Komentar

Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?

Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve preživetvene ravni najširšega segmenta koristnikov. Občani, ki so zaradi zlorab, stiskanj pasu, mačehovskega odnosa politike, neprenehnih novih dajatev, napadov na dohodke z vseh strani, mobingov in trpinčenja vseh vrst nezaupljivi do sistema, so končno dočakali oblast, ki ravna tudi v njihovem interesu. Po avtorjevi oceni država izvaja pionirske korake za postopno uveljavitev socialne države naprednega tipa, kar je v psihološkem smislu nemerljivega pomena.

11.10.2020 22:40
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   proračun   Covid-19   Zvjezdan Radonjić   socialna država   vlada   zdravstvo

Koliko proračunskih sredstev, namenjenih saniranju posledic epidemije, bo izginilo v utečenih kanalih najrazličnejših manipulacij in zlorab?

Povzeto po medijskih objavah je rebalans letošnjega proračuna protikrizno naravnan, socialno usmerjen, s težnjo po čim manjšem ekonomskem in socialnem šoku ob padcu proizvodnje. Težave zaradi epidemije Covid-19 so bile in so zaznavne tudi sedaj ne le v primarnem, temveč tudi v izvedenih  sektorjih. Upad proračunskih prihodkov je torej neizogiben, izražen v 14,7 % nižjem prilivu od predvidenega kot posledica znižanja trošarin in ostalih davkov. Kljub dejstvu, da je država zvišala izdatke, se zatrjuje pozitiven efekt rebalansa na stabilnost finančnega sistema. Stabilnost finančnega sistema je, razumljivo, lahko začasne ali trajne narave. Ker odhodki presegajo prihodke za 4,2 milijarde evrov, znaša tekoči proračunski primanjkljaj 4,2 %, kar je 9,3 % bruto domačega proizvoda. V naslednjih sedmih letih bo zunanji priliv iz skladov Evropske unije predvidoma 10 milijard evrov - pod še vedno nedefiniranimi pogoji vračanja.

 

Rebalans bi naj blagodejno vplival na proizvodne subjekte, zaposlene, upokojene, začasno odstranjene iz delovnega procesa, študente ter posredno na vse zaposlene. Politična poanta leži v dejstvu, da se je oblastvena struktura odločila ne le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve preživetvene ravni najširšega segmenta koristnikov. Občani, ki so zaradi zlorab, stiskanj pasu, mačehovskega odnosa politike, neprenehnih novih dajatev, napadov na dohodke z vseh strani, mobingov in trpinčenja vseh vrst nezaupljivi do sistema, so končno dočakali oblast, ki ravna tudi v njihovem interesu. Država - po avtorjevi oceni - izvaja pionirske korake za postopno uveljavitev socialne države naprednega tipa, kar je v psihološkem smislu nemerljivega pomena.

 

Konservativna ekonomska teorija bi sicer grajala opisano radodarnost kot pretiran poseg v gospodarske tokove s prvinami državnega intervencionizma, s končno posledico naknadnega obdavčenja po poteku kriznega obdobja, torej kot socializacijo krize na škodo ekonomske pobude in nedotakljivosti zasebne lastnine. Poznavalci New deala vedo, s kakšnimi očitki vse se je soočal ameriški predsednik Theodore Roosevelt, ko je globoko zajel v državno blagajno zaradi financiranja pospešenega zaposlovanja. Številni magnati so iz protesta zapirali proizvodne kapacitete, ker niso želeli spodbujati komunizma na škodo zasebne pobude kot garanta podjetniške in ostalih svobod. Tudi v modernem času so znotraj republikanske stranke še vedno mnogi, ki se jim nenehno prikazuje komunizem, kajti poljubno zvišanje davkov v korist širših množic doživljajo kot potuho lenuhom in narkomanom, kar je po njihovem definicija komunizma.

 

Če odmislimo pretirane reakcije, ki jim ne gre jemati določene resnosti argumentov, nas vendarle mora skrbeti  blaženje stiske s tako občutnim presežkom izdatkov nad prilivi. Iz primerjave 9,2 milijarde prihodkov z razliko med prihodki in izdatki 4,2 milijarde izhaja, da znaša tekoči primanjkljaj 43,5 % tekočih prihodkov. V blaženje krize in doseganje pozitivnih učinkov so vložena sredstva, ki bodo morala biti povrnjena v bodočih letih, sicer bo začasni pozitiven efekt izničen z dolgotrajno proračunsko krizo. Tej se bo glede na načrtovan priliv iz tujine v znesku velikih 10 milijard evrov pridružil tudi zunanji finančni primanjkljaj, kolikor so sredstva povratne narave, ker v neki meri skoraj gotovo so.

 

Eden izmed komentarjev pravilno povzema, da bo treba zagotoviti takšne projekte, ki bodo zagotavljali razvoj, imeli multiplikativni učinek na prihodke v državni proračun.. Banalizirano – 4,2 milijarde evrov bo treba vrniti skozi proizvodnjo z visokim donosom, z visoko ustvarjeno dodano vrednostjo, usmerjeno v prvi vrsti na tuje trge, kajti domači so tako in tako zapolnjeni ravno s presežki v proračunu in s planiranim EU nakazilom. Ko bo znan dokončni minus rebalansa v soodnosu primanjkljaja 4,2 milijarde in vplivov vračanja evropskega denarja v povezavi z ročnostjo, bo mogoče oceniti raven nujne rasti družbenega proizvoda za ohranitev pozitivne ničle in bodočo proračunsko stabilnost.

 

Ne gre pozabiti siceršnje  zadolženosti do tujine, ki letno odnese okoli 1,2 milijarde evrov, kar bo v nadaljnjih desetletjih dodatno izčrpavalo bilanco. Nadalje ne gre pozabiti vplive t.i. globoke države na nažiranje vseh vrst denarja (kapitala, skladov, področnih blagajn, investicij itd,), na primer v povezavi z 200 milijoni dodatnih sredstev, namenjenih zdravstvu. Poznavajoč metode delovanja ter stopnjo anarhije na tem področju, bo določen delež zdravstvene blagajne zapustil finančni sistem in končal na zasebnih računih v davčnih oazah. Koliko proračunskih sredstev, namenjenih saniranju posledic epidemije, bo izginilo v utečenih kanalih najrazličnejših manipulacij in zlorab, ni možno predvideti, bo pa vsekakor imelo močan negativen vpliv na stopnje kapitalskih donosov, ki bodo morale biti še toliko višje, da pokrijejo izvenbilančne potrebe globoke države.

 

Ali bo domače gospodarstvo zmoglo v konkretnih razmerah ustvariti nujno rekordne donose v pogojih, v katerih ekonomska kriza klesti zahodni svet, ko krize več ni mogoče kompenzirati na Vzhodu, ki se je organiziral in izločil iz "naših" tokov, in ko je t.i. rretji svet v hudih ekonomskih težavah, je vprašanje vseh vprašanj. V kolikor bodo gospodarska inovativnost, komercialna spretnost, politična umestnost, tržna prilagodljivost … bistveno zaostali za projektiranimi cilji, bomo obsojeni na dolgoletno proračunsko neravnovesje, zvišan mednarodni dolg, še večjo odvisnost od tujih centrov moči. Nadzor krize bo odvisen pretežno od sposobnosti, zmožnosti organiziranih državnih sil, preprečevanja odliva denarja skozi nenamenske kanale, skrbi za pravilen plasma denarnega resursa v ustrezne subjekte, kar predstavlja neposreden poseg državnih struktur v gospodarstvo. Vendar je, kadar entropija sistemskih vzvodov in moralnih vrednot dosegata enormne vrednosti, državni intervencionizem nujen vse tja do okvirne ureditve družbenih vrednot, s katero gospodarstvo šele pridobi zmožnost avtonomnega delovanja.

 

Konservativni ekonomisti v kriznih razmerah preferirajo nadzorovan upad standarda na vseh področjih, znižanje proizvodnih aktivnosti, kar vodi v negativne socialne trende, katerim se parira z maksimalno odgovornostjo, zniževanjem fiskalnih izdatkov, eliminacijo mehanizmov globoke države, ureditvijo razmer v državnem in javnem sektorju, pravično delitvijo bremen, znižanjem naložb v neproduktivne kategorije podjetništva ter prebivalstva, znižanjem stopnje zaposlenosti, toda ob hkratnem aktivnem delovanju na trgu delovne sile, kar je odlikovalo New deal ter podobne projekte, ki so pripeljali zahodno civilizacijo do blaginje.

 

Na opisani način bi se s problemi spopadli deloma takoj, deloma v prihodnosti, vendar pa obstaja dvom, če bomo uspeli postoriti, kar bi morali deloma že sedaj po načelu "kar lahko storiš danes – ne odlašaj na jutri". Vendar je presojam vlade treba ponuditi vero, kajti postaja očitno, da se je pripravljena spopasti s problemi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
13
26.09.2021 10:00
Nenehno nam govorijo, da uvajanje novih kultur bogati družbo kot celoto. Se strinjam, če se uvajajo počasi in s sočutjem do ... Več.
Piše: Paul A. Nuttall
Človekova individualnost je nosilec smisla, ne pa božja veža
4
25.09.2021 22:40
Skupina KOD-a je izhajala iz velikega zavračanja, ki se je začelo v šestdesetih letih v umetnosti in nadaljevalo v sedemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.191
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.328
03/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.726
04/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.552
05/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.406
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.068
07/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 874
08/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 685
09/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 878
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 576