Komentar

Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...

Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega koronavirusa. Politiki bi morali misliti na ravnovesje med izjemno previdnostjo na eni in na drugi strani dolgoročno škodo v gospodarstvu, ki bo prizadela precej več ljudi.

 

23.10.2020 21:00
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   debet   kredit   fizika   Mertonov zakon   EU   Nemčija   Bastiat   globalno segrevanje   pandemija   vzrok   posledica

Podoben zamisli o debetu in kreditu je Mertonov zakon o nepredvidenih posledicah, ki pravi, da je za vsakim dejanjem nepričakovana posledica.

Ena od stvari, ki se jih učijo računovodje, finančni strokovnjaki in knjigovodje, je to, da mora vsak debet* imeti kredit in da mora za vsak kredit obstajati debet oziroma dolg. To pravilo je zato, da je mogoče voditi natančne evidence in jih uravnavati. Tako je tudi v življenju. Podoben zamisli o debetu in kreditu je Mertonov zakon** o nepredvidenih posledicah, ki pravi, da je za vsakim dejanjem nepričakovana posledica. Prav tako podoben je tudi rek slavnega francoskega filozofskega ekonomista Bastiata "to, kar se vidi, in tisto, kar se ne vidi", s katerim je pojasnil, da nekatere očitne gospodarske koristi prinašajo skrite stroške, zaradi katerih lahko navidezne družbene pridobitve postanejo splošna družbena izguba, zlasti z obdavčenjem. Tako je tudi v fiziki, zakon akcije in reakcije; in nevtralni atom mora imeti enako število protonov in nevtronov.

 

Naj navedem nekaj primerov.

 

Globalizacija: Večina je mislila, da bo koristna za vse, s cenejšimi izdelki za bogate države in naraščajočim blagostanjem ter odpravo revščine v revnih deželah. To se je gotovo zgodilo, toda dolg v primerjavi s kreditom so izgubljena delovna mesta v nekaterih sektorjih, izgubljene industrijske zmogljivosti v večjih državah, in kot vemo, se je po bolj omejenem virusu SARS pojavila še koronavirusna pandemija (Covid-19).

 

Argentina: Ni vedno slabo, da je s falklandsko vojno Velika Britanija ponovno dobila nadzor nad otoki. To je povzročilo padec diktatorja generala Galtierija in vrnitev demokracije v Argentino.

 

Evro: Uvedba evra je za nekatere koristna, za Nemčijo celo zelo koristna, toda slaba za Grčijo in Italijo.

 

Evropska unija: Nekaterim koristi, a bremena so na drugih področjih, kot je lokalni nadzor. Lepi denarni prihodki nekaterih držav pomenijo več moči za take, kot sta Nemčija in Francija, ki plačujeta, toda obenem tudi ogromno brezposelnosti med mladimi v nekaterih državah.

 

Svoboda: Več svobode ljudem po padcu totalitarističnih režimov je prineslo tudi več svobode kriminalcem.

 

Priseljevanje: Koristno za nekatera podjetja, toda negativno zaradi potrebe po dodatni infrastrukturi, kot so šole, stanovanja itd.

 

Komunistični totalitarizem: Velike koristi za tiste v partijskem vrhu, veliko negativnega zaradi izgube človekovih pravic.

 

Avtomobili: Več svobode gibanja, toda več onesnaževanja.

 

Letalski promet: Poceni potovanja okoli sveta prispevajo k širjenju pandemije.

 

Jedrska fizika: Atomske bombe in jedrska energija.

 

Plastika in kemikalije: Več in boljši izdelki, toda več onesnaževanja.

 

Globalno segrevanje: Več atmosferskega ogljika izpuščajo nekatere regije (npr. Sibirija), več je pridelkov in več puščav v Afriki.

 

 

***

 

Prepričan sem, da bralci lahko naštejejo še druge primere, a že ti kažejo, da stara pregovora "nobena nesreča ne traja večno" in "ko ena priložnost mine, se pogosto pojavi druga" zvenita resnično. Ko se trgovine borijo s pandemijo, se povečuje dostava hrane na dom, ko se širijo digitalne trgovine, se bančne podružnice zapirajo in tako dalje. 

 

Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku. Politiki bi morali misliti na ravnovesje med izjemno previdnostjo in dolgoročno škodo v gospodarstvu, ki bo prizadela precej več ljudi.

 

_______________

* Débet -a m (??) fin. leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve, v breme.

 

** Mertonov zakon se imenuje po ameriškemu sociologu Thomasu K. Mertonu. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.840
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.773
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.645
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.833
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.949
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.205
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.727
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.839
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.161
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509