Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega koronavirusa. Politiki bi morali misliti na ravnovesje med izjemno previdnostjo na eni in na drugi strani dolgoročno škodo v gospodarstvu, ki bo prizadela precej več ljudi.
Ena od stvari, ki se jih učijo računovodje, finančni strokovnjaki in knjigovodje, je to, da mora vsak debet* imeti kredit in da mora za vsak kredit obstajati debet oziroma dolg. To pravilo je zato, da je mogoče voditi natančne evidence in jih uravnavati. Tako je tudi v življenju. Podoben zamisli o debetu in kreditu je Mertonov zakon** o nepredvidenih posledicah, ki pravi, da je za vsakim dejanjem nepričakovana posledica. Prav tako podoben je tudi rek slavnega francoskega filozofskega ekonomista Bastiata "to, kar se vidi, in tisto, kar se ne vidi", s katerim je pojasnil, da nekatere očitne gospodarske koristi prinašajo skrite stroške, zaradi katerih lahko navidezne družbene pridobitve postanejo splošna družbena izguba, zlasti z obdavčenjem. Tako je tudi v fiziki, zakon akcije in reakcije; in nevtralni atom mora imeti enako število protonov in nevtronov.
Naj navedem nekaj primerov.
Globalizacija: Večina je mislila, da bo koristna za vse, s cenejšimi izdelki za bogate države in naraščajočim blagostanjem ter odpravo revščine v revnih deželah. To se je gotovo zgodilo, toda dolg v primerjavi s kreditom so izgubljena delovna mesta v nekaterih sektorjih, izgubljene industrijske zmogljivosti v večjih državah, in kot vemo, se je po bolj omejenem virusu SARS pojavila še koronavirusna pandemija (Covid-19).
Argentina: Ni vedno slabo, da je s falklandsko vojno Velika Britanija ponovno dobila nadzor nad otoki. To je povzročilo padec diktatorja generala Galtierija in vrnitev demokracije v Argentino.
Evro: Uvedba evra je za nekatere koristna, za Nemčijo celo zelo koristna, toda slaba za Grčijo in Italijo.
Evropska unija: Nekaterim koristi, a bremena so na drugih področjih, kot je lokalni nadzor. Lepi denarni prihodki nekaterih držav pomenijo več moči za take, kot sta Nemčija in Francija, ki plačujeta, toda obenem tudi ogromno brezposelnosti med mladimi v nekaterih državah.
Svoboda: Več svobode ljudem po padcu totalitarističnih režimov je prineslo tudi več svobode kriminalcem.
Priseljevanje: Koristno za nekatera podjetja, toda negativno zaradi potrebe po dodatni infrastrukturi, kot so šole, stanovanja itd.
Komunistični totalitarizem: Velike koristi za tiste v partijskem vrhu, veliko negativnega zaradi izgube človekovih pravic.
Avtomobili: Več svobode gibanja, toda več onesnaževanja.
Letalski promet: Poceni potovanja okoli sveta prispevajo k širjenju pandemije.
Jedrska fizika: Atomske bombe in jedrska energija.
Plastika in kemikalije: Več in boljši izdelki, toda več onesnaževanja.
Globalno segrevanje: Več atmosferskega ogljika izpuščajo nekatere regije (npr. Sibirija), več je pridelkov in več puščav v Afriki.
***
Prepričan sem, da bralci lahko naštejejo še druge primere, a že ti kažejo, da stara pregovora "nobena nesreča ne traja večno" in "ko ena priložnost mine, se pogosto pojavi druga" zvenita resnično. Ko se trgovine borijo s pandemijo, se povečuje dostava hrane na dom, ko se širijo digitalne trgovine, se bančne podružnice zapirajo in tako dalje.
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku. Politiki bi morali misliti na ravnovesje med izjemno previdnostjo in dolgoročno škodo v gospodarstvu, ki bo prizadela precej več ljudi.
_______________
* Débet -a m (??) fin. leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve, v breme.
** Mertonov zakon se imenuje po ameriškemu sociologu Thomasu K. Mertonu.