Komentar

Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...

Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega koronavirusa. Politiki bi morali misliti na ravnovesje med izjemno previdnostjo na eni in na drugi strani dolgoročno škodo v gospodarstvu, ki bo prizadela precej več ljudi.

 

23.10.2020 21:00
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   debet   kredit   fizika   Mertonov zakon   EU   Nemčija   Bastiat   globalno segrevanje   pandemija   vzrok   posledica

Podoben zamisli o debetu in kreditu je Mertonov zakon o nepredvidenih posledicah, ki pravi, da je za vsakim dejanjem nepričakovana posledica.

Ena od stvari, ki se jih učijo računovodje, finančni strokovnjaki in knjigovodje, je to, da mora vsak debet* imeti kredit in da mora za vsak kredit obstajati debet oziroma dolg. To pravilo je zato, da je mogoče voditi natančne evidence in jih uravnavati. Tako je tudi v življenju. Podoben zamisli o debetu in kreditu je Mertonov zakon** o nepredvidenih posledicah, ki pravi, da je za vsakim dejanjem nepričakovana posledica. Prav tako podoben je tudi rek slavnega francoskega filozofskega ekonomista Bastiata "to, kar se vidi, in tisto, kar se ne vidi", s katerim je pojasnil, da nekatere očitne gospodarske koristi prinašajo skrite stroške, zaradi katerih lahko navidezne družbene pridobitve postanejo splošna družbena izguba, zlasti z obdavčenjem. Tako je tudi v fiziki, zakon akcije in reakcije; in nevtralni atom mora imeti enako število protonov in nevtronov.

 

Naj navedem nekaj primerov.

 

Globalizacija: Večina je mislila, da bo koristna za vse, s cenejšimi izdelki za bogate države in naraščajočim blagostanjem ter odpravo revščine v revnih deželah. To se je gotovo zgodilo, toda dolg v primerjavi s kreditom so izgubljena delovna mesta v nekaterih sektorjih, izgubljene industrijske zmogljivosti v večjih državah, in kot vemo, se je po bolj omejenem virusu SARS pojavila še koronavirusna pandemija (Covid-19).

 

Argentina: Ni vedno slabo, da je s falklandsko vojno Velika Britanija ponovno dobila nadzor nad otoki. To je povzročilo padec diktatorja generala Galtierija in vrnitev demokracije v Argentino.

 

Evro: Uvedba evra je za nekatere koristna, za Nemčijo celo zelo koristna, toda slaba za Grčijo in Italijo.

 

Evropska unija: Nekaterim koristi, a bremena so na drugih področjih, kot je lokalni nadzor. Lepi denarni prihodki nekaterih držav pomenijo več moči za take, kot sta Nemčija in Francija, ki plačujeta, toda obenem tudi ogromno brezposelnosti med mladimi v nekaterih državah.

 

Svoboda: Več svobode ljudem po padcu totalitarističnih režimov je prineslo tudi več svobode kriminalcem.

 

Priseljevanje: Koristno za nekatera podjetja, toda negativno zaradi potrebe po dodatni infrastrukturi, kot so šole, stanovanja itd.

 

Komunistični totalitarizem: Velike koristi za tiste v partijskem vrhu, veliko negativnega zaradi izgube človekovih pravic.

 

Avtomobili: Več svobode gibanja, toda več onesnaževanja.

 

Letalski promet: Poceni potovanja okoli sveta prispevajo k širjenju pandemije.

 

Jedrska fizika: Atomske bombe in jedrska energija.

 

Plastika in kemikalije: Več in boljši izdelki, toda več onesnaževanja.

 

Globalno segrevanje: Več atmosferskega ogljika izpuščajo nekatere regije (npr. Sibirija), več je pridelkov in več puščav v Afriki.

 

 

***

 

Prepričan sem, da bralci lahko naštejejo še druge primere, a že ti kažejo, da stara pregovora "nobena nesreča ne traja večno" in "ko ena priložnost mine, se pogosto pojavi druga" zvenita resnično. Ko se trgovine borijo s pandemijo, se povečuje dostava hrane na dom, ko se širijo digitalne trgovine, se bančne podružnice zapirajo in tako dalje. 

 

Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku. Politiki bi morali misliti na ravnovesje med izjemno previdnostjo in dolgoročno škodo v gospodarstvu, ki bo prizadela precej več ljudi.

 

_______________

* Débet -a m (??) fin. leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve, v breme.

 

** Mertonov zakon se imenuje po ameriškemu sociologu Thomasu K. Mertonu. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.163
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.185
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.149
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.062
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.489
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.091
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.605
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 577