Komentar

Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...

Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega koronavirusa. Politiki bi morali misliti na ravnovesje med izjemno previdnostjo na eni in na drugi strani dolgoročno škodo v gospodarstvu, ki bo prizadela precej več ljudi.

 

23.10.2020 21:00
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   debet   kredit   fizika   Mertonov zakon   EU   Nemčija   Bastiat   globalno segrevanje   pandemija   vzrok   posledica

Podoben zamisli o debetu in kreditu je Mertonov zakon o nepredvidenih posledicah, ki pravi, da je za vsakim dejanjem nepričakovana posledica.

Ena od stvari, ki se jih učijo računovodje, finančni strokovnjaki in knjigovodje, je to, da mora vsak debet* imeti kredit in da mora za vsak kredit obstajati debet oziroma dolg. To pravilo je zato, da je mogoče voditi natančne evidence in jih uravnavati. Tako je tudi v življenju. Podoben zamisli o debetu in kreditu je Mertonov zakon** o nepredvidenih posledicah, ki pravi, da je za vsakim dejanjem nepričakovana posledica. Prav tako podoben je tudi rek slavnega francoskega filozofskega ekonomista Bastiata "to, kar se vidi, in tisto, kar se ne vidi", s katerim je pojasnil, da nekatere očitne gospodarske koristi prinašajo skrite stroške, zaradi katerih lahko navidezne družbene pridobitve postanejo splošna družbena izguba, zlasti z obdavčenjem. Tako je tudi v fiziki, zakon akcije in reakcije; in nevtralni atom mora imeti enako število protonov in nevtronov.

 

Naj navedem nekaj primerov.

 

Globalizacija: Večina je mislila, da bo koristna za vse, s cenejšimi izdelki za bogate države in naraščajočim blagostanjem ter odpravo revščine v revnih deželah. To se je gotovo zgodilo, toda dolg v primerjavi s kreditom so izgubljena delovna mesta v nekaterih sektorjih, izgubljene industrijske zmogljivosti v večjih državah, in kot vemo, se je po bolj omejenem virusu SARS pojavila še koronavirusna pandemija (Covid-19).

 

Argentina: Ni vedno slabo, da je s falklandsko vojno Velika Britanija ponovno dobila nadzor nad otoki. To je povzročilo padec diktatorja generala Galtierija in vrnitev demokracije v Argentino.

 

Evro: Uvedba evra je za nekatere koristna, za Nemčijo celo zelo koristna, toda slaba za Grčijo in Italijo.

 

Evropska unija: Nekaterim koristi, a bremena so na drugih področjih, kot je lokalni nadzor. Lepi denarni prihodki nekaterih držav pomenijo več moči za take, kot sta Nemčija in Francija, ki plačujeta, toda obenem tudi ogromno brezposelnosti med mladimi v nekaterih državah.

 

Svoboda: Več svobode ljudem po padcu totalitarističnih režimov je prineslo tudi več svobode kriminalcem.

 

Priseljevanje: Koristno za nekatera podjetja, toda negativno zaradi potrebe po dodatni infrastrukturi, kot so šole, stanovanja itd.

 

Komunistični totalitarizem: Velike koristi za tiste v partijskem vrhu, veliko negativnega zaradi izgube človekovih pravic.

 

Avtomobili: Več svobode gibanja, toda več onesnaževanja.

 

Letalski promet: Poceni potovanja okoli sveta prispevajo k širjenju pandemije.

 

Jedrska fizika: Atomske bombe in jedrska energija.

 

Plastika in kemikalije: Več in boljši izdelki, toda več onesnaževanja.

 

Globalno segrevanje: Več atmosferskega ogljika izpuščajo nekatere regije (npr. Sibirija), več je pridelkov in več puščav v Afriki.

 

 

***

 

Prepričan sem, da bralci lahko naštejejo še druge primere, a že ti kažejo, da stara pregovora "nobena nesreča ne traja večno" in "ko ena priložnost mine, se pogosto pojavi druga" zvenita resnično. Ko se trgovine borijo s pandemijo, se povečuje dostava hrane na dom, ko se širijo digitalne trgovine, se bančne podružnice zapirajo in tako dalje. 

 

Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku. Politiki bi morali misliti na ravnovesje med izjemno previdnostjo in dolgoročno škodo v gospodarstvu, ki bo prizadela precej več ljudi.

 

_______________

* Débet -a m (??) fin. leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve, v breme.

 

** Mertonov zakon se imenuje po ameriškemu sociologu Thomasu K. Mertonu. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
15
19.03.2023 19:00
Na bo jasno že na začetku: nobena inkarnacija Udbe me ne bo ustrahovala in še naprej bom misli in pisal kot sem mislil in pisal ... Več.
Piše: Denis Poniž
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
20
17.03.2023 21:35
Petkova odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika, je v marsičem res prelomna, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
9
16.03.2023 19:44
Znašli smo se na prelomni točki razvoja celotne človeške skupnosti, kjer svobodni, individualni ustvarjalnosti zmanjkuje sape, ... Več.
Piše: Miha Burger
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
14
12.03.2023 22:42
Komisija za preprečevanje korupcije se je izjasnila v primeru groženj ministra za zdravje, izrečenih v telefonskem pogovoru s ... Več.
Piše: Milan Krek
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
18
12.03.2023 19:20
V časopisu, ki velja za vodilno (mainstream) slovensko glasilo, smo pred dnevi lahko brali zanimiv prispevek o nujnih spremembah ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
38
10.03.2023 17:10
Človek je presenečen, da se toliko pametnih ljudi iz zgodovine ni nič naučilo. Že 20. stoletje dokazuje, da vrtnice in nageljni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
13
08.03.2023 20:15
Slovenija je dežela strategij, tudi zelo dobrih. Sprejemamo strategije za vsa področja, od zdravstva, šolstva, energetike, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Evropa 2035: Bencin v bruseljski utopiji
16
07.03.2023 12:33
Za revolucijo je poskrbela Evropska unija v gospodovem letu 2023, ko je med sprejemanjem ukrepov o ukrivljenosti banan in v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Putinova vojna v kontekstu svetovnih srečanj
9
06.03.2023 21:30
Med oktobrom in novembrom 2022 je bilo polno svetovnih srečanj, od katerih nobeno ni vključevaloRusije, bodisi je bila ta le ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Fermijev paradoks slovenske politike ali kje so naši novi politični leaderji
15
05.03.2023 21:10
Leta 1950 je fizik Enrico Fermi postavil vprašanje Kje so vsi?, ki ga danes poznamo kot Fermijev paradoks. Nobelov nagrajenec je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Polemika: Deveta obletnica ukrajinske vojne
19
03.03.2023 11:59
Nismo na prvi obletnici vojne v Ukrajini, kot trdijo zahodne vlade in mediji, pravi Jeffrey Sachs: Ta vojna traja že deveto ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Zakaj je imenovanje "tajnice" Društva novinarjev Slovenije Špela Stare v Programski svet RTV Slovenija moralno sporno in problematično
15
27.02.2023 20:00
Če je bil strah pred upravljanjem javne radiotelevizije s strani skupin, ki uresničujejo svoje interese, upravičen, se sprašuje ... Več.
Piše: Domen Savič
Planica 2023: Butična in cenovno zakalkulirana
21
26.02.2023 19:00
V zadnjih dneh smo priča eskalaciji javnih kritik na račun organizatorjev Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici. ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Prvo leto vojne: Russkij mir
26
23.02.2023 20:15
Ob robu nekega sestanka me je tedanji italijanski zunanji minister di Maio vprašal, če res mislim, da bo Rusija napadla ... Več.
Piše: Anže Logar
Eden od problemov ministra Bešiča so vedno nove, neuresničljive obljube, zaradi katerih ministru nos vse hitreje raste, tako kot Lažnivemu Kljukcu
7
22.02.2023 22:09
Finci za 5,5 milijona prebivalcev porabijo 22,3 milijarde sredstev, Slovenija pa za 2 milijona ljudi okoli 4,5 milijarde evrov, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zgrešeno pismo za mir: Kot je Hitler iz naše hotel napraviti nemško deželo, hoče Putin iz ukrajinske napraviti rusko
29
19.02.2023 18:00
Ali smo Slovenci leta 1941 ravnali narobe, ko smo se uprli nemškemu in drugim agresorjem ter v uporu vztrajali štiri leta? Kajti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve ob rob: Udba in akcija Sever
31
17.02.2023 20:00
Igor Bavčar je ob izidu knjige Igorja Omerze Udba in akcija Severjunija 2020 napisal obširno spremno besedo, v kateri je akcijo ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal Prešernove nagrade: "Le čevlje sodi naj kopitar"
15
15.02.2023 20:00
Paradoks je tudi v tem, da se je to zgodilo prav na predvečer Prešernovega dne in v tako skrajnem nasprotju z izjemno vsebino ... Več.
Piše: Andrej Jemec
V tretje gre rado? O slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta
13
14.02.2023 20:00
Še nekaj mesecev je ostalo do glasovanja o slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za leti 2024-2025. Za ... Več.
Piše: Božo Cerar
J'accuse: Ministrica za kulturo Asta Vrečko mora nemudoma odstopiti!
21
12.02.2023 19:00
Vse delovanje ministrice za kulturo Aste Vrečko govori o že izvedenem dražavnoudarnem prevzemu oblasti v slovenski kulturi. Kot ... Več.
Piše: Andrej Lokar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 1.976
02/
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.711
03/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.688
04/
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.065
05/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.568
06/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.238
07/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.003
08/
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
Valerio Fabbri
Ogledov: 746
09/
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.843
10/
Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati
Boris Meglič
Ogledov: 27.471