Komentar

Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.

V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje na School of Audio Engineering v Amsterdamu, se je izoblikoval v občutljivega intermedijskega umetnika, ki pred nami sproža zvočne oscilacije in jih usmerja v vidne elektronske pokrajine. Zvočne podatke zajema iz pasatističnih elektronskih naprav. Preparira jih v inštrumente za potrebe svojih performativnih akcij. Zvok, arhe-aparature, digitalno, ki upravlja anlogno, in zvok so Klifov umetniški inventar.

 

10.10.2020 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivan Marušić Klif   Zagreb   Vector Syntesis   glasba   umetnost

Klif je izrazito samozavestna oseba, čeprav to opazimo šele na drugi pogled in hkrati izjemno ozaveščena. Res je, brez samozavesti ni ozaveščnosti.

Pri njem imaš občutek, da živi v digitalnih konstrukcijah, da redko sploh iztopi iz sveta umetnosti v resničnost. Zame Klifa izven umetnosti skorajda ni. Srečevala sva se v različnih umetniških ambientih. V vseh je artikuliral tako zvok kot svetlobo istočasno. Integralno in interaktivno. Oblikoval ju je tako, da je zajemal informacije iz premišljeno izbranih elektro arhe-apartur. Klifova umetnost je zagotovo ena tistih, ki oblikuje mesto Zagreb kot svetovno metropolo umetnosti.

 

V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje na School of Audio Engineering v Amsterdamu, se je izoblikoval v občutljivega intermedijskega umetnika, ki pred nami sproža zvočne oscilacije in jih usmerja v vidne elektronske pokrajine. Zvočne podatke zajema iz pasatističnih elektronskih naprav. Preparira jih v inštrumente za potrebe svojih performativnih akcij. Zvok, arhe-aparature, digitalno, ki upravlja anlogno, in zvok so Klifov umetniški inventar.

 

Odkar pomnim, se srečujeva - nenačrtovano. Ta teden mi ga je pripeljala v mojo stvarnost komedija zmešnjav in še to zelo na hitro. Vse se je odvijalo kot v pospeševalniku. Enostavno sem se ga razvesil. Imela sva le toliko časa, da sva si izmenjala knjigi in da mi je predstavil mlada umetnika Hrvoja Radnića in Branimirja Štivića, ki ju je produciral kot umetniški direktor na festivalu Vektor Heck v v Ljubljano na Osmozi.Poleg tega mi je podaril knjigo Vector Synthesis: medijsko arheološka preiskava zvočno modulirane svetlobe avtorja Dereka Holzerja.

 

Povzeto iz napovednika knjige: Vector Syntesis je računalniški umetniški projekt, ki ga navdihuje teorija medijske arheologije, zgodovina računalništva in video umetnost ter uporaba zavrženih ali zastarelih tehnologij, kot so recimo monitorji s katodno cevjo. Ni bolj žalostne elektronske tehnologije kot je zapuščena vojaška.

 

Klif je umetnik lepega hrupa, ki na izjemen način eksperimentira z vizualiziranjem zvoka. Koprdoucent festivala je Ljubljanski digitalni laboratorij (Ljudmila)

 

Vektorjal: V Klifovih umetninah se prepleta cela vrsta tehno stališč. Vsako zase je čvrsto zasidrano v svetu ekperimentalnih praks. Svojo vizualnost generira iz tako iz analogne kot najnovejše elektronike. Njegov transformiran zvok arhe-aparatur skozi proces postane nosilec njegovih ekraniziranih pokrajin. Tako se njegove elektronske oblike pred nami množijo, predvsem pa se plastijo. Vmesniki med arhe-aparturami in elektronskimi pokrajinami so video kamere, ki prek projektorjev seštejejo njegov napor. Projektorji multiplicirajo sliko in jo prevajajo v svetlobne umetnine. Naj na tem mestu izpostavim pomemben tehno moment: projekcijsko sliko toliko časa množi, vse do estetskega udara. Klifova tehno lepota je energetsko eksplozivna. Lepo pri njem je kaotično in energetsko. V pretoku energije je preprosto popolno. Presvetljeni in zvočno napadeni obstojimo pred Klifovimi vizualijami. Istočasno se zaveda, da je danšanja proizvodnja digitalnih slik gromozanska, da v njih ni več ne smisla niti niso odločilne. Klifov smisel biva v digitalnem medprostoru, v elektronskem flešu.

 

Klifova frekvenca: Zaradi nočnih pohodov deluje dostikrat utrujen. Ne srečujeva se pogosto, nikoli se nisva prekrižala navsezgodaj. Ko govorim o njegovi utrujenosti, je ta povezana z nočmi, ki jih preživlja tako, da sebi in drugim v užitek ritmizira glasbo. Zvočni studio ali klub mu vzpodbujata telesnost. Užitek ob glasbi, ki jo sklada, je ogromen. Kot bi jo "ustvarjal romantični skladatelj" ali pa "skladatelj v samostanu". Njegova umetnost je vsa prežeta z vitalizmom posebne vrste. Pred tremi dnevi sem v sekundnem preskoku prepoznal v njem, da še vedno čvrsto stoji na svojih umetniških izhodiščih, ki jih že četrt stoletja zagovarja in materializira. Najprej je strog do sebe pri svojem tehno izjavljanju. Ne smemo pozabiti, da je Zagreb svetovno središče nove glasbe. Muzički bienale Zagreb Klifa s svojim poslanstvom brani pred tupoumnimi napadi, da je njegova umetnost hermetična. Moralnim spakam se navkljub stoletni zgodovini atonalne glasbe še vedno spahuje ob umetnosti hrupa.

 

Digresija: zgodovina Zagrebškega bienala sodobne glasbe je nepojmljiva. Začela se je leta 1961, prihodnje leto bomo obhajali šestdeseto obletnico od začetka njegovega delovanja. V mojih spominskih fajlih ima Bienale nadvse pomembno mesto. Ne morete si predstavljati, kako sem bil vznemirjen, ko sem skupaj z muzikologom Nikšom Gligom sodeloval na pogovoru o umetnosti XXI. stoletja. Nikša Gligo je bil konec sedemdesetih let tudi umetniški direktor bienala. Še danes obžalujem, da se mu nisem na tistem javnem pogovoru priklonil in s tem pokazal, kaj je pomenil Bienale naši generaciji. Predvsem sem bil in sem še vedno očaran z briljantnim zagrebškim skladateljem in dirigentom Ivom Malecem, ki je lani preminil v petindevetdesetem letu starosti Parizu. Za časa življenja je v Parizu opravljal profesuro na glasbenem konzervatoriju (Conservatoire National Supérieur de Musique). Njegov elektronski zvok mi je bila nadvse pomembna za mojo glasbeno orientacijo. V ljubljanskem umetniškem krogu bi si zaslužil mnogo večjo pozornost. Konec digresije.

 

Klif je izrazito samozavestna oseba, čeprav to opazimo šele na drugi pogled in hkrati izjemno ozaveščena. Res je, brez samozavesti ni ozaveščnosti. Trije izdelki Ivana Marušića Klifa!

 

Prvi izdelek: Klif operira z audiovizualnimi instrumenti, pri operaciji uporablja analogen osciloskop. Na začetku svoje umetniške obsedenosti je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja proizvajal programirane in nadzorovane svetlobne inštalacije.

 

Drugi izdelek: S pomočjo arhe-aparatur in najnovejše računalniške baterije je proizvedel cel niz še neslišanih zvokov in nevidenih interaktivnih vizualizacij. Njegov krogotok poganja zvok odvrženih tehnologij. Skupaj povezane proizvajajo hipnotično stanje za poslušalca-gledalca. Klif plasti svetlobne kvadrante. Dinamizira njihove gibalne ravni. Podobno kot so to počeli njegovi predhodniki, ki so vizualizirali zvok: Nam June Paik, Woody Vasulka in Steina. Čutno zaznava kozmični realizem.

 

Tretji izdelek: Klif želi ves svoj zvok in vizualnost povezati v nedeljivo celoto. To je njegova misija - skladatelj, ki "proizvaja" nedeljivo celoto. Parafraza skladatelja in dirigenta Mladena Tarbuka: Razmah glasbene avantgarde je sprožil iskanje avtentične substrukture. Vedno več je partikularnega spoznanja, vedno manj je bitke za stilno celoto. In zdaj parafraza: Vse se atomizira a se istočasno povezuje v mrežo. Vedno več je mreže! Tukaj že govorimo o zvoku mreže. Ta je danes tista, ki nam proizvaja zvočno sliko sveta. Danes so mreže tiste, ki privlačijo in omogočajo razvoj glasbenih stilov. In zdaj paradoks - ki to več niso! Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem. Mreže!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
13
26.09.2021 10:00
Nenehno nam govorijo, da uvajanje novih kultur bogati družbo kot celoto. Se strinjam, če se uvajajo počasi in s sočutjem do ... Več.
Piše: Paul A. Nuttall
Človekova individualnost je nosilec smisla, ne pa božja veža
4
25.09.2021 22:40
Skupina KOD-a je izhajala iz velikega zavračanja, ki se je začelo v šestdesetih letih v umetnosti in nadaljevalo v sedemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.266
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.516
03/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.611
04/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.467
05/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.118
06/
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
Valerio Fabbri
Ogledov: 904
07/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 918
08/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 904
09/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.770
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 683