Komentar

Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji

Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega političnega telesa. Njegova konstruktivnost se je izkazala z osamosvojitvijo in pri ustanavljanju samostojne oziroma neodvisne države, ki je povrhu vsega tudi članica Evropske unije in Nata. Tega - posebej drugega - članstva si pridobitelji nikoli niso želeli oziroma so mu nasprotovali z vsemi ukrepi, kar jih premore komunistična zakladnica prevar in zvijač.

13.10.2020 21:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   novinarji   mediji   oblast   vlada   FSPN   Partija   Delo   Peter Jambrek   Louis Althusser

Za slovensko medijsko sceno je značilno, da je desnica predmet medijskega zavračanja ne glede na to, ali je na oblasti ali v opoziciji.

Pred tridesetimi leti so se - po petinštiridesetih letih t.i. socializma - v Sloveniji začele dogajati pomembne spremembe, ki so v relativno kratkem času pripeljale do samostojne države. Kot je pokazal plebiscit 23. decembra 1990, je bila usmeritev glede samostojnosti oz. neodvisnosti prava; sledili pa so zapleti v zvezi z demokracijo, strankarskim življenjem, vodenjem ustanov … Mnogi so zahtevali hitrejše in korenitejše spremembe, drugi so takšen razvoj zadrževali. Na eni strani so bili "osamosvojitelji", ki so želeli čim hitreje odpraviti "stare strukture" in revolucionarne tradicije; na drugi strani pa tisti, ki so želeli ohraniti pridobitve socializma in jih bomo imenovali "pridobitelji". Osamosvojitelji so precej energij porabili za dokazovanje slabosti ureditve, ki je veljala petinštirideset let; to dokazovanje pa so pridobitelji prizadeto zanikali in zavračali. Pridobitelji so pozivali k opuščanju razprav o (zmotah, zločinih …) preteklosti, češ da je vendar pomembnejša prihodnost; osamosvojitelji pa so vneto in vztrajno razkrivali ravno to, kar je bilo. Pridobitelji so uničevali in skrivali dokumente, ki bi jih kompromitirali; osamosvojitelji so raziskovali skrita grobišča, zbirali pričevanja in prizadevno pregledovali stare arhive. Tako se je osamosvojiteljev prijela oznaka, da so usmerjeni v preteklost, pridobitelji pa so se predstavljali kot ljudje prihodnosti. Slovenska politika se je razdelila na "starokopitne" osamosvojitelje in na "moderne" pridobitelje. Biti na strani prihodnosti je lahko, saj je ni mogoče preskusiti. Kar je, je bilo; kar bo, tega ni. Šolstvo in mediji so prispevali k označevanju osamosvojiteljev kot desnice, pridobiteljev pa kot levice. Desnica naj bi razvoj zavirala, levica naj bi ga spodbujala.

 

 

Svoboda izražanja

 

Slovenija je v petinštiridesetih letih ustanovila veliko izobraževalnih ustanov, fakultet, inštitutov in medijev, ki so bili, kot jih je označeval Louis Althusser, ideološki aparati države. Ti aparati so nadzirali inteligenco, pisatelje, pesnike, učitelje, novinarje… Obračuni z inteligenco so se začeli leta 1945 in se niso nehali vse do leta 1990. Partija je svoje nasprotnike pobijala, nato je uprizarjala montirane sodne procese, zapirala, odstavljala in upokojevala pesnike in avtorje kritičnih člankov, ukinjala svobodomiselne revije itn. V ozadju t.i. realnega socializma so vegetirali oporečniki, ki so se okrepili šele s svetovno krizo socializma. Zanimiv obračun z oporečniki in s kritično inteligenco se je zgodil na ljubljanski univerzi (FSPN in Pravni fakulteti) leta 1975, v letu, ko je KVSE sprejela Helsinško sklepno listino. V Sloveniji so morali biti učitelji in novinarji, če so hoteli obdržati službo, lojalni in poslušni do partijskih oblasti. Novinarji niso bili samostojni in neodvisni. Imenovali so se družbenopolitični delavci, njihovi uredniki pa so sploh bili člani partijske nomenklature. Te ustanove in ti mediji, vendar ne samo prilagodljivi ali za silo demokratični, so po spremembi leta 1990, tudi zaradi zaostrenih odnosov z Beogradom, ostali praktično nedotaknjeni. (Glavni slovenski dnevnik Delo, ki je dolga leta služil partijski propagandi, je ob prelomu s socializmom in Jugoslavijo spremenil svoj podnaslov Proletarci vseh dežel, združite se! v Samostojen časnik za samostojno Slovenijo. Pozneje je ta podnaslov neopazno izginil z naslovne strani Dela.)

 

Tradicija, ki se je oblikovala petinštirideset let, je preživela tudi po letu 1990, in jo je do neke mere čutiti še danes. Nekateri to trdoživost pripisujejo dejstvu, da v Sloveniji ni bilo lustracije, po drugi strani pa je bilo navijanje za levico tudi koristno in varno, saj je levica v obdobju tridesetih let vladala približno štirikrat dlje kot desnica. Novinarji in učitelji so v četrt stoletja utrdili svoje zavezništvo z levico. Vlado je desnica sestavila leta 1990 (za dve leti), leta 2000 (za pol leta), leta 2004 za (štiri leta) in leta 2012 (za eno leto); predsedniki republike pa so bili vsa leta iz levice. Za slovensko medijsko sceno je značilno, da je desnica predmet medijskega zavračanja ne glede na to, ali je na oblasti (kar se zgodi poredkoma) ali v opoziciji. Druga značilnost je lastništvo medijev: če jih ni obvladala preko strankarskih kanalov, si je levica našla lastnike med podjetji, katerih direktorji so bili njihovi uradni ali prikriti člani.

 

Ne glede na te posebnosti je razumevanje vloge medijev v Sloveniji relativno resen problem. Mednarodna zakonodaja, načela in pravila so povsod in vselej na strani medijev in novinarjev; varujejo njihovo svobodo, neodvisnost, varnost, nedotakljivost … Iz nekdanjega četrtega stanu (v 19. stoletju) so se mediji oz. novinarji razvili v četrto vejo oblasti, kar jih postavlja ob - ali celo nad - tri druge veje oblasti. V novejšem času se je med njimi razvilo tekmovanje, pri čemer so si zakonodajna, izvršna in sodna oblast priskrbele svoje novinarje, t.i. predstavnike za stike z javnostjo, t.i. PR. Odnosi med različnimi vejami oblasti so postali napeti in bojeviti. Razkrivanje nepravilnosti, neresnic, korupcije, zlorab oblast je postalo zapleteno. Povrhu vsega je obremenjeno s pojavi, kot so t.i. sovražni govor in ponarejene novice (fake news). Poleg tega se medijsko prizorišče spreminja zaradi upadanja razširjenosti in vpliva tiska in vse večje moči digitalnih medijev, portalov in družbenih medijev. Poseben izziv predstavlja umetna inteligenca, ki vladam ali velikim podjetjem omogoča cenzuro zanje neprijaznih vsebin.

 

Peter Jambrek v članku Medijska, ustavna in politična jesen 2020 (vir) zavrača pritožbe glede vladnega zatiranja medijev in novinarjev, in opozarja, da ustava ne jamči samo pravic novinarjev, ampak tudi pravice drugih državljanov. Ustava predpisuje "dvostranski proces izražanja in sprejemanja misli, vesti, mnenj ter informacij", takšen proces pa je zaradi enostranskosti glavnih medijev praktično onemogočen.

 

 

Protivladna histerija

 

Peter Jambrek v zvezi z aktualnim političnim dogajanjem (oktobra 2020) opozarja tudi na "procese anihilacije - vzajemnega izničevanja, destrukcije, poskusov likvidacije" oziroma na "nikoli končane procese slovenskega samouničevanja". Jambrek govori o "histeriji rušenja vlade":

 

… Zato je prav od letošnjega (2020) marca naprej več kot očitno, da predstavlja izguba kontrole nad državnimi viri denarja neznosno grožnjo za vitalne interese vseh tistih posameznikov in slojev, ki se bojijo, da nikoli več v svojem življenju ne bodo znali in zmogli ponovno pridobiti svojih propračunsko zagotovljenih statusov. Zato ob petkih kolesarijo, na medijskih tarčah brezobzirno linčajo osebnosti svojih nasprotnikov, ki jih percipirajo kot sovražnike, in pozivajo k nasilju. V grozi pred lastno simbolno ali ekonomsko invalidnostjo ali celo smrtjo grozijo z ubojem nasprotnika. V praktičnem pogledu zahtevajo zamenjavo vlade, tako ali drugače, zlepa ali zgrda.

 

 

Jambrek optimistično sklepa, da se Slovenija (resda prepočasi) osvobaja starih političnih vzorcev in se približuje demokratičnim evropskim državam. Pri tem ima težave z dediščino omalovaževanja države (v korist Partije in revolucije), z neprimerno ureditvijo političnega tekmovanja oziroma z zgrešenim volilnim sistemom in s slabotnostjo desnega dela slovenskega političnega telesa. V Sloveniji na tak ali drugačen način prevladujejo stranke pridobiteljev.

 

Na podlagi zgornjih podatkov in vsega tega, kar pripoveduje v svojem jesenskem razmišljanju Peter Jambrek, je mogoče skleniti, da je po tridesetih letih - ne glede na volilni sistem, ki se mu morajo stranke pač prilagajati - potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega političnega telesa. Njegova konstruktivnost se je izkazala z osamosvojitvijo in pri ustanavljanju samostojne oziroma neodvisne države, ki je povrhu vsega tudi članica Evropske unije in Nata. Tega - posebej drugega - članstva si pridobitelji nikoli niso želeli oziroma so mu nasprotovali z vsemi ukrepi, kar jih premore komunistična zakladnica prevar in zvijač.

 

Kako je mogoče izvesti to rehabilitacijo, je vprašanje, o katerem je treba premišljevati vso jesen in tudi pozneje. Poleg dveh strank, ki sta preživeli viharno obdobje 30 let (SDS in NSi), so tu še druge sorodne stranke, kot je SLS, predvsem pa liberalne stranke, ki si jih - tudi zaradi nesporazumov in napak na njihovi strani - lastijo pridobitelji. Liberalci, ki so nekoč živeli v Slovenski demokratični zvezi (SDZ) in Drnovškovi LDS, danes nimajo svojega pravega zastopstva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
4
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.666
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.464
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.263
04/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.126
05/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.323
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.153
07/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.953
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.262
09/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.107
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 900