Komentar

Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?

Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo branila ustavno ureditev in "kulturo spoštljivega dialoga". Sodeč po kulturnem dialogu, ki ga je v prejšnjih mesecih izkazal Jože P. Damijan, se bo nesojeni mandatar janšizmu zoperstavljal kar s staromodnim seksizmom. Šalo na stran, čas je, da prestrežemo manihejske miselne vzorce, po katerih so naši "dobri" in jim je vse dovoljeno, politični nasprotniki pa "zlo", do katerega moramo biti zagrizeno neizprosni.  

 

11.10.2020 21:00
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   Jože P. Damijan   Koalicija ustavnega roka   vlada   Covid-19   KUL

Foto: Mediaspeed

Histerizacija političnega prostora, še posebej v času Covida, je popolnoma neumestna. Nenehna kriminalizacija nasprotnika in uporaba nesorazmernega besednjaka vodita v čedalje večjo polarizacijo in lahko postaneta self-fulfilling prophecy, samoizpolnjujoča se prerokba. 

Naša politična stališča pogosto niso skupek izdelanih in koherentnih idej ali načel. Veliko smo jih prevzeli od staršev ali tistih, ki so vplivali na nas, ko smo odraščali. Na nas vplivajo prijatelji, mediji, knjige in osebne izkušnje, iz katerih pogosto potegnemo univerzalne zaključke. Naša družinska zgodovina je prav tako pomembna: dejstvo, da so našega starega očeta ubili partizani ali domobranci, zagotovo vpliva na naše ocene o politiki.

 

Ljudi, ki jih ne maramo, ocenjujemo pavšalno in verjetno mnogokrat tudi krivično, tiste, ki jih cenimo, pa preveč prizanesljivo. Izjave in dejanja politikov ne ocenjujemo z istimi vatli. Neprimeren čivk osebe iz nasprotnega tabora je dokaz, da so vsi podobno misleči ekstremisti, čivk "našega bedaka" pa je marginalnega pomena in ga ignoriramo, ker ne odraža najbolje naših stališč.

 

 

Če si naš, si vedno KUL

 

Čivke znanega profesorja, ki je bivšo ministrico Pivčevo obtožil, da bi "dala tudi spodnje hlačke" za svojih pet minut politične slave in da bo šla iz politike "kot kurba s plesa", predstavniki levice (in posledično mainstream mediji) ter "kritični intelektualci" niso problematizirali. Seveda, saj je v enem izmed teh čivkov profesor obsodil fašistoidno vlado Janeza Janše. Domnevam, da to samo po sebi dokazuje, da gre za dobrega človeka. Če si z vsem srcem proti Janši, si kot agent 007, vendar imaš namesto Licence to Kill, dovoljenja za ubijanje, Licence to Offend, dovoljenje za žaljenje.

 

Sam se sicer ne zgražam nad vsakim ponesrečenim čivkom, ker menim, da Twitter in tovrstne platforme pač pogosto izzovejo najslabše iz ljudi: čimbolj radikalno "nadmudrovanje", zabijanje nasprotnika s pavšalnimi trditvami in bolj ali manj po(ne)srečenim duhovičenjem. Twitter je spletna kavarniška debata, v kateri se ljudje derejo, da jih kdo opazi, in na tem nivoju so žal pogosto tudi zapisi, ki jih lahko tam preberemo.

 

Me pa vseeno preseneča, da je taisti profesor, Jože P. Damijan, da ne bo pomote, danes odrešitelj koalicije tenkočutnih, ki se nenehno zgražajo nad neprimernim komuniciranjem nasprotne strani. Kako bi reagirali predstavniki Koalicije ustavnega loka – KUL, ki bi profesorja radi imenovali za novega mandatarja, če bi Janša (ko je še bil v opoziciji) čivknil, na primer, da bo Alenka Bratušek "letela iz Bruslja kot kurba s plesa", ali da bi Tanja Fajon "dala tudi spodnje hlačke" za položaj predsednice stranke?

 

Izjavi nenadoma zvenita odvratni in nesprejemljivi, kajne?

 

Mainstream mediji verjetno o tovrstnih Janševih izpadih ne bi molčali. Čivka bi prikazovali kot dokaz mizoginije in seksizma. V tvitih bi prepoznali grob napad na vlogo žensk v politiki, zgražali bi se, da je tovrstno srednjeveško zmerjanje v civilizirani Evropi nedopustno. Že vidim naslove tujih medijev: "Slovene left appalled by opposition leader's sexist slurs" (Slovenska levica šokirana nad seksističnim klevetanjem vodje opozicije).

 

 

Vse tiho je bilo

 

Lahko oporekate, da v času čivkov profesor Damijan ni bil predsednik vlade ali vodja opozicije, a to bistva ne spremeni. Danes leva opcija novači glasove, da bi postal mandatar in ne levica ne mainstream mediji spornih izjav ne izpostavljajo. Lahko bi se na račun Damijanovih čivkov zgražalo pol Slovenije, tako pa o tem ve le malokdo in je Damijan po anketi Ninamedije in oceni Dnevnika celo "najbolj vroč kandidat za mandatarja".

 

To je stvar uredniških politik. Iz majhnega dogodka se lahko naredi afero, ki se jo vleče v nedogled ("še vedno ne pojenjajo odzivi na … "), lahko pa se novico preprosto ignorira. Če je nekaj neprimernega napisal ali izjavil naš, je to kul, verjetno se je malo ponesrečeno pohecal. Če je njegovo srce na pravi strani (torej na levi). mu bo vse oproščeno (ali vsaj spregledano). Da ne bo pomote, to še zdaleč ni izključno problem levice ali levičarjev! Obe strani sta do svojih izredno prizanesljivi in do nasprotne strani popolnoma neizprosni. Če spremljate notranje novice na 24ur in hkrati na Nova24TV, boste mislili, da berete o dveh različnih državah.

 

 

Hvalospev dvomu

 

Težava tega sveta je, da so neumni prepričani v svoj prav in inteligentni polni dvomov, je nekoč izjavil filozof Bertrand Russell: The trouble with the world is that the stupid are cocksure and the intelligent are full of doubt). Dvom je podcenjena kategorija. Kdor dvomi, je seveda manj prepričljiv od nekoga, ki suvereno ve in ostalim pridiga svojo resnico. Temu sem bil priča na mnogih okroglih mizah: strokovnjaka, ki naduto predstavi svoja stališča, redko kdo demantira, tudi če govori popolne neumnosti. Naši geni so programirani za preživetje v težkih pogojih, kjer je bilo treba sprejemati hitre odločitve; obotavljanje nas je lahko stalo življenje. Obstajajo situacije, v katerih je treba nemudoma ukrepati. Če stavba gori in nekdo suvereno zakriči "izhod je tam", drugi pa pripomni "nisem prepričan, morda pa … ", boste verjetno stekli za prvim.

 

Vendar pa je  v intelektualnih razpravah prav ta dvom vrlina. Kdor vsaj malo dvomi v svoj prav, ne bo zažigal narodnih domov ali likvidiral nasprotnike. Za to je potrebno dvoje: verjeti v svojo sveto resnico in dehumanizacija nasprotnika (sovražnika).

 

 

Kritika in kritično razmišljanje

 

Bistven predpogoj dvoma je kritično razmišljanje, kar nekateri pomešajo s kritiko. Če nekoga ostro kritiziramo, še ne pomeni, da kritično razmišljamo. Bolj ostro, pravičniško in besno razvijamo svoje teze, manj je verjetno, da razmišljamo kritično. Pravica ni na strani tistega, ki se najbolj dere (tudi v pisni obliki), še najmanj pa na demonstracijah, kjer je posameznik del množice, ki že po definiciji ne razmišlja kritično. Ko smo del množice, obstaja velika verjetnost, da postanemo del groupthink, miselnega mehurčka, kjer drug drugemu dajemo prav in se intelektualno bodrimo. Ne samo med samo demonstracijo, temveč tudi pred njo ali po njej. Preveč samega sebe smo vložili, da bi lahko podvomili o svojem ravnanju, ne da bi to načelo naše samospoštovanje. Na koncu ne moremo razumeti, kako to, da vsak razumen človek ne razmišlja tako kot mi, in kako je možno, da ni spregledal tega, kar smo mi. Ostanejo samo tri možnosti: ali ni razumen, ali je zlovešč, ali pa kar oboje.

 

Bistvo kritičnega razmišljanja mora biti naperjeno do samoumevnih stališč "našega" tabora. Žal slovenski šolski sistem kritičnega razmišljanja ne spodbuja. Leta 2003 so slovenski ocenjevalci maturitetnega eseja o uporništvu prejeli navodilo, da naj bolje ocenijo spise, ki zagovarjajo tezo, da se uporništvo ne splača (!!!). V angleškem šolskem sistemu, na primer, pa je veliko pomembneje, da se v eseju koherentno razvije svojo samostojno misel. Da obsedenosti s slovnico našega šolskega sistema niti ne omenjam. Forma je pomembnejša od vsebine!

 

Prav tako opažam, da je čtivo na gimnaziji, ki ga sin dobiva od učiteljev, precej enostransko: prevladujejo kritični članki o kapitalizmu iz Mladine ali podobnih virov. Namesto vsestranskega kritičnega razmišljanja se spodbuja enostransko kritiko.

 

 

Naši levi intelektualci

 

Zdi se mi, da je prav to glavni problem naših levih intelektualcev in mainstream novinarjev. Pomešali so kritiko s kritičnim razmišljanjem. Izpostavljam jih, ker so v večini in glasnejši od desnih. Tudi če sprejmemo dejstvo, da na desni strani prevladuje enoumje, na levi ni nič bolje. Levi intelektualci drug drugega bodrijo po medijih, twitterju, Facebooku itd. ter ustvarjajo vsesplošno histerijo o fašizmu. Verjetno so prepričani, da je nemogoče, da lahko razumen človek pride do drugačnih zaključkov, ne da bi bil janšist.

 

Če nekdo misli drugače od nas, še ne pomeni, da je baraba, pokvarjenec ali idiot. Italijani rečejo, da je mama idiotov nenehno noseča, La mamma degli imbecilli è sempre incinta. Idiotov je res veliko, a jih bomo našli med našimi in njihovimi. Prav tako so pametni in prijazni ljudje na obeh straneh. Lahko cenimo tako Vojnovića kot Jančarja, čeprav se morda z njima politično ne strinjamo.

 

 

Politiki so izraz splošne politične kulture

 

V Sloveniji prevladuje manihejska misel, da imamo na eni strani priden in delaven narod, na drugi pa pokvarjen politični razred, ki si ga "narod ne zasluži". Politiki so zrcalo naroda, odkar se nenehno ustvarjajo (nove) stranke s svežimi obrazi pa sploh. Neobremenjeni ali neprofesionalni politiki niso bolj sposobni in složni ali manj militantni. Prej obratno.

 

Problem vzporednih svetov in mehurčkov še zdaleč ni samo slovenski: deloma je posledica socialnih medijev. V Sloveniji kritične debate med levim in desnim mehurčkom ni. Ljudje večinoma razpravljajo o politiki s podobno mislečimi. Izjema je širši družinski krog, kjer se zaradi tega tudi hudo skregajo. Sodelavca ali znanca bosta razpravljala, dokler imata občutek, da se njuna mnenja ne bodo kresala. Lahko imata veliko skupnega, a čim postane jasno, da se o politiki ne strinjata, je razprave konec. Če jo ne prekineta sama, jo bo nekdo tretji ("pa ne bomo zdaj o politiki ...").

 

Tudi javne razprave in okrogle mize potekajo vedno bolj pogosto med podobno mislečimi. Na televiziji argumentiranega soočanja političnih mnenj skoraj ni več. Imamo samo še vzporedne intervjuje z levim ali desnim strokovnjakom, ki drug drugemu neposredno ne oporekata. Med njima je novinar(ka), ki pogosto posreduje še svoje mnenje.

 

 

Nasprotnik je manj radikalen, kot si ga predstavljamo

 

Študije v ZDA kažejo, da pristaši obeh političnih opcij sistematično narobe ocenjujejo stališča pristašev nasprotnega pola. Demokrati menijo, da so stališča Republikancev veliko bolj skrajna in radikalna kot so v resnici in obratno. Vsaka stran drugi pripisuje vsa najbolj ekstremna stališča, ki so povezana z nasprotnim političnim polom. Še bolj zaskrbljujoče je, da omenjene študije ugotavljajo, da tisti, ki najbolj spremljajo politiko in so sploh najbolj ozaveščeni (ter imajo višjo izobrazbo) imajo še najbolj zgrešeno mnenje o stališčih nasprotne strani. To vodi v čedalje večjo polarizacijo družbe. Sumim, da podobno velja za Slovenijo.

 

 

Dehumanizacija nasprotnika

 

Če nasprotnemu taboru pripišemo vse najslabše lastnosti in najbolj skrajna stališča, ga lažje dehumaniziramo. V Sloveniji temu služijo besedi janšist, kot sinonim fašista, ali komunajzer. Prvemu se tako pripiše netoleranco do vseh drugače mislečih in malo da ne simpatije z nacizmom (če malo karikiram), drugemu se pripiše odobravanje diktature in moralno odgovornost za povojne poboje.

Tudi akronim KUL – Koalicija ustavnega loka služi podobnemu cilju, ker nasprotniku a priori vzame politično legitimnost in ga diskvalificira s tem, da ga uvršča izven polja ustave. Sem mislil, da ustavnost političnih strank določa ustavno sodišče.

 

 

Skregajmo se!

 

Seveda so v demokratičnih državah verbalni spopadi med pozicijo in opozicijo do določene mere popolnoma normalni in celo zaželeni. Natančno definirane meje spodobnosti seveda ni, obstaja siva cona, ki se širi ali krči v skladu s zeitgeistom. Žal je predsednik Trump iz tega vidika izredno slab svetovni zgled, ker je bistveno pripomogel k znižanju javnega diskurza v politiki.  

 

Ravno zato, ker je sivih con veliko, je pomembno ohraniti kritično distanco tudi do lastnih stališč. Podvomiti v svoja stališča ni znak šibkosti. V človeški naravi je, da je veliko naših mnenj pavšalnih in odvisnih od osebnih okoliščin, predsodkov, simpatij in zamer. Bolj se tega zavedamo, manj je verjetno, da bomo druge obsojali ali se dogmatično borili za svoj prav. Kljub temu je ostra politična razprava (tudi v Državnem zboru!) bistvo demokracije, brez nje bomo prej ali slej gledali, kako se kolesarji pretepajo z rumenimi jopiči. 

 

Da ne bo pomote: obstajajo stališča in dejanja, ki so pod vsako sivo cono in ki jih ne moremo in ne smemo zrelativizirati. Vendar smo v Sloveniji pri obeh polih, še precej daleč od tega. Zato je sednja histerizacija političnega prostora, še posebej v času Covida, popolnoma neumestna. Nenehna kriminalizacija nasprotnika in uporaba nesorazmernega besednjaka vodita v čedalje večjo polarizacijo in lahko postaneta self-fulfilling prophecy, samoizpolnjujoča se prerokba. 

 

Prav je, da odločno zagovarjamo svoja stališča, vendar ohranjajmo vsaj kanček dvoma o tem, da "imamo prav", ker je to edini recept proti radikalizaciji družbe. Lahko imamo s sogovornikom veliko skupnega, tudi če se z njim politično ne strinjamo. Ali kot je rekel nekdanji češki disident in poznejši predsednik države Vaclav Havel:

 

"Držite se družbe tistih, ki iščejo resnico, bežite stran od tistih, ki so jo našli."

 

A lahko prosim iščemo resnico in se politično kregamo na podlagi nasprotujočih argumentov, ne da bi nenehno drug drugega diskvalificirali ali napadali ad hominem in predvsem ne da bi se sovražili?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.668
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.465
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.266
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.126
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.325
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.153
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.953
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.263
09/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.107
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 901