Komentar

Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?

Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve preživetvene ravni najširšega segmenta koristnikov. Občani, ki so zaradi zlorab, stiskanj pasu, mačehovskega odnosa politike, neprenehnih novih dajatev, napadov na dohodke z vseh strani, mobingov in trpinčenja vseh vrst nezaupljivi do sistema, so končno dočakali oblast, ki ravna tudi v njihovem interesu. Po avtorjevi oceni država izvaja pionirske korake za postopno uveljavitev socialne države naprednega tipa, kar je v psihološkem smislu nemerljivega pomena.

11.10.2020 22:40
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   proračun   Covid-19   Zvjezdan Radonjić   socialna država   vlada   zdravstvo

Koliko proračunskih sredstev, namenjenih saniranju posledic epidemije, bo izginilo v utečenih kanalih najrazličnejših manipulacij in zlorab?

Povzeto po medijskih objavah je rebalans letošnjega proračuna protikrizno naravnan, socialno usmerjen, s težnjo po čim manjšem ekonomskem in socialnem šoku ob padcu proizvodnje. Težave zaradi epidemije Covid-19 so bile in so zaznavne tudi sedaj ne le v primarnem, temveč tudi v izvedenih  sektorjih. Upad proračunskih prihodkov je torej neizogiben, izražen v 14,7 % nižjem prilivu od predvidenega kot posledica znižanja trošarin in ostalih davkov. Kljub dejstvu, da je država zvišala izdatke, se zatrjuje pozitiven efekt rebalansa na stabilnost finančnega sistema. Stabilnost finančnega sistema je, razumljivo, lahko začasne ali trajne narave. Ker odhodki presegajo prihodke za 4,2 milijarde evrov, znaša tekoči proračunski primanjkljaj 4,2 %, kar je 9,3 % bruto domačega proizvoda. V naslednjih sedmih letih bo zunanji priliv iz skladov Evropske unije predvidoma 10 milijard evrov - pod še vedno nedefiniranimi pogoji vračanja.

 

Rebalans bi naj blagodejno vplival na proizvodne subjekte, zaposlene, upokojene, začasno odstranjene iz delovnega procesa, študente ter posredno na vse zaposlene. Politična poanta leži v dejstvu, da se je oblastvena struktura odločila ne le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve preživetvene ravni najširšega segmenta koristnikov. Občani, ki so zaradi zlorab, stiskanj pasu, mačehovskega odnosa politike, neprenehnih novih dajatev, napadov na dohodke z vseh strani, mobingov in trpinčenja vseh vrst nezaupljivi do sistema, so končno dočakali oblast, ki ravna tudi v njihovem interesu. Država - po avtorjevi oceni - izvaja pionirske korake za postopno uveljavitev socialne države naprednega tipa, kar je v psihološkem smislu nemerljivega pomena.

 

Konservativna ekonomska teorija bi sicer grajala opisano radodarnost kot pretiran poseg v gospodarske tokove s prvinami državnega intervencionizma, s končno posledico naknadnega obdavčenja po poteku kriznega obdobja, torej kot socializacijo krize na škodo ekonomske pobude in nedotakljivosti zasebne lastnine. Poznavalci New deala vedo, s kakšnimi očitki vse se je soočal ameriški predsednik Theodore Roosevelt, ko je globoko zajel v državno blagajno zaradi financiranja pospešenega zaposlovanja. Številni magnati so iz protesta zapirali proizvodne kapacitete, ker niso želeli spodbujati komunizma na škodo zasebne pobude kot garanta podjetniške in ostalih svobod. Tudi v modernem času so znotraj republikanske stranke še vedno mnogi, ki se jim nenehno prikazuje komunizem, kajti poljubno zvišanje davkov v korist širših množic doživljajo kot potuho lenuhom in narkomanom, kar je po njihovem definicija komunizma.

 

Če odmislimo pretirane reakcije, ki jim ne gre jemati določene resnosti argumentov, nas vendarle mora skrbeti  blaženje stiske s tako občutnim presežkom izdatkov nad prilivi. Iz primerjave 9,2 milijarde prihodkov z razliko med prihodki in izdatki 4,2 milijarde izhaja, da znaša tekoči primanjkljaj 43,5 % tekočih prihodkov. V blaženje krize in doseganje pozitivnih učinkov so vložena sredstva, ki bodo morala biti povrnjena v bodočih letih, sicer bo začasni pozitiven efekt izničen z dolgotrajno proračunsko krizo. Tej se bo glede na načrtovan priliv iz tujine v znesku velikih 10 milijard evrov pridružil tudi zunanji finančni primanjkljaj, kolikor so sredstva povratne narave, ker v neki meri skoraj gotovo so.

 

Eden izmed komentarjev pravilno povzema, da bo treba zagotoviti takšne projekte, ki bodo zagotavljali razvoj, imeli multiplikativni učinek na prihodke v državni proračun.. Banalizirano – 4,2 milijarde evrov bo treba vrniti skozi proizvodnjo z visokim donosom, z visoko ustvarjeno dodano vrednostjo, usmerjeno v prvi vrsti na tuje trge, kajti domači so tako in tako zapolnjeni ravno s presežki v proračunu in s planiranim EU nakazilom. Ko bo znan dokončni minus rebalansa v soodnosu primanjkljaja 4,2 milijarde in vplivov vračanja evropskega denarja v povezavi z ročnostjo, bo mogoče oceniti raven nujne rasti družbenega proizvoda za ohranitev pozitivne ničle in bodočo proračunsko stabilnost.

 

Ne gre pozabiti siceršnje  zadolženosti do tujine, ki letno odnese okoli 1,2 milijarde evrov, kar bo v nadaljnjih desetletjih dodatno izčrpavalo bilanco. Nadalje ne gre pozabiti vplive t.i. globoke države na nažiranje vseh vrst denarja (kapitala, skladov, področnih blagajn, investicij itd,), na primer v povezavi z 200 milijoni dodatnih sredstev, namenjenih zdravstvu. Poznavajoč metode delovanja ter stopnjo anarhije na tem področju, bo določen delež zdravstvene blagajne zapustil finančni sistem in končal na zasebnih računih v davčnih oazah. Koliko proračunskih sredstev, namenjenih saniranju posledic epidemije, bo izginilo v utečenih kanalih najrazličnejših manipulacij in zlorab, ni možno predvideti, bo pa vsekakor imelo močan negativen vpliv na stopnje kapitalskih donosov, ki bodo morale biti še toliko višje, da pokrijejo izvenbilančne potrebe globoke države.

 

Ali bo domače gospodarstvo zmoglo v konkretnih razmerah ustvariti nujno rekordne donose v pogojih, v katerih ekonomska kriza klesti zahodni svet, ko krize več ni mogoče kompenzirati na Vzhodu, ki se je organiziral in izločil iz "naših" tokov, in ko je t.i. rretji svet v hudih ekonomskih težavah, je vprašanje vseh vprašanj. V kolikor bodo gospodarska inovativnost, komercialna spretnost, politična umestnost, tržna prilagodljivost … bistveno zaostali za projektiranimi cilji, bomo obsojeni na dolgoletno proračunsko neravnovesje, zvišan mednarodni dolg, še večjo odvisnost od tujih centrov moči. Nadzor krize bo odvisen pretežno od sposobnosti, zmožnosti organiziranih državnih sil, preprečevanja odliva denarja skozi nenamenske kanale, skrbi za pravilen plasma denarnega resursa v ustrezne subjekte, kar predstavlja neposreden poseg državnih struktur v gospodarstvo. Vendar je, kadar entropija sistemskih vzvodov in moralnih vrednot dosegata enormne vrednosti, državni intervencionizem nujen vse tja do okvirne ureditve družbenih vrednot, s katero gospodarstvo šele pridobi zmožnost avtonomnega delovanja.

 

Konservativni ekonomisti v kriznih razmerah preferirajo nadzorovan upad standarda na vseh področjih, znižanje proizvodnih aktivnosti, kar vodi v negativne socialne trende, katerim se parira z maksimalno odgovornostjo, zniževanjem fiskalnih izdatkov, eliminacijo mehanizmov globoke države, ureditvijo razmer v državnem in javnem sektorju, pravično delitvijo bremen, znižanjem naložb v neproduktivne kategorije podjetništva ter prebivalstva, znižanjem stopnje zaposlenosti, toda ob hkratnem aktivnem delovanju na trgu delovne sile, kar je odlikovalo New deal ter podobne projekte, ki so pripeljali zahodno civilizacijo do blaginje.

 

Na opisani način bi se s problemi spopadli deloma takoj, deloma v prihodnosti, vendar pa obstaja dvom, če bomo uspeli postoriti, kar bi morali deloma že sedaj po načelu "kar lahko storiš danes – ne odlašaj na jutri". Vendar je presojam vlade treba ponuditi vero, kajti postaja očitno, da se je pripravljena spopasti s problemi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
12
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.613
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.313
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.912
04/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.721
05/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.876
06/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.607
07/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.550
08/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.077
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.316
10/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.700