Komentar

Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl

Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki manifestira izčiščena stališča najmlajše gledališke generacije. Izvrstno jo je zmontirala in skonstruirala intermedijska umetnica Metka Golec. Knjiga, ki je namenjena predstavi, ki jih ne bo nihče od gledalcev videl, je manifest najnovejše občutljivosti, je generacijski presek umetniške psihodinamike, izražene v trenutku intenzivne virusne prisotnosti. Gledališka koletktivna dinamika pa je bila postavljena v ozadje.

17.10.2020 20:40
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Heiner Müller   Metka Golec   Kvartet / Nova realnost   AGRFT   Jernej Lorenci   Laclos   Nevarna razmerja   Bertolt Brecht   gledališče   Tina Resman   Gaja Filač   Jure Žavbi   Klemen Kovačič   Klara Kuk   Gašper Lovrec   Lea Mihevc   Filip Mramor   Domen Novak   Ivana Percan Kodarin   Iva Štefanija Slosar   Veronika Železnik   Blaž Dolenc.

Foto: Youtube

Nič več dramskega dialoga, ki konstruira demokratičen svet. Le operni monologi.

Naslov knjige je Kvartet / nova realnost. Študentje III. letnika dramske igre, režije in dramaturgije AGRFT, letnik 2019/2020, so v karanteni proizvedli vsak svojo predstavo z namenom, da jo bodo odigrali za kamero in jo v zadnjem koraku prenesli prek fotofreezov (Fran besede ne zazana) v obliko knjige. Pod vodstvom izrednega profesorja Jerneja Lorencija in docenta Branka Jordana so se odločili za gledališko samoopazovanje v pogojih samoizolacije s pomočjo dramske teksture Heinerja Müllerja z naslovom Kvartet. To je dramsko besedilo za dva igralca in niz vlog, ki jih lahko igra tudi samo en igralec.

 

To sredo je njihov napor rezultiral na Borštnikovem srečanju v programu Študentsko gledališče v obliki razstave, predstave Kvartet (odlična Lea Mihevc in Blaž Dolenc v režiji Žive Bizovičar) in knjige Kvartet / nova realnost. Komentar bom usmeril v samoopazovanje študentov gledališke igre v njihovih izoliranih, intimnih svetovih. Reflektiral bom knjigo Kvartet / nova realnost.

 

Gledališče je vse, kar gledamo v absolutnem zdaj. Na tem svetu šteje le užitek igranja vlog, izreče protagonist neke druge dramske strukture Heinerja Müllerja. Knjiga Kvartet / nova realnost je skonstruirana iz fotografij / fotofreezov, tekstualnih refleksov, izjav dneva, dnevniških zapisov iz časa prvega vala virusne resničnosti. Pred nami se v knjigi vrstijo dnevi od meseca februarja do julija. Študentje in študentke so se v svojih bivalnih prostorih snemali med transformacijskim procesom. Dokumentirali so svoj pandemični čas. Uprizarjali so obsesije, izhajajoče iz Müllerjevega postmodernističnega remek dela. Skoraj vse kar so posneli, je izhajalo iz virusne gledališke napetosti. Bili so sami s seboj in istočasno v dramski situaciji: Jaz sem markiza De Merteuil on je vikont da Valmont.

 

Dramsko besedilo za transformacijsko proceduro ni moglo biti bolje izbrano. Bodoči gledališki profesionalci so se med procesom prek aplikacije zoom prepletali z obema profesorjema. Dramska tekstura, sestavljena iz Müllerjevih arij, je študentom igre omogočala izhodišča za razuzdanosti vseh vrst. Tema in motiv Müllerjevega besedila sta namreč dekadenca in oblastniška perverznost, ki sta značilna za vsa krizna stanja. Oblast se rada v času krize narcisistično samoopazuje. Drama Kvartet je zagotovo Müllerjevo največkrat igrano besedilo.

 

V današnjem komentarju se bom moral močno nadzirati, da me ne zanese v moj osebni odnos do dramatika Heinerja Müllerja. Bila sva namreč zelo dobra znanca, večkrat sva se srečala tako v zahodnem kot še vzhodnem Berlinu. Zadnjič pa kmalu po padcu Berlinskega zidu ob vročici filmske projekcije Hitler: Film iz Nemčije, režiserja Hans-Jürgena Syberberga. Ves svoj komentatorski refleks želim usmeriti v transformacijske impulze mladih igralcev, ki so se brez težav transformacijsko povezali z Müllerjevimi situacijami.

 

Študente dramske igre smo ta teden gledali na festivalu Borštnikovo srečanje, kako se izražajo prek razstave, prek video umetnosti, preformativnih scenskih oblik in prek inštalacij. Dramska tekstura Kvarteta, ki je postmodernistično preformulirana iz Laclosovega romana Nevarna razmerja, je nastopila le kot diktat motiva. Bodoči poklicni igralci so teksturo generirali na vseh možnih ravneh. Prek drugih medijev so govorili o svojem mediju - gledališču in gledališki igri. Prek igre za kamero so govorili o ontologiji dramskih situacij, ki so se odigravale v salonu, v dneh pred francosko revolucijo in v bunkerju po tretji svetovni vojni.

 

Protagonsita drame sta v samoizolaciji bunkerja zaposlena z igranjem vlog. Gledališče je tisto, kar je namenjeno gledanju. Pri Heinerju Müllerju pa je namenjeno gledanju besedilnosti. Besedilo se gledalcem samo od sebe vizualizira. V tej transmedijski situaciji je gledališče namenjeno tudi snemanju. Video umetnosti. Protagonist in protagonistka sta v procesu samoanalize lastnega nasilja, kjer lahko izživita vse svoje fantazije. Erotizirata in samoerotizirata se v sadistično-mazohistični inscenaciji. V dolgih kadrih se vzpostavijo razuzdanost in spolni konflikti. Spolna želja in spolna dominacija. Želja za močjo. Ali ni perverzna moška dominacija nad žensko? Gledalec si zaželi, da ženska začne totalno zatirati moškega. Kaj je sploh tisto, kar razumemo kot - žensko. V dogih kadrih, medtem ko moški igra vlogo ženske, izgovarja stavke spolne zmedenosti: Mislim, da bi se s časom lahko navadil biti ženska. In vse to s pozicij radikalnega ateizma.

 

Da, to je drama, razpeta med spoloma, predvsem pa med mitologijo in zgodovino. Da, to je drama o obrambi individualnosti v izrednih razmerah. Le veter se igra s kostmi onkraj sadizma. To je svet krizne resničnosti, ko se pred nami izrodijo bizarni moški, grdi moški. Moški scvrtki.

 

Dramatika katastrofizma XX. stoletja deluje v XXI. stoletju kot avtistični recitativ. Fotofreezi pa delujejo kot skulpturalna nepremičnost. Vse, kar prihaja iz XX. stoletja, zveni kot travma in bedno cviljenje. Pri je Heinerju Müllerju slutimo v ozadju nenehno cviljenje nacizma. Mi, smrtniki veliko preveč govorimo o smrti. Smrt je absolutno precenjena. In potem ponovno sklicevanje na smrt in neprecenljive žrtve v imenu ideologije. In potem strasten poziv na vojno, ki ga širi virus moškega. Apokaliptični scenosledi protagonistov nevarnih razmerij, alfasamcev in markiz, obsedenih z lastnim staranjem bolj kot z bedo človeštva. Oba protagonista sta v zastoju, opazujeta se in se erotizirata prek fantomskega formata sadizma in mazohizma. Vse te prostore in medprostor odpira besedilnost Kvarteta. Heiner Müller iztopa iz igre na podoben način kot Bertolt Brecht vstopa v igro. Vsi mi iz gledališča imamo zavest, da življenje postane hitrejše, ko se umiranje spremeni v gledališko igro. Smiselna je le igra; drama pa postane neuporabna. Vse je le operna arija. Nič več dramskega dialoga, ki konstruira demokratičen svet. Le operni monologi.

 

V visokomodernistični knjigi, namenjeni predstavi, ki je nihče ne bo nikoli videl, nastopa zgodovinskost kot perverzija oblasti-elite. To je ta nova resničnost. Nova konstrukcija relanosti. Nova gledališka generacija oblikuje Poetiko preloma: to so tisti, ki so rojeni v izteku XX. stoletja. Mladi gledališki umetniki uprizarjajo propad gledanja gledaliških predstav. Propad užitka gledanja. Vse tisto, kar vzburja tistega, ko mu pokažemo. Naš vzvišen poklic je ubiti čas. Tudi, ko umiramo se lahko smejemo ali ni tako?

 

Bolj ko gledam dramo-knjigo, bolj so pred menoj trupla besed in ostanki jezika. Racionalizem bo ponovno poražen. A samo začasno. Res je, živimo čas zdrobljenih resničnosti. A samo začasno. Saj imamo med seboj fantastične mlade umetnike, ki znajo artikulirati protislovja. Uprizarjajo razpadajoča trupla, kosajo jih na vloge. Naj naštejam imena bodočnosti: Tina Resman, Gaja Filač, Jure Žavbi, Klemen Kovačič, Klara Kuk, Gašper Lovrec, Lea Mihevc, Filip Mramor, Domen Novak, Ivana Percan Kodarin, Iva Štefanija Slosar, Veronika Železnik in Blaž Dolenc.

 

Veliko dramskih besedil Heinerja Müllerja še čaka, da se jim bo zgodila zgodovina. Vse to je zapisano v knjigi z naslovom Kvartet / Nova realnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
13
26.09.2021 10:00
Nenehno nam govorijo, da uvajanje novih kultur bogati družbo kot celoto. Se strinjam, če se uvajajo počasi in s sočutjem do ... Več.
Piše: Paul A. Nuttall
Človekova individualnost je nosilec smisla, ne pa božja veža
4
25.09.2021 22:40
Skupina KOD-a je izhajala iz velikega zavračanja, ki se je začelo v šestdesetih letih v umetnosti in nadaljevalo v sedemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.328
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.608
03/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.658
04/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.497
05/
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.069
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.148
07/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 1.038
08/
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
Uredništvo
Ogledov: 806
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 926
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 753