravljanja in kadrovskega siromašenja IZUM-a ogroženo dolgoročno uspešno izvajanje njegovega poslanstva in zadovoljevanje potreb uporabnikov aplikacij COBISS in SICRIS ter

 

* da se vodstva izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih institucij iz poslovnih razlogov ne želijo izpostaviti pri reševanju razvojnih težav IZUM-a in mreže COBISS.Net, večina javnih uslužbencev pa je prisiljena svoje položaje ščititi s pokorščino nadrejenim. 

 

 

Predstavnica Ministrstva za kulturo dr. Jelka Pirkovič je na seji Odbora za kulturo Državnega zbora 4. junija 2020 pojasnila, da Vlada nasprotuje predlagani spremembi Zakona o knjižničarstvu, ker meni, da je dosedanja ureditev organa upravljanja IZUM-a primerna. Če bi organ upravljanja oblikovali na način, kot to predvideva Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, bi to pomenilo zmanjšanje pomena IZUM-a skozi odbor upravljanja na področju knjižničarstva. Nastala naj bi velika praznina in vloga IZUM-a pri sistemu COBISS in posredno preko tega tudi v sistemu SICRIS bi bila s tem precej otežena, če ne onemogočena, je še pojasnila. Ob tem je tudi direktor IZUM-a dr. Aleš Bošnjak izpostavil, da bi krčenje upravnega odbora, "kjer bi po novi ureditvi knjižnice imele še kvečjemu enega od predstavnikov, zelo vplivalo na funkcionalnosti samega upravljanja".

 

Podpisniki pisma poslancem z dne 28. maja 2020 smo upali, da bo Odbor za kulturo na seji 4. junija 2020 sprejel razumno odločitev, a je predlog spremembe ZKnj-1 zavrnil. Razumemo koalicijske stranke, poslanke in poslance, ki zaradi trenutne konstelacije političnih sil in drugih prioritet kljub drugačnim predhodnim obljubam predloga za spremembo ZKnj-1 niso mogli podpreti, ker temu nasprotuje SMC. Težje je razumeti tiste, ki z navajanjem neresnic poskušajo diskvalificirati Civilno iniciativo za IZUM in COBISS.Net ter ignorirajo probleme in predloge, ki so predstavljeni na spletni strani www.zacobiss.net. Tisti, ki spremembi obstoječega modela upravljanja IZUM-a nasprotujejo s pojasnili, kako pomemben je vpliv knjižnic na delovanje sistema COBISS preko Upravnega odbora IZUM-a, pa načrtno zavajajo ali pa delovanja organov IZUM-a ne poznajo.

 

Kakšen je dejanski vpliv knjižnice na razvoj in delovanje sistema COBISS preko organov IZUM-a, lahko ugotovimo, če si ogledamo zapisnike sej Sveta članic COBISS in Upravnega odbora IZUM-a. Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti v 12. členu določa, da se za obravnavanje vprašanj razvoja in delovanja kooperativnega online bibliografskega sistema in servisov COBISS posebej oblikuje Svet članic COBISS kot svetovalno telo za oblikovanje in usklajevanje stališč slovenskih knjižnic – polnopravnih članic sistema COBISS.SI. Svet članic COBISS sestavljajo predstavniki osnovnih skupin knjižnic (nacionalna, splošne, visokošolske, specialne, šolske) po kriteriju skupno prispevanih zapisov v vzajemno bazo podatkov.

 

V obdobju 2002-2010 je Svet članic COBISS vsako leto praviloma decembra obravnaval osnutek Letnega programa dela IZUM-a za naslednje leto. Zapisniki sej so dostopni tukaj. Pripombam in predlogom v razpravi na navedenih sejah je sledila priprava čistopisa Letnega programa dela, ki je bil nato posredovan v obravnavo in sprejem Upravnemu odboru IZUM-a. V obdobju 2011-2017 Svet članic COBISS ni več obravnaval osnutkov/predlogov Letnih programov dela IZUM-a pred sprejetjem le-teh na sejah Upravnega odbora IZUM-a, temveč je bil z njimi le naknadno seznanjen. Aktualni direktor IZUM-a dr. Aleš Bošnjak pa od septembra 2017 do 12. februarja 2020 ni organiziral nobene seje Sveta članic COBISS in tako slednji o predlogih Letnih programov IZUM-a za 2018 in 2019 sploh ni imel možnosti razpravljati, z Letnim programom dela IZUM-a za leto 2020 pa je bil seznanjen na seji dne 13. februarja 2020, ko je bil navedeni program že sprejet na seji Upravnega odbora IZUM-a 30. 1. 2020.

 

Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti v 8. členu določa, da Upravni odbor sprejema statut, usmeritve razvoja IZUM in letni program dela in finančni načrt ter imenuje in razrešuje direktorja IZUM s soglasjem ustanovitelja. K predlogu razvojnih načrtov in letnega programa dela ter finančnega načrta, v delu, ki zadeva naloge knjižničnega informacijskega servisa, pa je obvezno pridobiti tudi mnenje Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost. Iz zapisnikov sej Upravnega odbora IZUM-a od leta 2002 dalje je razvidno, da je vpliv predstavnikov knjižnic na razvoj in delovanje sistema COBISS praktično omejen na rutinsko potrjevanje Letnega programa dela IZUM-a, če so upoštevane kadrovske in finančne omejitve, ki jih zapove MIZŠ. Da so v njem upoštevane potrebe knjižnic, IZUM poskrbi vnaprej v skladu s svojimi zmožnostmi. Zadovoljstvo uporabnikov sistema in servisov COBISS in SICRIS je namreč v vitalnem interesu IZUM-a. Nobene usmeritve ali problemi, ki zadevajo interese knjižnic in delovanje COBISS-a, se ne rešujejo preko članstva v Upravnem odboru IZUM-a – tudi kadar kadrovske in finančne omejitve ogrožajo uresničitev zastavljenih ciljev in je to izpostavljeno v letnem programu. Letni programi so sprejeti, ko so upoštevane vse zahteve MIZŠ, knjižničarji pa imajo pomembno vlogo pri izbiri direktorja IZUM-a, ko zagotovijo potrebno število glasov za tistega kandidata, ki ustreza ministrstvoma za izobraževanje, znanost in šport ter kulturo. Skratka, ker so knjižničarji v marsičem odvisni od svojih ministrstev, so praviloma prisiljeni upoštevati mnenja državnih uradnikov (prisotnih na sejah ali delujočih iz ozadja).

 

S svojo pokorščino so se knjižničarji izkazali tudi februarja 2017, ko je bil v sobotni prilogi Večera objavljen članek vodilnega avtorja sistemov COBISS in SICRIS, pobudnika ustanovitve in dolgoletnega direktor IZUM-a ter dolgoletnega koordinatorja projekta COBISS.Net Tomaža Seljaka z naslovom IZUM in COBISS.Net brez perspektive? (vir). Istega dne, ko je skupina evropskih poslancev iz Slovenije poslala predsedniku Vlade in predsedniku Državnega zbora pismo podpore projektu COBISS.Net, je Upravni odbor IZUM-a soglasno sprejel sklep, da mora direktor IZUM-a mag. Tomažu Seljaku takoj onemogočiti uporabo pisarne v IZUM-u in e-naslova pod domeno IZUM. Vse ugotovitve in opozorila v navedenem članku so še vedno aktualna, se pa danes nihče več ne ukvarja z aktivnostmi za rešitev strateških razvojnih vprašanj IZUM-a in projekta COBISS.Net, ki jih je v letih pred tem vodil mag. Tomaž Seljak. Po mnenju aktualnega direktorja IZUM-a naj bi bilo preteklo pogodbeno sodelovanje z njim celo nepotrebno in ekonomsko neupravičeno.

 

Ob vsem tem ni težko ugotoviti, da so knjižničarji pri upravljanju IZUM-a zlorabljeni za omejevanje njegovega razvojnega potenciala. Kakšna pa je pri tem vloga Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost (NSKD), katerega člani so predstavniki vseh vrst knjižnic, njihovih združenj in financerjev? Obvezno naj bi bilo njegovo mnenje k predlogu razvojnih načrtov in letnega programa dela ter finančnega načrta IZUM-a, a je praksa drugačna. Z vsakoletnim programom se seznani in poda pozitivno mnenje šele, ko je program že sprejel Upravni odbor IZUM-a s soglasjem MIZŠ.

 

IZUM je lani na pobudo Ministrstva za kulturo pripravil Strateški načrt Instituta informacijskih znanosti za obdobje 2019-2024. Na njegovo vsebino Svet članic COBISS ni imel možnosti vplivati in z njim še tudi ni bil seznanjen. Direktor IZUM-a je navedeni strateški načrt predstavil Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost na seji 21. oktobra 2019. Sledila je korespondenčna obravnava in NSKD je k načrtu podal pozitivno mnenje, ob tem pa je ravnateljica UKM dr. Zdenka Petermanec opozorila, da navedbe v načrtu ne odražajo partnerskega odnosa s knjižnicami pri razvijanju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema in ne pretekle vloge knjižnic pri razvoju nekaterih servisov, katerih vzpostavitev/združitev je sedaj vključena v strateški načrt IZUM-a. Upravni odbor je navedeni strateški načrt sprejel na seji 10. decembra 2019. V vzajemnem katalogu COBIB.SI lahko najdemo bibliografski zapis za publikacijo z naslovom Strateški načrt Instituta informacijskih znanosti : [2019-2024], ki naj bi bila izdana leta 2019 in natisnjena v 1100 izvodih, a je "še v tisku". IZUM pojasnjuje (24. julij 2020), da Vlada še vedno ni podala soglasja k navedenemu načrtu in "bi razkritje takšnega dokumenta, ki še ni dokončen, zagotovo lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine".

 

Spoštovana ministra, pohvalne ocene poslanskih skupin (na seji Državnega zbora 17. junija 2020) na račun vloge IZUM-a pri razvoju in delovanju sistemov COBISS in SICRIS ter mreže COBISS.Net so upravičene. Ignoriranje dokumentiranih razvojnih težav IZUM-a in projekta COBISS.Net pa je možno razumeti le v kontekstu dogovorjenega političnega sprenevedanja in prikrivanja odgovornosti bivših ministrov in ministric ter Upravnega odbora IZUM-a za že desetletno razgrajevanje razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a in projekta COBISS.Net. Bivše vodstvo IZUM-a si je dolgo prizadevalo prepričati Vlado, da spremeni podcenjevalni odnos do IZUM-a in projekta COBISS.Net ter jima z vzpostavitvijo medresorske koordinacije in s spremembo sestave organa upravljanja IZUM-a zagotovi dolgoročno razvojno in izvozno perspektivo, a je bilo pri tem neuspešno. Ambicije aktualnega direktorja IZUM-a in njegovo razumevanje poti za dosego dolgoročnih ciljev IZUM-a so očitno drugačni.

 

Ob tem upamo, da bodo tudi slovenski knjižničarji enkrat prepoznali, kako so zlorabljeni pri upravljanju IZUM-a, zakaj IZUM razvojno zaostaja in zakaj ne more bogatiti svojega kadrovskega potenciala s širitvijo mreže COBISS.Net ter s tem povezanimi prihodki od izvoza znanja in izkušenj.

 

Državni zbor je 9. julija 2020 sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo ter Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) o preoblikovanju IZUM – Regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti v Mariboru, Slovenija, v center 2. kategorije pod pokroviteljstvom Unesca in o njegovem delovanju. Ratifikacija pomeni potrditev oz. priznanje pred osmimi leti podpisanega mednarodnega sporazuma, ki je podvržen mednarodnemu pravu. Z zakonom o ratifikaciji je postal navedeni sporazum kot mednarodni pravni vir del slovenskega pravnega reda in se uporablja neposredno, ne glede na določila drugih zakonov. To pomeni, da ni več pravnih ovir za uveljavitev 7. člena navedenega sporazuma, ki določa 5-člansko sestavo Upravnega odbora IZUM-a, ki je skladna s 33. členom ZRRD, a je za spremembo sestave UO v aktu o ustanovitvi IZUM-a potrebna še politična volja MIZŠ, MK in Vlade RS.

 

Razvojno zaostajanje IZUM-a in zapravljanje zaupanja v projekt COBISS.Net v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška) se bo nadaljevalo dokler Vlada RS ne prepozna, da je treba:

 

1. Pod okriljem KPV vzpostaviti medresorsko koordinacijo strateških razvojnih usmeritev IZUM-a in mreže COBISS.Net ter politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev slovenskih interesov v ciljnih državah projekta COBISS.Net;

 

2. Spremeniti model upravljanja IZUM-a in kompetentno sestavo Upravnega odbora IZUM-a določiti v ustanovitvenem aktu IZUM-a skladno s specifičnostjo dejavnosti in razvojnimi usmeritvami IZUM-a;

 

3. Projekt COBISS.Net umestiti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja RS in Evropski komisiji predlagati financiranje širitve mreže COBISS.Net iz evropskih sredstev v okviru programa predpristopne pomoči IPA.

 

 

Kje smo in kje bi lahko bili, lahko prebereta v članku, ki je bil na portalu+ objavljen 13. aprila 2020: Prisilno degradiran razvojni in izvozni potencial IZUM in COBISS.Net (vir). Sklicevanje na zadovoljstvo knjižničarjev in resornih ministrstev je kratkovidno, ker mednarodne perspektive IZUM s projektom COBISS.Net nima več, če se ne rešijo problemi, ki že leta hromijo njegov razvoj in izvozno usmerjenost in so predstavljeni na www.zacobiss.net. 

 

Spoštovana ministra, predlagamo vama, da navedeno v tem pismu upoštevata, razmislita o posledicah nasprotovanja spremembi modela upravljanja IZUM-a ter v dobrobit slovenskega knjižničarstva in mednarodnega ugleda Slovenije podpreta predloge Civilne iniciative za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.833
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.622
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.444
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.286
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.122
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 848
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 840
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 527
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 987