Komentar

Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.

V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje na School of Audio Engineering v Amsterdamu, se je izoblikoval v občutljivega intermedijskega umetnika, ki pred nami sproža zvočne oscilacije in jih usmerja v vidne elektronske pokrajine. Zvočne podatke zajema iz pasatističnih elektronskih naprav. Preparira jih v inštrumente za potrebe svojih performativnih akcij. Zvok, arhe-aparature, digitalno, ki upravlja anlogno, in zvok so Klifov umetniški inventar.

 

10.10.2020 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivan Marušić Klif   Zagreb   Vector Syntesis   glasba   umetnost

Klif je izrazito samozavestna oseba, čeprav to opazimo šele na drugi pogled in hkrati izjemno ozaveščena. Res je, brez samozavesti ni ozaveščnosti.

Pri njem imaš občutek, da živi v digitalnih konstrukcijah, da redko sploh iztopi iz sveta umetnosti v resničnost. Zame Klifa izven umetnosti skorajda ni. Srečevala sva se v različnih umetniških ambientih. V vseh je artikuliral tako zvok kot svetlobo istočasno. Integralno in interaktivno. Oblikoval ju je tako, da je zajemal informacije iz premišljeno izbranih elektro arhe-apartur. Klifova umetnost je zagotovo ena tistih, ki oblikuje mesto Zagreb kot svetovno metropolo umetnosti.

 

V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje na School of Audio Engineering v Amsterdamu, se je izoblikoval v občutljivega intermedijskega umetnika, ki pred nami sproža zvočne oscilacije in jih usmerja v vidne elektronske pokrajine. Zvočne podatke zajema iz pasatističnih elektronskih naprav. Preparira jih v inštrumente za potrebe svojih performativnih akcij. Zvok, arhe-aparature, digitalno, ki upravlja anlogno, in zvok so Klifov umetniški inventar.

 

Odkar pomnim, se srečujeva - nenačrtovano. Ta teden mi ga je pripeljala v mojo stvarnost komedija zmešnjav in še to zelo na hitro. Vse se je odvijalo kot v pospeševalniku. Enostavno sem se ga razvesil. Imela sva le toliko časa, da sva si izmenjala knjigi in da mi je predstavil mlada umetnika Hrvoja Radnića in Branimirja Štivića, ki ju je produciral kot umetniški direktor na festivalu Vektor Heck v v Ljubljano na Osmozi.Poleg tega mi je podaril knjigo Vector Synthesis: medijsko arheološka preiskava zvočno modulirane svetlobe avtorja Dereka Holzerja.

 

Povzeto iz napovednika knjige: Vector Syntesis je računalniški umetniški projekt, ki ga navdihuje teorija medijske arheologije, zgodovina računalništva in video umetnost ter uporaba zavrženih ali zastarelih tehnologij, kot so recimo monitorji s katodno cevjo. Ni bolj žalostne elektronske tehnologije kot je zapuščena vojaška.

 

Klif je umetnik lepega hrupa, ki na izjemen način eksperimentira z vizualiziranjem zvoka. Koprdoucent festivala je Ljubljanski digitalni laboratorij (Ljudmila)

 

Vektorjal: V Klifovih umetninah se prepleta cela vrsta tehno stališč. Vsako zase je čvrsto zasidrano v svetu ekperimentalnih praks. Svojo vizualnost generira iz tako iz analogne kot najnovejše elektronike. Njegov transformiran zvok arhe-aparatur skozi proces postane nosilec njegovih ekraniziranih pokrajin. Tako se njegove elektronske oblike pred nami množijo, predvsem pa se plastijo. Vmesniki med arhe-aparturami in elektronskimi pokrajinami so video kamere, ki prek projektorjev seštejejo njegov napor. Projektorji multiplicirajo sliko in jo prevajajo v svetlobne umetnine. Naj na tem mestu izpostavim pomemben tehno moment: projekcijsko sliko toliko časa množi, vse do estetskega udara. Klifova tehno lepota je energetsko eksplozivna. Lepo pri njem je kaotično in energetsko. V pretoku energije je preprosto popolno. Presvetljeni in zvočno napadeni obstojimo pred Klifovimi vizualijami. Istočasno se zaveda, da je danšanja proizvodnja digitalnih slik gromozanska, da v njih ni več ne smisla niti niso odločilne. Klifov smisel biva v digitalnem medprostoru, v elektronskem flešu.

 

Klifova frekvenca: Zaradi nočnih pohodov deluje dostikrat utrujen. Ne srečujeva se pogosto, nikoli se nisva prekrižala navsezgodaj. Ko govorim o njegovi utrujenosti, je ta povezana z nočmi, ki jih preživlja tako, da sebi in drugim v užitek ritmizira glasbo. Zvočni studio ali klub mu vzpodbujata telesnost. Užitek ob glasbi, ki jo sklada, je ogromen. Kot bi jo "ustvarjal romantični skladatelj" ali pa "skladatelj v samostanu". Njegova umetnost je vsa prežeta z vitalizmom posebne vrste. Pred tremi dnevi sem v sekundnem preskoku prepoznal v njem, da še vedno čvrsto stoji na svojih umetniških izhodiščih, ki jih že četrt stoletja zagovarja in materializira. Najprej je strog do sebe pri svojem tehno izjavljanju. Ne smemo pozabiti, da je Zagreb svetovno središče nove glasbe. Muzički bienale Zagreb Klifa s svojim poslanstvom brani pred tupoumnimi napadi, da je njegova umetnost hermetična. Moralnim spakam se navkljub stoletni zgodovini atonalne glasbe še vedno spahuje ob umetnosti hrupa.

 

Digresija: zgodovina Zagrebškega bienala sodobne glasbe je nepojmljiva. Začela se je leta 1961, prihodnje leto bomo obhajali šestdeseto obletnico od začetka njegovega delovanja. V mojih spominskih fajlih ima Bienale nadvse pomembno mesto. Ne morete si predstavljati, kako sem bil vznemirjen, ko sem skupaj z muzikologom Nikšom Gligom sodeloval na pogovoru o umetnosti XXI. stoletja. Nikša Gligo je bil konec sedemdesetih let tudi umetniški direktor bienala. Še danes obžalujem, da se mu nisem na tistem javnem pogovoru priklonil in s tem pokazal, kaj je pomenil Bienale naši generaciji. Predvsem sem bil in sem še vedno očaran z briljantnim zagrebškim skladateljem in dirigentom Ivom Malecem, ki je lani preminil v petindevetdesetem letu starosti Parizu. Za časa življenja je v Parizu opravljal profesuro na glasbenem konzervatoriju (Conservatoire National Supérieur de Musique). Njegov elektronski zvok mi je bila nadvse pomembna za mojo glasbeno orientacijo. V ljubljanskem umetniškem krogu bi si zaslužil mnogo večjo pozornost. Konec digresije.

 

Klif je izrazito samozavestna oseba, čeprav to opazimo šele na drugi pogled in hkrati izjemno ozaveščena. Res je, brez samozavesti ni ozaveščnosti. Trije izdelki Ivana Marušića Klifa!

 

Prvi izdelek: Klif operira z audiovizualnimi instrumenti, pri operaciji uporablja analogen osciloskop. Na začetku svoje umetniške obsedenosti je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja proizvajal programirane in nadzorovane svetlobne inštalacije.

 

Drugi izdelek: S pomočjo arhe-aparatur in najnovejše računalniške baterije je proizvedel cel niz še neslišanih zvokov in nevidenih interaktivnih vizualizacij. Njegov krogotok poganja zvok odvrženih tehnologij. Skupaj povezane proizvajajo hipnotično stanje za poslušalca-gledalca. Klif plasti svetlobne kvadrante. Dinamizira njihove gibalne ravni. Podobno kot so to počeli njegovi predhodniki, ki so vizualizirali zvok: Nam June Paik, Woody Vasulka in Steina. Čutno zaznava kozmični realizem.

 

Tretji izdelek: Klif želi ves svoj zvok in vizualnost povezati v nedeljivo celoto. To je njegova misija - skladatelj, ki "proizvaja" nedeljivo celoto. Parafraza skladatelja in dirigenta Mladena Tarbuka: Razmah glasbene avantgarde je sprožil iskanje avtentične substrukture. Vedno več je partikularnega spoznanja, vedno manj je bitke za stilno celoto. In zdaj parafraza: Vse se atomizira a se istočasno povezuje v mrežo. Vedno več je mreže! Tukaj že govorimo o zvoku mreže. Ta je danes tista, ki nam proizvaja zvočno sliko sveta. Danes so mreže tiste, ki privlačijo in omogočajo razvoj glasbenih stilov. In zdaj paradoks - ki to več niso! Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem. Mreže!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.660
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.460
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.262
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.125
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.320
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.152
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.951
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.261
09/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.106
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 897