Komentar

Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?

Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve preživetvene ravni najširšega segmenta koristnikov. Občani, ki so zaradi zlorab, stiskanj pasu, mačehovskega odnosa politike, neprenehnih novih dajatev, napadov na dohodke z vseh strani, mobingov in trpinčenja vseh vrst nezaupljivi do sistema, so končno dočakali oblast, ki ravna tudi v njihovem interesu. Po avtorjevi oceni država izvaja pionirske korake za postopno uveljavitev socialne države naprednega tipa, kar je v psihološkem smislu nemerljivega pomena.

11.10.2020 22:40
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   proračun   Covid-19   Zvjezdan Radonjić   socialna država   vlada   zdravstvo

Koliko proračunskih sredstev, namenjenih saniranju posledic epidemije, bo izginilo v utečenih kanalih najrazličnejših manipulacij in zlorab?

Povzeto po medijskih objavah je rebalans letošnjega proračuna protikrizno naravnan, socialno usmerjen, s težnjo po čim manjšem ekonomskem in socialnem šoku ob padcu proizvodnje. Težave zaradi epidemije Covid-19 so bile in so zaznavne tudi sedaj ne le v primarnem, temveč tudi v izvedenih  sektorjih. Upad proračunskih prihodkov je torej neizogiben, izražen v 14,7 % nižjem prilivu od predvidenega kot posledica znižanja trošarin in ostalih davkov. Kljub dejstvu, da je država zvišala izdatke, se zatrjuje pozitiven efekt rebalansa na stabilnost finančnega sistema. Stabilnost finančnega sistema je, razumljivo, lahko začasne ali trajne narave. Ker odhodki presegajo prihodke za 4,2 milijarde evrov, znaša tekoči proračunski primanjkljaj 4,2 %, kar je 9,3 % bruto domačega proizvoda. V naslednjih sedmih letih bo zunanji priliv iz skladov Evropske unije predvidoma 10 milijard evrov - pod še vedno nedefiniranimi pogoji vračanja.

 

Rebalans bi naj blagodejno vplival na proizvodne subjekte, zaposlene, upokojene, začasno odstranjene iz delovnega procesa, študente ter posredno na vse zaposlene. Politična poanta leži v dejstvu, da se je oblastvena struktura odločila ne le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve preživetvene ravni najširšega segmenta koristnikov. Občani, ki so zaradi zlorab, stiskanj pasu, mačehovskega odnosa politike, neprenehnih novih dajatev, napadov na dohodke z vseh strani, mobingov in trpinčenja vseh vrst nezaupljivi do sistema, so končno dočakali oblast, ki ravna tudi v njihovem interesu. Država - po avtorjevi oceni - izvaja pionirske korake za postopno uveljavitev socialne države naprednega tipa, kar je v psihološkem smislu nemerljivega pomena.

 

Konservativna ekonomska teorija bi sicer grajala opisano radodarnost kot pretiran poseg v gospodarske tokove s prvinami državnega intervencionizma, s končno posledico naknadnega obdavčenja po poteku kriznega obdobja, torej kot socializacijo krize na škodo ekonomske pobude in nedotakljivosti zasebne lastnine. Poznavalci New deala vedo, s kakšnimi očitki vse se je soočal ameriški predsednik Theodore Roosevelt, ko je globoko zajel v državno blagajno zaradi financiranja pospešenega zaposlovanja. Številni magnati so iz protesta zapirali proizvodne kapacitete, ker niso želeli spodbujati komunizma na škodo zasebne pobude kot garanta podjetniške in ostalih svobod. Tudi v modernem času so znotraj republikanske stranke še vedno mnogi, ki se jim nenehno prikazuje komunizem, kajti poljubno zvišanje davkov v korist širših množic doživljajo kot potuho lenuhom in narkomanom, kar je po njihovem definicija komunizma.

 

Če odmislimo pretirane reakcije, ki jim ne gre jemati določene resnosti argumentov, nas vendarle mora skrbeti  blaženje stiske s tako občutnim presežkom izdatkov nad prilivi. Iz primerjave 9,2 milijarde prihodkov z razliko med prihodki in izdatki 4,2 milijarde izhaja, da znaša tekoči primanjkljaj 43,5 % tekočih prihodkov. V blaženje krize in doseganje pozitivnih učinkov so vložena sredstva, ki bodo morala biti povrnjena v bodočih letih, sicer bo začasni pozitiven efekt izničen z dolgotrajno proračunsko krizo. Tej se bo glede na načrtovan priliv iz tujine v znesku velikih 10 milijard evrov pridružil tudi zunanji finančni primanjkljaj, kolikor so sredstva povratne narave, ker v neki meri skoraj gotovo so.

 

Eden izmed komentarjev pravilno povzema, da bo treba zagotoviti takšne projekte, ki bodo zagotavljali razvoj, imeli multiplikativni učinek na prihodke v državni proračun.. Banalizirano – 4,2 milijarde evrov bo treba vrniti skozi proizvodnjo z visokim donosom, z visoko ustvarjeno dodano vrednostjo, usmerjeno v prvi vrsti na tuje trge, kajti domači so tako in tako zapolnjeni ravno s presežki v proračunu in s planiranim EU nakazilom. Ko bo znan dokončni minus rebalansa v soodnosu primanjkljaja 4,2 milijarde in vplivov vračanja evropskega denarja v povezavi z ročnostjo, bo mogoče oceniti raven nujne rasti družbenega proizvoda za ohranitev pozitivne ničle in bodočo proračunsko stabilnost.

 

Ne gre pozabiti siceršnje  zadolženosti do tujine, ki letno odnese okoli 1,2 milijarde evrov, kar bo v nadaljnjih desetletjih dodatno izčrpavalo bilanco. Nadalje ne gre pozabiti vplive t.i. globoke države na nažiranje vseh vrst denarja (kapitala, skladov, področnih blagajn, investicij itd,), na primer v povezavi z 200 milijoni dodatnih sredstev, namenjenih zdravstvu. Poznavajoč metode delovanja ter stopnjo anarhije na tem področju, bo določen delež zdravstvene blagajne zapustil finančni sistem in končal na zasebnih računih v davčnih oazah. Koliko proračunskih sredstev, namenjenih saniranju posledic epidemije, bo izginilo v utečenih kanalih najrazličnejših manipulacij in zlorab, ni možno predvideti, bo pa vsekakor imelo močan negativen vpliv na stopnje kapitalskih donosov, ki bodo morale biti še toliko višje, da pokrijejo izvenbilančne potrebe globoke države.

 

Ali bo domače gospodarstvo zmoglo v konkretnih razmerah ustvariti nujno rekordne donose v pogojih, v katerih ekonomska kriza klesti zahodni svet, ko krize več ni mogoče kompenzirati na Vzhodu, ki se je organiziral in izločil iz "naših" tokov, in ko je t.i. rretji svet v hudih ekonomskih težavah, je vprašanje vseh vprašanj. V kolikor bodo gospodarska inovativnost, komercialna spretnost, politična umestnost, tržna prilagodljivost … bistveno zaostali za projektiranimi cilji, bomo obsojeni na dolgoletno proračunsko neravnovesje, zvišan mednarodni dolg, še večjo odvisnost od tujih centrov moči. Nadzor krize bo odvisen pretežno od sposobnosti, zmožnosti organiziranih državnih sil, preprečevanja odliva denarja skozi nenamenske kanale, skrbi za pravilen plasma denarnega resursa v ustrezne subjekte, kar predstavlja neposreden poseg državnih struktur v gospodarstvo. Vendar je, kadar entropija sistemskih vzvodov in moralnih vrednot dosegata enormne vrednosti, državni intervencionizem nujen vse tja do okvirne ureditve družbenih vrednot, s katero gospodarstvo šele pridobi zmožnost avtonomnega delovanja.

 

Konservativni ekonomisti v kriznih razmerah preferirajo nadzorovan upad standarda na vseh področjih, znižanje proizvodnih aktivnosti, kar vodi v negativne socialne trende, katerim se parira z maksimalno odgovornostjo, zniževanjem fiskalnih izdatkov, eliminacijo mehanizmov globoke države, ureditvijo razmer v državnem in javnem sektorju, pravično delitvijo bremen, znižanjem naložb v neproduktivne kategorije podjetništva ter prebivalstva, znižanjem stopnje zaposlenosti, toda ob hkratnem aktivnem delovanju na trgu delovne sile, kar je odlikovalo New deal ter podobne projekte, ki so pripeljali zahodno civilizacijo do blaginje.

 

Na opisani način bi se s problemi spopadli deloma takoj, deloma v prihodnosti, vendar pa obstaja dvom, če bomo uspeli postoriti, kar bi morali deloma že sedaj po načelu "kar lahko storiš danes – ne odlašaj na jutri". Vendar je presojam vlade treba ponuditi vero, kajti postaja očitno, da se je pripravljena spopasti s problemi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
12
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.432
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.659
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.576
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.199
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.264
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.353
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.000
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.184
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 682
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.168