Komentar

Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.

V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje na School of Audio Engineering v Amsterdamu, se je izoblikoval v občutljivega intermedijskega umetnika, ki pred nami sproža zvočne oscilacije in jih usmerja v vidne elektronske pokrajine. Zvočne podatke zajema iz pasatističnih elektronskih naprav. Preparira jih v inštrumente za potrebe svojih performativnih akcij. Zvok, arhe-aparature, digitalno, ki upravlja anlogno, in zvok so Klifov umetniški inventar.

 

10.10.2020 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivan Marušić Klif   Zagreb   Vector Syntesis   glasba   umetnost

Klif je izrazito samozavestna oseba, čeprav to opazimo šele na drugi pogled in hkrati izjemno ozaveščena. Res je, brez samozavesti ni ozaveščnosti.

Pri njem imaš občutek, da živi v digitalnih konstrukcijah, da redko sploh iztopi iz sveta umetnosti v resničnost. Zame Klifa izven umetnosti skorajda ni. Srečevala sva se v različnih umetniških ambientih. V vseh je artikuliral tako zvok kot svetlobo istočasno. Integralno in interaktivno. Oblikoval ju je tako, da je zajemal informacije iz premišljeno izbranih elektro arhe-apartur. Klifova umetnost je zagotovo ena tistih, ki oblikuje mesto Zagreb kot svetovno metropolo umetnosti.

 

V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje na School of Audio Engineering v Amsterdamu, se je izoblikoval v občutljivega intermedijskega umetnika, ki pred nami sproža zvočne oscilacije in jih usmerja v vidne elektronske pokrajine. Zvočne podatke zajema iz pasatističnih elektronskih naprav. Preparira jih v inštrumente za potrebe svojih performativnih akcij. Zvok, arhe-aparature, digitalno, ki upravlja anlogno, in zvok so Klifov umetniški inventar.

 

Odkar pomnim, se srečujeva - nenačrtovano. Ta teden mi ga je pripeljala v mojo stvarnost komedija zmešnjav in še to zelo na hitro. Vse se je odvijalo kot v pospeševalniku. Enostavno sem se ga razvesil. Imela sva le toliko časa, da sva si izmenjala knjigi in da mi je predstavil mlada umetnika Hrvoja Radnića in Branimirja Štivića, ki ju je produciral kot umetniški direktor na festivalu Vektor Heck v v Ljubljano na Osmozi.Poleg tega mi je podaril knjigo Vector Synthesis: medijsko arheološka preiskava zvočno modulirane svetlobe avtorja Dereka Holzerja.

 

Povzeto iz napovednika knjige: Vector Syntesis je računalniški umetniški projekt, ki ga navdihuje teorija medijske arheologije, zgodovina računalništva in video umetnost ter uporaba zavrženih ali zastarelih tehnologij, kot so recimo monitorji s katodno cevjo. Ni bolj žalostne elektronske tehnologije kot je zapuščena vojaška.

 

Klif je umetnik lepega hrupa, ki na izjemen način eksperimentira z vizualiziranjem zvoka. Koprdoucent festivala je Ljubljanski digitalni laboratorij (Ljudmila)

 

Vektorjal: V Klifovih umetninah se prepleta cela vrsta tehno stališč. Vsako zase je čvrsto zasidrano v svetu ekperimentalnih praks. Svojo vizualnost generira iz tako iz analogne kot najnovejše elektronike. Njegov transformiran zvok arhe-aparatur skozi proces postane nosilec njegovih ekraniziranih pokrajin. Tako se njegove elektronske oblike pred nami množijo, predvsem pa se plastijo. Vmesniki med arhe-aparturami in elektronskimi pokrajinami so video kamere, ki prek projektorjev seštejejo njegov napor. Projektorji multiplicirajo sliko in jo prevajajo v svetlobne umetnine. Naj na tem mestu izpostavim pomemben tehno moment: projekcijsko sliko toliko časa množi, vse do estetskega udara. Klifova tehno lepota je energetsko eksplozivna. Lepo pri njem je kaotično in energetsko. V pretoku energije je preprosto popolno. Presvetljeni in zvočno napadeni obstojimo pred Klifovimi vizualijami. Istočasno se zaveda, da je danšanja proizvodnja digitalnih slik gromozanska, da v njih ni več ne smisla niti niso odločilne. Klifov smisel biva v digitalnem medprostoru, v elektronskem flešu.

 

Klifova frekvenca: Zaradi nočnih pohodov deluje dostikrat utrujen. Ne srečujeva se pogosto, nikoli se nisva prekrižala navsezgodaj. Ko govorim o njegovi utrujenosti, je ta povezana z nočmi, ki jih preživlja tako, da sebi in drugim v užitek ritmizira glasbo. Zvočni studio ali klub mu vzpodbujata telesnost. Užitek ob glasbi, ki jo sklada, je ogromen. Kot bi jo "ustvarjal romantični skladatelj" ali pa "skladatelj v samostanu". Njegova umetnost je vsa prežeta z vitalizmom posebne vrste. Pred tremi dnevi sem v sekundnem preskoku prepoznal v njem, da še vedno čvrsto stoji na svojih umetniških izhodiščih, ki jih že četrt stoletja zagovarja in materializira. Najprej je strog do sebe pri svojem tehno izjavljanju. Ne smemo pozabiti, da je Zagreb svetovno središče nove glasbe. Muzički bienale Zagreb Klifa s svojim poslanstvom brani pred tupoumnimi napadi, da je njegova umetnost hermetična. Moralnim spakam se navkljub stoletni zgodovini atonalne glasbe še vedno spahuje ob umetnosti hrupa.

 

Digresija: zgodovina Zagrebškega bienala sodobne glasbe je nepojmljiva. Začela se je leta 1961, prihodnje leto bomo obhajali šestdeseto obletnico od začetka njegovega delovanja. V mojih spominskih fajlih ima Bienale nadvse pomembno mesto. Ne morete si predstavljati, kako sem bil vznemirjen, ko sem skupaj z muzikologom Nikšom Gligom sodeloval na pogovoru o umetnosti XXI. stoletja. Nikša Gligo je bil konec sedemdesetih let tudi umetniški direktor bienala. Še danes obžalujem, da se mu nisem na tistem javnem pogovoru priklonil in s tem pokazal, kaj je pomenil Bienale naši generaciji. Predvsem sem bil in sem še vedno očaran z briljantnim zagrebškim skladateljem in dirigentom Ivom Malecem, ki je lani preminil v petindevetdesetem letu starosti Parizu. Za časa življenja je v Parizu opravljal profesuro na glasbenem konzervatoriju (Conservatoire National Supérieur de Musique). Njegov elektronski zvok mi je bila nadvse pomembna za mojo glasbeno orientacijo. V ljubljanskem umetniškem krogu bi si zaslužil mnogo večjo pozornost. Konec digresije.

 

Klif je izrazito samozavestna oseba, čeprav to opazimo šele na drugi pogled in hkrati izjemno ozaveščena. Res je, brez samozavesti ni ozaveščnosti. Trije izdelki Ivana Marušića Klifa!

 

Prvi izdelek: Klif operira z audiovizualnimi instrumenti, pri operaciji uporablja analogen osciloskop. Na začetku svoje umetniške obsedenosti je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja proizvajal programirane in nadzorovane svetlobne inštalacije.

 

Drugi izdelek: S pomočjo arhe-aparatur in najnovejše računalniške baterije je proizvedel cel niz še neslišanih zvokov in nevidenih interaktivnih vizualizacij. Njegov krogotok poganja zvok odvrženih tehnologij. Skupaj povezane proizvajajo hipnotično stanje za poslušalca-gledalca. Klif plasti svetlobne kvadrante. Dinamizira njihove gibalne ravni. Podobno kot so to počeli njegovi predhodniki, ki so vizualizirali zvok: Nam June Paik, Woody Vasulka in Steina. Čutno zaznava kozmični realizem.

 

Tretji izdelek: Klif želi ves svoj zvok in vizualnost povezati v nedeljivo celoto. To je njegova misija - skladatelj, ki "proizvaja" nedeljivo celoto. Parafraza skladatelja in dirigenta Mladena Tarbuka: Razmah glasbene avantgarde je sprožil iskanje avtentične substrukture. Vedno več je partikularnega spoznanja, vedno manj je bitke za stilno celoto. In zdaj parafraza: Vse se atomizira a se istočasno povezuje v mrežo. Vedno več je mreže! Tukaj že govorimo o zvoku mreže. Ta je danes tista, ki nam proizvaja zvočno sliko sveta. Danes so mreže tiste, ki privlačijo in omogočajo razvoj glasbenih stilov. In zdaj paradoks - ki to več niso! Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem. Mreže!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.425
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.688
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.336
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.213
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.499
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.079
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.154
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.774
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 720
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.341