Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je spomladi javnosti med svojo oddajo razkril, da je pozitiven na novi koronavirus. Okužil se je med epidemijo v New Yorku. Toda že julija letos, ko je komaj dobro prišel k sebi, se je ponovno okužil s Covid-19. O tem, kaj to pomeni za lažni mit o protitelesih in pridobljeni odpornosti, je pred dnevi opisal v komentarju "Richard Quest: Ko sem po Covidu-19 ozdravel, sem mislil, da sem varen. Zdaj pa je mojih protiteles vedno manj" za spletno izdajo CNN. Objavljamo prevod, da bi tudi slovenski bralci razumeli, da preboleti Covid-19 nikakor ne pomeni, da smo varni pred novo okužbo. Ker namreč nismo! Zato tudi naš apel vsem, ki boste to prebrali: pamet v roke, pozabite na samooklicane Facebook epidemiologe in druge "strokovnjake". Raje dosledno upoštevajte vsa priporočila medicinske stroke. V Sloveniji, ki naj bi vrhunec drugega vala epidemije novega koronavirusa dosegla šele čez tri do štiri tedne, je takšen poziv še toliko bolj na mestu. Na portalu+ smo doslej in na žalost glede Covid-19 vedno imeli prav ...
Covid-19 sem prebolel aprila. Imel sem srečo. Moji simptomi, čeprav hudi, so bili manj pomembni kot pri ostalih. Imel sem suh kašelj, bil sem tako slaboten, da sem preležal veliko ur na kavču. Vendar nikdar nisem imel težav z dihanjem niti nisem potreboval bolnišničnega zdravljenja. Kadarkoli se je pojavilo vprašanje ponovitve bolezni, sem lahkotno in vzvišeno odgovarjal: "Oh, jaz sem jo že imel, to lahko dokažem s protitelesci." Vsaj do petka je bilo tako, ko je bil izvid mojega tretjega testa na protitelesa negativen.
Bil sem šokiran. Čeprav ni povsem jasno, ali protitelesa v resnici zagotavljajo imunost, sem smatral prejšnja AB pozitivna testa kot ščit, s katerim sem mahal in na glas oznanjal: "Bil sem tam. S tem sem opravil. Zdrav sem." Upravičeno ali ne. Zdaj je moja dragocena zaščita izpuhtela.
Poklical sem testni center. "Gotovo je prišlo do pomote," sem vzvišeno rekel. "Imam prejšnja testa, s katerima lahko to dokažem." V centru, kjer še ni bilo primera ponovnega testiranja, pri katerem bi nekdo izgubil protitelesa, so šli v laboratorij, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo. Iz laboratorija so odgovorili: "O, ne, gospod Quest ima protitelesa, vendar jih nima dovolj, da bi jih zaznali na tehtnici." Na "tehtnici" sem dosegel 1, samo za tiste nad 1.4 se smatra, da imajo dovolj protiteles, da se uvrstijo med pozitivne.
Moral sem zvedeti več, zato sem se takoj vrgel v googlanje in se potem prebijal skozi znanstveni članek o testu protiteles Abbott SARS-CoV-2 IgG. IgG se nanaša na protitelesa imunoglobulina razreda G v vaši krvi, ki med spiranjem, mešanjem in sušenjem v stroju z drugimi kemikalijami (in še kopica drugih stvari, ki jih nisem razumel), proizvaja protitelesni indeks, ki ima mejno točko 1.4. In jaz sem odpadel.
Ko sem povedal svojemu zdravniku za infekcijske bolezni v New Yorku, ni bil niti malo presenečen. Omenil je zadnje študije, ki kažejo, da protitelesa zares oslabijo in upadejo po 90 dneh – od tu naprej doslej še nihče ni imel priložnosti za poglobljeno raziskavo. Toda, je nadaljeval moj zdravnik, to je samo polovica telesnega obrambnega mehanizma. Celice T, pomemben del napadalne moči našega imunskega sistema, imajo virusni spomin. Mirovale bodo, dokler telo ne bo prišlo spet v stik s Covidom-19, ko se bo moj imunski sistem aktiviral in začel ponovno proizvajati protitelesa. Vendar je zdravnik dejal, da je "zelo zelo malo verjetno, da boste letos spet letos dobili Covid … medicinsko neverjetno". Vendar me je takoj opomnil, da ne smem opustiti varne telesne razdalje, umivanja rok in drugih protivirusnih ukrepov.
Odpornost, a ne imunost?
O vsem tem pripovedujem, ker je še en primer našega skupnega zapletenega potovanja s to boleznijo. Ovinkasto napredovanje pandemije povzroča strah, nato upanje, in spet strah, zdi se, da temu ni videti konca.
Videl sem jih veliko, ki so okrevali po Covidu in tiho paradirali s svojim protitelesnim statusom, kot da je življenjska zaščita. Vendar bi dobro naložil svoj denar, če bi stavil, da bi v primeru drugega testa tudi oni odkrili, da je njihov oklep počen oziroma luknjičav. Jaz sem samo zaradi tega ugotovil čuden primer mojih izginjajočih protiteles, ker se zaradi svojih službenih potovanj pogosto testiram.
Rad mislim, da mi zdrava pamet pravi, da v kratkem času ne morem še enkrat stakniti Covida – sicer bi slišali za mnoge druge primere ponovne okužbe. Do zdaj je bilo samo nekaj neobičajnih primerov, nastalih v edinstvenih okoliščinah. Vendar mora zdravo pamet zdaj preglasiti ta oguljeni, a trenutno priljubljeni kliše "obilica previdnosti". Zaenkrat bom upošteval le zdravo pamet.
Vse to me uči, da kar je bilo včeraj dejstvo, ne pomeni, da je tako tudi danes. Strokovnjaki pravijo, da danes vedo veliko več o Covidu, kot so pred šestimi meseci. To se vidi tako na visokem nivoju, kjer vlade kreirajo nacionalne politike, a tudi spodaj v družbi, kjer poteka moje življenje.
Moja nova resničnost je, da nič več nimam protiteles, na katera sem bil nekoč tako ponosen. Morda sem odporen zaradi spomina celic T in se verjetno ne bom še enkrat okužil, lahko pa se! Samo sprašujem se, katera druga "gotovost" se bo naslednja sesula v prah. Medtem ko čakam, da bom to ugotovil, se bom držal pravil.