Komentar

Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?

Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve preživetvene ravni najširšega segmenta koristnikov. Občani, ki so zaradi zlorab, stiskanj pasu, mačehovskega odnosa politike, neprenehnih novih dajatev, napadov na dohodke z vseh strani, mobingov in trpinčenja vseh vrst nezaupljivi do sistema, so končno dočakali oblast, ki ravna tudi v njihovem interesu. Po avtorjevi oceni država izvaja pionirske korake za postopno uveljavitev socialne države naprednega tipa, kar je v psihološkem smislu nemerljivega pomena.

11.10.2020 22:40
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   proračun   Covid-19   Zvjezdan Radonjić   socialna država   vlada   zdravstvo

Koliko proračunskih sredstev, namenjenih saniranju posledic epidemije, bo izginilo v utečenih kanalih najrazličnejših manipulacij in zlorab?

Povzeto po medijskih objavah je rebalans letošnjega proračuna protikrizno naravnan, socialno usmerjen, s težnjo po čim manjšem ekonomskem in socialnem šoku ob padcu proizvodnje. Težave zaradi epidemije Covid-19 so bile in so zaznavne tudi sedaj ne le v primarnem, temveč tudi v izvedenih  sektorjih. Upad proračunskih prihodkov je torej neizogiben, izražen v 14,7 % nižjem prilivu od predvidenega kot posledica znižanja trošarin in ostalih davkov. Kljub dejstvu, da je država zvišala izdatke, se zatrjuje pozitiven efekt rebalansa na stabilnost finančnega sistema. Stabilnost finančnega sistema je, razumljivo, lahko začasne ali trajne narave. Ker odhodki presegajo prihodke za 4,2 milijarde evrov, znaša tekoči proračunski primanjkljaj 4,2 %, kar je 9,3 % bruto domačega proizvoda. V naslednjih sedmih letih bo zunanji priliv iz skladov Evropske unije predvidoma 10 milijard evrov - pod še vedno nedefiniranimi pogoji vračanja.

 

Rebalans bi naj blagodejno vplival na proizvodne subjekte, zaposlene, upokojene, začasno odstranjene iz delovnega procesa, študente ter posredno na vse zaposlene. Politična poanta leži v dejstvu, da se je oblastvena struktura odločila ne le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve preživetvene ravni najširšega segmenta koristnikov. Občani, ki so zaradi zlorab, stiskanj pasu, mačehovskega odnosa politike, neprenehnih novih dajatev, napadov na dohodke z vseh strani, mobingov in trpinčenja vseh vrst nezaupljivi do sistema, so končno dočakali oblast, ki ravna tudi v njihovem interesu. Država - po avtorjevi oceni - izvaja pionirske korake za postopno uveljavitev socialne države naprednega tipa, kar je v psihološkem smislu nemerljivega pomena.

 

Konservativna ekonomska teorija bi sicer grajala opisano radodarnost kot pretiran poseg v gospodarske tokove s prvinami državnega intervencionizma, s končno posledico naknadnega obdavčenja po poteku kriznega obdobja, torej kot socializacijo krize na škodo ekonomske pobude in nedotakljivosti zasebne lastnine. Poznavalci New deala vedo, s kakšnimi očitki vse se je soočal ameriški predsednik Theodore Roosevelt, ko je globoko zajel v državno blagajno zaradi financiranja pospešenega zaposlovanja. Številni magnati so iz protesta zapirali proizvodne kapacitete, ker niso želeli spodbujati komunizma na škodo zasebne pobude kot garanta podjetniške in ostalih svobod. Tudi v modernem času so znotraj republikanske stranke še vedno mnogi, ki se jim nenehno prikazuje komunizem, kajti poljubno zvišanje davkov v korist širših množic doživljajo kot potuho lenuhom in narkomanom, kar je po njihovem definicija komunizma.

 

Če odmislimo pretirane reakcije, ki jim ne gre jemati določene resnosti argumentov, nas vendarle mora skrbeti  blaženje stiske s tako občutnim presežkom izdatkov nad prilivi. Iz primerjave 9,2 milijarde prihodkov z razliko med prihodki in izdatki 4,2 milijarde izhaja, da znaša tekoči primanjkljaj 43,5 % tekočih prihodkov. V blaženje krize in doseganje pozitivnih učinkov so vložena sredstva, ki bodo morala biti povrnjena v bodočih letih, sicer bo začasni pozitiven efekt izničen z dolgotrajno proračunsko krizo. Tej se bo glede na načrtovan priliv iz tujine v znesku velikih 10 milijard evrov pridružil tudi zunanji finančni primanjkljaj, kolikor so sredstva povratne narave, ker v neki meri skoraj gotovo so.

 

Eden izmed komentarjev pravilno povzema, da bo treba zagotoviti takšne projekte, ki bodo zagotavljali razvoj, imeli multiplikativni učinek na prihodke v državni proračun.. Banalizirano – 4,2 milijarde evrov bo treba vrniti skozi proizvodnjo z visokim donosom, z visoko ustvarjeno dodano vrednostjo, usmerjeno v prvi vrsti na tuje trge, kajti domači so tako in tako zapolnjeni ravno s presežki v proračunu in s planiranim EU nakazilom. Ko bo znan dokončni minus rebalansa v soodnosu primanjkljaja 4,2 milijarde in vplivov vračanja evropskega denarja v povezavi z ročnostjo, bo mogoče oceniti raven nujne rasti družbenega proizvoda za ohranitev pozitivne ničle in bodočo proračunsko stabilnost.

 

Ne gre pozabiti siceršnje  zadolženosti do tujine, ki letno odnese okoli 1,2 milijarde evrov, kar bo v nadaljnjih desetletjih dodatno izčrpavalo bilanco. Nadalje ne gre pozabiti vplive t.i. globoke države na nažiranje vseh vrst denarja (kapitala, skladov, področnih blagajn, investicij itd,), na primer v povezavi z 200 milijoni dodatnih sredstev, namenjenih zdravstvu. Poznavajoč metode delovanja ter stopnjo anarhije na tem področju, bo določen delež zdravstvene blagajne zapustil finančni sistem in končal na zasebnih računih v davčnih oazah. Koliko proračunskih sredstev, namenjenih saniranju posledic epidemije, bo izginilo v utečenih kanalih najrazličnejših manipulacij in zlorab, ni možno predvideti, bo pa vsekakor imelo močan negativen vpliv na stopnje kapitalskih donosov, ki bodo morale biti še toliko višje, da pokrijejo izvenbilančne potrebe globoke države.

 

Ali bo domače gospodarstvo zmoglo v konkretnih razmerah ustvariti nujno rekordne donose v pogojih, v katerih ekonomska kriza klesti zahodni svet, ko krize več ni mogoče kompenzirati na Vzhodu, ki se je organiziral in izločil iz "naših" tokov, in ko je t.i. rretji svet v hudih ekonomskih težavah, je vprašanje vseh vprašanj. V kolikor bodo gospodarska inovativnost, komercialna spretnost, politična umestnost, tržna prilagodljivost … bistveno zaostali za projektiranimi cilji, bomo obsojeni na dolgoletno proračunsko neravnovesje, zvišan mednarodni dolg, še večjo odvisnost od tujih centrov moči. Nadzor krize bo odvisen pretežno od sposobnosti, zmožnosti organiziranih državnih sil, preprečevanja odliva denarja skozi nenamenske kanale, skrbi za pravilen plasma denarnega resursa v ustrezne subjekte, kar predstavlja neposreden poseg državnih struktur v gospodarstvo. Vendar je, kadar entropija sistemskih vzvodov in moralnih vrednot dosegata enormne vrednosti, državni intervencionizem nujen vse tja do okvirne ureditve družbenih vrednot, s katero gospodarstvo šele pridobi zmožnost avtonomnega delovanja.

 

Konservativni ekonomisti v kriznih razmerah preferirajo nadzorovan upad standarda na vseh področjih, znižanje proizvodnih aktivnosti, kar vodi v negativne socialne trende, katerim se parira z maksimalno odgovornostjo, zniževanjem fiskalnih izdatkov, eliminacijo mehanizmov globoke države, ureditvijo razmer v državnem in javnem sektorju, pravično delitvijo bremen, znižanjem naložb v neproduktivne kategorije podjetništva ter prebivalstva, znižanjem stopnje zaposlenosti, toda ob hkratnem aktivnem delovanju na trgu delovne sile, kar je odlikovalo New deal ter podobne projekte, ki so pripeljali zahodno civilizacijo do blaginje.

 

Na opisani način bi se s problemi spopadli deloma takoj, deloma v prihodnosti, vendar pa obstaja dvom, če bomo uspeli postoriti, kar bi morali deloma že sedaj po načelu "kar lahko storiš danes – ne odlašaj na jutri". Vendar je presojam vlade treba ponuditi vero, kajti postaja očitno, da se je pripravljena spopasti s problemi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.666
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.464
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.263
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.126
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.323
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.153
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.953
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.262
09/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.107
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 900