Komentar

Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl

Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki manifestira izčiščena stališča najmlajše gledališke generacije. Izvrstno jo je zmontirala in skonstruirala intermedijska umetnica Metka Golec. Knjiga, ki je namenjena predstavi, ki jih ne bo nihče od gledalcev videl, je manifest najnovejše občutljivosti, je generacijski presek umetniške psihodinamike, izražene v trenutku intenzivne virusne prisotnosti. Gledališka koletktivna dinamika pa je bila postavljena v ozadje.

17.10.2020 20:40
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Heiner Müller   Metka Golec   Kvartet / Nova realnost   AGRFT   Jernej Lorenci   Laclos   Nevarna razmerja   Bertolt Brecht   gledališče   Tina Resman   Gaja Filač   Jure Žavbi   Klemen Kovačič   Klara Kuk   Gašper Lovrec   Lea Mihevc   Filip Mramor   Domen Novak   Ivana Percan Kodarin   Iva Štefanija Slosar   Veronika Železnik   Blaž Dolenc.

Foto: Youtube

Nič več dramskega dialoga, ki konstruira demokratičen svet. Le operni monologi.

Naslov knjige je Kvartet / nova realnost. Študentje III. letnika dramske igre, režije in dramaturgije AGRFT, letnik 2019/2020, so v karanteni proizvedli vsak svojo predstavo z namenom, da jo bodo odigrali za kamero in jo v zadnjem koraku prenesli prek fotofreezov (Fran besede ne zazana) v obliko knjige. Pod vodstvom izrednega profesorja Jerneja Lorencija in docenta Branka Jordana so se odločili za gledališko samoopazovanje v pogojih samoizolacije s pomočjo dramske teksture Heinerja Müllerja z naslovom Kvartet. To je dramsko besedilo za dva igralca in niz vlog, ki jih lahko igra tudi samo en igralec.

 

To sredo je njihov napor rezultiral na Borštnikovem srečanju v programu Študentsko gledališče v obliki razstave, predstave Kvartet (odlična Lea Mihevc in Blaž Dolenc v režiji Žive Bizovičar) in knjige Kvartet / nova realnost. Komentar bom usmeril v samoopazovanje študentov gledališke igre v njihovih izoliranih, intimnih svetovih. Reflektiral bom knjigo Kvartet / nova realnost.

 

Gledališče je vse, kar gledamo v absolutnem zdaj. Na tem svetu šteje le užitek igranja vlog, izreče protagonist neke druge dramske strukture Heinerja Müllerja. Knjiga Kvartet / nova realnost je skonstruirana iz fotografij / fotofreezov, tekstualnih refleksov, izjav dneva, dnevniških zapisov iz časa prvega vala virusne resničnosti. Pred nami se v knjigi vrstijo dnevi od meseca februarja do julija. Študentje in študentke so se v svojih bivalnih prostorih snemali med transformacijskim procesom. Dokumentirali so svoj pandemični čas. Uprizarjali so obsesije, izhajajoče iz Müllerjevega postmodernističnega remek dela. Skoraj vse kar so posneli, je izhajalo iz virusne gledališke napetosti. Bili so sami s seboj in istočasno v dramski situaciji: Jaz sem markiza De Merteuil on je vikont da Valmont.

 

Dramsko besedilo za transformacijsko proceduro ni moglo biti bolje izbrano. Bodoči gledališki profesionalci so se med procesom prek aplikacije zoom prepletali z obema profesorjema. Dramska tekstura, sestavljena iz Müllerjevih arij, je študentom igre omogočala izhodišča za razuzdanosti vseh vrst. Tema in motiv Müllerjevega besedila sta namreč dekadenca in oblastniška perverznost, ki sta značilna za vsa krizna stanja. Oblast se rada v času krize narcisistično samoopazuje. Drama Kvartet je zagotovo Müllerjevo največkrat igrano besedilo.

 

V današnjem komentarju se bom moral močno nadzirati, da me ne zanese v moj osebni odnos do dramatika Heinerja Müllerja. Bila sva namreč zelo dobra znanca, večkrat sva se srečala tako v zahodnem kot še vzhodnem Berlinu. Zadnjič pa kmalu po padcu Berlinskega zidu ob vročici filmske projekcije Hitler: Film iz Nemčije, režiserja Hans-Jürgena Syberberga. Ves svoj komentatorski refleks želim usmeriti v transformacijske impulze mladih igralcev, ki so se brez težav transformacijsko povezali z Müllerjevimi situacijami.

 

Študente dramske igre smo ta teden gledali na festivalu Borštnikovo srečanje, kako se izražajo prek razstave, prek video umetnosti, preformativnih scenskih oblik in prek inštalacij. Dramska tekstura Kvarteta, ki je postmodernistično preformulirana iz Laclosovega romana Nevarna razmerja, je nastopila le kot diktat motiva. Bodoči poklicni igralci so teksturo generirali na vseh možnih ravneh. Prek drugih medijev so govorili o svojem mediju - gledališču in gledališki igri. Prek igre za kamero so govorili o ontologiji dramskih situacij, ki so se odigravale v salonu, v dneh pred francosko revolucijo in v bunkerju po tretji svetovni vojni.

 

Protagonsita drame sta v samoizolaciji bunkerja zaposlena z igranjem vlog. Gledališče je tisto, kar je namenjeno gledanju. Pri Heinerju Müllerju pa je namenjeno gledanju besedilnosti. Besedilo se gledalcem samo od sebe vizualizira. V tej transmedijski situaciji je gledališče namenjeno tudi snemanju. Video umetnosti. Protagonist in protagonistka sta v procesu samoanalize lastnega nasilja, kjer lahko izživita vse svoje fantazije. Erotizirata in samoerotizirata se v sadistično-mazohistični inscenaciji. V dolgih kadrih se vzpostavijo razuzdanost in spolni konflikti. Spolna želja in spolna dominacija. Želja za močjo. Ali ni perverzna moška dominacija nad žensko? Gledalec si zaželi, da ženska začne totalno zatirati moškega. Kaj je sploh tisto, kar razumemo kot - žensko. V dogih kadrih, medtem ko moški igra vlogo ženske, izgovarja stavke spolne zmedenosti: Mislim, da bi se s časom lahko navadil biti ženska. In vse to s pozicij radikalnega ateizma.

 

Da, to je drama, razpeta med spoloma, predvsem pa med mitologijo in zgodovino. Da, to je drama o obrambi individualnosti v izrednih razmerah. Le veter se igra s kostmi onkraj sadizma. To je svet krizne resničnosti, ko se pred nami izrodijo bizarni moški, grdi moški. Moški scvrtki.

 

Dramatika katastrofizma XX. stoletja deluje v XXI. stoletju kot avtistični recitativ. Fotofreezi pa delujejo kot skulpturalna nepremičnost. Vse, kar prihaja iz XX. stoletja, zveni kot travma in bedno cviljenje. Pri je Heinerju Müllerju slutimo v ozadju nenehno cviljenje nacizma. Mi, smrtniki veliko preveč govorimo o smrti. Smrt je absolutno precenjena. In potem ponovno sklicevanje na smrt in neprecenljive žrtve v imenu ideologije. In potem strasten poziv na vojno, ki ga širi virus moškega. Apokaliptični scenosledi protagonistov nevarnih razmerij, alfasamcev in markiz, obsedenih z lastnim staranjem bolj kot z bedo človeštva. Oba protagonista sta v zastoju, opazujeta se in se erotizirata prek fantomskega formata sadizma in mazohizma. Vse te prostore in medprostor odpira besedilnost Kvarteta. Heiner Müller iztopa iz igre na podoben način kot Bertolt Brecht vstopa v igro. Vsi mi iz gledališča imamo zavest, da življenje postane hitrejše, ko se umiranje spremeni v gledališko igro. Smiselna je le igra; drama pa postane neuporabna. Vse je le operna arija. Nič več dramskega dialoga, ki konstruira demokratičen svet. Le operni monologi.

 

V visokomodernistični knjigi, namenjeni predstavi, ki je nihče ne bo nikoli videl, nastopa zgodovinskost kot perverzija oblasti-elite. To je ta nova resničnost. Nova konstrukcija relanosti. Nova gledališka generacija oblikuje Poetiko preloma: to so tisti, ki so rojeni v izteku XX. stoletja. Mladi gledališki umetniki uprizarjajo propad gledanja gledaliških predstav. Propad užitka gledanja. Vse tisto, kar vzburja tistega, ko mu pokažemo. Naš vzvišen poklic je ubiti čas. Tudi, ko umiramo se lahko smejemo ali ni tako?

 

Bolj ko gledam dramo-knjigo, bolj so pred menoj trupla besed in ostanki jezika. Racionalizem bo ponovno poražen. A samo začasno. Res je, živimo čas zdrobljenih resničnosti. A samo začasno. Saj imamo med seboj fantastične mlade umetnike, ki znajo artikulirati protislovja. Uprizarjajo razpadajoča trupla, kosajo jih na vloge. Naj naštejam imena bodočnosti: Tina Resman, Gaja Filač, Jure Žavbi, Klemen Kovačič, Klara Kuk, Gašper Lovrec, Lea Mihevc, Filip Mramor, Domen Novak, Ivana Percan Kodarin, Iva Štefanija Slosar, Veronika Železnik in Blaž Dolenc.

 

Veliko dramskih besedil Heinerja Müllerja še čaka, da se jim bo zgodila zgodovina. Vse to je zapisano v knjigi z naslovom Kvartet / Nova realnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
12
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
11
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.928
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.723
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.268
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.399
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 900
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 876
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 617
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 466
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961