Komentar

Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?

Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo branila ustavno ureditev in "kulturo spoštljivega dialoga". Sodeč po kulturnem dialogu, ki ga je v prejšnjih mesecih izkazal Jože P. Damijan, se bo nesojeni mandatar janšizmu zoperstavljal kar s staromodnim seksizmom. Šalo na stran, čas je, da prestrežemo manihejske miselne vzorce, po katerih so naši "dobri" in jim je vse dovoljeno, politični nasprotniki pa "zlo", do katerega moramo biti zagrizeno neizprosni.  

 

11.10.2020 21:00
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   Jože P. Damijan   Koalicija ustavnega roka   vlada   Covid-19   KUL

Foto: Mediaspeed

Histerizacija političnega prostora, še posebej v času Covida, je popolnoma neumestna. Nenehna kriminalizacija nasprotnika in uporaba nesorazmernega besednjaka vodita v čedalje večjo polarizacijo in lahko postaneta self-fulfilling prophecy, samoizpolnjujoča se prerokba. 

Naša politična stališča pogosto niso skupek izdelanih in koherentnih idej ali načel. Veliko smo jih prevzeli od staršev ali tistih, ki so vplivali na nas, ko smo odraščali. Na nas vplivajo prijatelji, mediji, knjige in osebne izkušnje, iz katerih pogosto potegnemo univerzalne zaključke. Naša družinska zgodovina je prav tako pomembna: dejstvo, da so našega starega očeta ubili partizani ali domobranci, zagotovo vpliva na naše ocene o politiki.

 

Ljudi, ki jih ne maramo, ocenjujemo pavšalno in verjetno mnogokrat tudi krivično, tiste, ki jih cenimo, pa preveč prizanesljivo. Izjave in dejanja politikov ne ocenjujemo z istimi vatli. Neprimeren čivk osebe iz nasprotnega tabora je dokaz, da so vsi podobno misleči ekstremisti, čivk "našega bedaka" pa je marginalnega pomena in ga ignoriramo, ker ne odraža najbolje naših stališč.

 

 

Če si naš, si vedno KUL

 

Čivke znanega profesorja, ki je bivšo ministrico Pivčevo obtožil, da bi "dala tudi spodnje hlačke" za svojih pet minut politične slave in da bo šla iz politike "kot kurba s plesa", predstavniki levice (in posledično mainstream mediji) ter "kritični intelektualci" niso problematizirali. Seveda, saj je v enem izmed teh čivkov profesor obsodil fašistoidno vlado Janeza Janše. Domnevam, da to samo po sebi dokazuje, da gre za dobrega človeka. Če si z vsem srcem proti Janši, si kot agent 007, vendar imaš namesto Licence to Kill, dovoljenja za ubijanje, Licence to Offend, dovoljenje za žaljenje.

 

Sam se sicer ne zgražam nad vsakim ponesrečenim čivkom, ker menim, da Twitter in tovrstne platforme pač pogosto izzovejo najslabše iz ljudi: čimbolj radikalno "nadmudrovanje", zabijanje nasprotnika s pavšalnimi trditvami in bolj ali manj po(ne)srečenim duhovičenjem. Twitter je spletna kavarniška debata, v kateri se ljudje derejo, da jih kdo opazi, in na tem nivoju so žal pogosto tudi zapisi, ki jih lahko tam preberemo.

 

Me pa vseeno preseneča, da je taisti profesor, Jože P. Damijan, da ne bo pomote, danes odrešitelj koalicije tenkočutnih, ki se nenehno zgražajo nad neprimernim komuniciranjem nasprotne strani. Kako bi reagirali predstavniki Koalicije ustavnega loka – KUL, ki bi profesorja radi imenovali za novega mandatarja, če bi Janša (ko je še bil v opoziciji) čivknil, na primer, da bo Alenka Bratušek "letela iz Bruslja kot kurba s plesa", ali da bi Tanja Fajon "dala tudi spodnje hlačke" za položaj predsednice stranke?

 

Izjavi nenadoma zvenita odvratni in nesprejemljivi, kajne?

 

Mainstream mediji verjetno o tovrstnih Janševih izpadih ne bi molčali. Čivka bi prikazovali kot dokaz mizoginije in seksizma. V tvitih bi prepoznali grob napad na vlogo žensk v politiki, zgražali bi se, da je tovrstno srednjeveško zmerjanje v civilizirani Evropi nedopustno. Že vidim naslove tujih medijev: "Slovene left appalled by opposition leader's sexist slurs" (Slovenska levica šokirana nad seksističnim klevetanjem vodje opozicije).

 

 

Vse tiho je bilo

 

Lahko oporekate, da v času čivkov profesor Damijan ni bil predsednik vlade ali vodja opozicije, a to bistva ne spremeni. Danes leva opcija novači glasove, da bi postal mandatar in ne levica ne mainstream mediji spornih izjav ne izpostavljajo. Lahko bi se na račun Damijanovih čivkov zgražalo pol Slovenije, tako pa o tem ve le malokdo in je Damijan po anketi Ninamedije in oceni Dnevnika celo "najbolj vroč kandidat za mandatarja".

 

To je stvar uredniških politik. Iz majhnega dogodka se lahko naredi afero, ki se jo vleče v nedogled ("še vedno ne pojenjajo odzivi na … "), lahko pa se novico preprosto ignorira. Če je nekaj neprimernega napisal ali izjavil naš, je to kul, verjetno se je malo ponesrečeno pohecal. Če je njegovo srce na pravi strani (torej na levi). mu bo vse oproščeno (ali vsaj spregledano). Da ne bo pomote, to še zdaleč ni izključno problem levice ali levičarjev! Obe strani sta do svojih izredno prizanesljivi in do nasprotne strani popolnoma neizprosni. Če spremljate notranje novice na 24ur in hkrati na Nova24TV, boste mislili, da berete o dveh različnih državah.

 

 

Hvalospev dvomu

 

Težava tega sveta je, da so neumni prepričani v svoj prav in inteligentni polni dvomov, je nekoč izjavil filozof Bertrand Russell: The trouble with the world is that the stupid are cocksure and the intelligent are full of doubt). Dvom je podcenjena kategorija. Kdor dvomi, je seveda manj prepričljiv od nekoga, ki suvereno ve in ostalim pridiga svojo resnico. Temu sem bil priča na mnogih okroglih mizah: strokovnjaka, ki naduto predstavi svoja stališča, redko kdo demantira, tudi če govori popolne neumnosti. Naši geni so programirani za preživetje v težkih pogojih, kjer je bilo treba sprejemati hitre odločitve; obotavljanje nas je lahko stalo življenje. Obstajajo situacije, v katerih je treba nemudoma ukrepati. Če stavba gori in nekdo suvereno zakriči "izhod je tam", drugi pa pripomni "nisem prepričan, morda pa … ", boste verjetno stekli za prvim.

 

Vendar pa je  v intelektualnih razpravah prav ta dvom vrlina. Kdor vsaj malo dvomi v svoj prav, ne bo zažigal narodnih domov ali likvidiral nasprotnike. Za to je potrebno dvoje: verjeti v svojo sveto resnico in dehumanizacija nasprotnika (sovražnika).

 

 

Kritika in kritično razmišljanje

 

Bistven predpogoj dvoma je kritično razmišljanje, kar nekateri pomešajo s kritiko. Če nekoga ostro kritiziramo, še ne pomeni, da kritično razmišljamo. Bolj ostro, pravičniško in besno razvijamo svoje teze, manj je verjetno, da razmišljamo kritično. Pravica ni na strani tistega, ki se najbolj dere (tudi v pisni obliki), še najmanj pa na demonstracijah, kjer je posameznik del množice, ki že po definiciji ne razmišlja kritično. Ko smo del množice, obstaja velika verjetnost, da postanemo del groupthink, miselnega mehurčka, kjer drug drugemu dajemo prav in se intelektualno bodrimo. Ne samo med samo demonstracijo, temveč tudi pred njo ali po njej. Preveč samega sebe smo vložili, da bi lahko podvomili o svojem ravnanju, ne da bi to načelo naše samospoštovanje. Na koncu ne moremo razumeti, kako to, da vsak razumen človek ne razmišlja tako kot mi, in kako je možno, da ni spregledal tega, kar smo mi. Ostanejo samo tri možnosti: ali ni razumen, ali je zlovešč, ali pa kar oboje.

 

Bistvo kritičnega razmišljanja mora biti naperjeno do samoumevnih stališč "našega" tabora. Žal slovenski šolski sistem kritičnega razmišljanja ne spodbuja. Leta 2003 so slovenski ocenjevalci maturitetnega eseja o uporništvu prejeli navodilo, da naj bolje ocenijo spise, ki zagovarjajo tezo, da se uporništvo ne splača (!!!). V angleškem šolskem sistemu, na primer, pa je veliko pomembneje, da se v eseju koherentno razvije svojo samostojno misel. Da obsedenosti s slovnico našega šolskega sistema niti ne omenjam. Forma je pomembnejša od vsebine!

 

Prav tako opažam, da je čtivo na gimnaziji, ki ga sin dobiva od učiteljev, precej enostransko: prevladujejo kritični članki o kapitalizmu iz Mladine ali podobnih virov. Namesto vsestranskega kritičnega razmišljanja se spodbuja enostransko kritiko.

 

 

Naši levi intelektualci

 

Zdi se mi, da je prav to glavni problem naših levih intelektualcev in mainstream novinarjev. Pomešali so kritiko s kritičnim razmišljanjem. Izpostavljam jih, ker so v večini in glasnejši od desnih. Tudi če sprejmemo dejstvo, da na desni strani prevladuje enoumje, na levi ni nič bolje. Levi intelektualci drug drugega bodrijo po medijih, twitterju, Facebooku itd. ter ustvarjajo vsesplošno histerijo o fašizmu. Verjetno so prepričani, da je nemogoče, da lahko razumen človek pride do drugačnih zaključkov, ne da bi bil janšist.

 

Če nekdo misli drugače od nas, še ne pomeni, da je baraba, pokvarjenec ali idiot. Italijani rečejo, da je mama idiotov nenehno noseča, La mamma degli imbecilli è sempre incinta. Idiotov je res veliko, a jih bomo našli med našimi in njihovimi. Prav tako so pametni in prijazni ljudje na obeh straneh. Lahko cenimo tako Vojnovića kot Jančarja, čeprav se morda z njima politično ne strinjamo.

 

 

Politiki so izraz splošne politične kulture

 

V Sloveniji prevladuje manihejska misel, da imamo na eni strani priden in delaven narod, na drugi pa pokvarjen politični razred, ki si ga "narod ne zasluži". Politiki so zrcalo naroda, odkar se nenehno ustvarjajo (nove) stranke s svežimi obrazi pa sploh. Neobremenjeni ali neprofesionalni politiki niso bolj sposobni in složni ali manj militantni. Prej obratno.

 

Problem vzporednih svetov in mehurčkov še zdaleč ni samo slovenski: deloma je posledica socialnih medijev. V Sloveniji kritične debate med levim in desnim mehurčkom ni. Ljudje večinoma razpravljajo o politiki s podobno mislečimi. Izjema je širši družinski krog, kjer se zaradi tega tudi hudo skregajo. Sodelavca ali znanca bosta razpravljala, dokler imata občutek, da se njuna mnenja ne bodo kresala. Lahko imata veliko skupnega, a čim postane jasno, da se o politiki ne strinjata, je razprave konec. Če jo ne prekineta sama, jo bo nekdo tretji ("pa ne bomo zdaj o politiki ...").

 

Tudi javne razprave in okrogle mize potekajo vedno bolj pogosto med podobno mislečimi. Na televiziji argumentiranega soočanja političnih mnenj skoraj ni več. Imamo samo še vzporedne intervjuje z levim ali desnim strokovnjakom, ki drug drugemu neposredno ne oporekata. Med njima je novinar(ka), ki pogosto posreduje še svoje mnenje.

 

 

Nasprotnik je manj radikalen, kot si ga predstavljamo

 

Študije v ZDA kažejo, da pristaši obeh političnih opcij sistematično narobe ocenjujejo stališča pristašev nasprotnega pola. Demokrati menijo, da so stališča Republikancev veliko bolj skrajna in radikalna kot so v resnici in obratno. Vsaka stran drugi pripisuje vsa najbolj ekstremna stališča, ki so povezana z nasprotnim političnim polom. Še bolj zaskrbljujoče je, da omenjene študije ugotavljajo, da tisti, ki najbolj spremljajo politiko in so sploh najbolj ozaveščeni (ter imajo višjo izobrazbo) imajo še najbolj zgrešeno mnenje o stališčih nasprotne strani. To vodi v čedalje večjo polarizacijo družbe. Sumim, da podobno velja za Slovenijo.

 

 

Dehumanizacija nasprotnika

 

Če nasprotnemu taboru pripišemo vse najslabše lastnosti in najbolj skrajna stališča, ga lažje dehumaniziramo. V Sloveniji temu služijo besedi janšist, kot sinonim fašista, ali komunajzer. Prvemu se tako pripiše netoleranco do vseh drugače mislečih in malo da ne simpatije z nacizmom (če malo karikiram), drugemu se pripiše odobravanje diktature in moralno odgovornost za povojne poboje.

Tudi akronim KUL – Koalicija ustavnega loka služi podobnemu cilju, ker nasprotniku a priori vzame politično legitimnost in ga diskvalificira s tem, da ga uvršča izven polja ustave. Sem mislil, da ustavnost političnih strank določa ustavno sodišče.

 

 

Skregajmo se!

 

Seveda so v demokratičnih državah verbalni spopadi med pozicijo in opozicijo do določene mere popolnoma normalni in celo zaželeni. Natančno definirane meje spodobnosti seveda ni, obstaja siva cona, ki se širi ali krči v skladu s zeitgeistom. Žal je predsednik Trump iz tega vidika izredno slab svetovni zgled, ker je bistveno pripomogel k znižanju javnega diskurza v politiki.  

 

Ravno zato, ker je sivih con veliko, je pomembno ohraniti kritično distanco tudi do lastnih stališč. Podvomiti v svoja stališča ni znak šibkosti. V človeški naravi je, da je veliko naših mnenj pavšalnih in odvisnih od osebnih okoliščin, predsodkov, simpatij in zamer. Bolj se tega zavedamo, manj je verjetno, da bomo druge obsojali ali se dogmatično borili za svoj prav. Kljub temu je ostra politična razprava (tudi v Državnem zboru!) bistvo demokracije, brez nje bomo prej ali slej gledali, kako se kolesarji pretepajo z rumenimi jopiči. 

 

Da ne bo pomote: obstajajo stališča in dejanja, ki so pod vsako sivo cono in ki jih ne moremo in ne smemo zrelativizirati. Vendar smo v Sloveniji pri obeh polih, še precej daleč od tega. Zato je sednja histerizacija političnega prostora, še posebej v času Covida, popolnoma neumestna. Nenehna kriminalizacija nasprotnika in uporaba nesorazmernega besednjaka vodita v čedalje večjo polarizacijo in lahko postaneta self-fulfilling prophecy, samoizpolnjujoča se prerokba. 

 

Prav je, da odločno zagovarjamo svoja stališča, vendar ohranjajmo vsaj kanček dvoma o tem, da "imamo prav", ker je to edini recept proti radikalizaciji družbe. Lahko imamo s sogovornikom veliko skupnega, tudi če se z njim politično ne strinjamo. Ali kot je rekel nekdanji češki disident in poznejši predsednik države Vaclav Havel:

 

"Držite se družbe tistih, ki iščejo resnico, bežite stran od tistih, ki so jo našli."

 

A lahko prosim iščemo resnico in se politično kregamo na podlagi nasprotujočih argumentov, ne da bi nenehno drug drugega diskvalificirali ali napadali ad hominem in predvsem ne da bi se sovražili?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.174
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.192
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.253
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.071
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.493
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.103
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.476
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.616
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 618