Razkrivamo

Benedejčič ruski agent? Slaba šala, rusofil z agendo je Erjavec!

Nedavno je v slovenski javnosti odjeknila afera "ruskega agenta" Benedejčiča. Andrej Benedejčič, slovenski veleposlanik pri NATO, naj bi bil rusofil in posledično ruski agent. Zgodba pa vendarle ne more biti resnična, in to vsaj zaradi dveh razlogov.

21.09.2014 21:28
Piše: Kizo

Ruska državna podjetja, ki bi bila potencalni kupci slovenskih državnih podjetij, so brezobzirno vodena iz Kremlja, zato bi takšna privatizacija resnično pripeljala Kremelj v samo jedro EU. Foto: www.mediaspeed.net

Pozabite zdaj Benedejčičevo citiranje Puškina in njegovo "nadmudrivanje" o Putinu in se raje vprašajte, kdo je v tej državi res rusofil z agendo?

 

Za povrhu pa je sin rusofilskega podpredsednika DeSUS-a in predsednika rusofilskega društva zaposlen pri predsedniku DeSUS-a ministru Erjavcu in zadolžen prav za to bilateralo.

 

Sberbank je največja ruska banka in ena največjih na svetu. Njena posebnost je v tem, da je s 50 odstotki + 1 delnico njen največji lastnik ruska centralna banka. Ja, prav ste prebrali, v Ruski federaciji ne obstaja prav nič takega kot ločitev monetarne politike in komercialnega bančništva, v tej državi je povsem normalno, da je Centralna banka istočasno in regulator in lastnik komercialne banke.

 

Erjavec je potreboval spin, zato da na zaslišanju odkloni neprijetna vprašanja.

 

Težko je verjeti, da v FSB pod učinkovitost kontraobveščevalne dejavnosti razumejo skorajda javne prepire o moči Rusije in citiranje Puškina. 

 

Vprašanje, ki je na mestu pa je, ali bi normalen zunanji minister res pristal na prodajo domačega podjetja ruskemu državnemu podjetju, ki deluje po predsedniških ukazih iz Kremlja, ki ga obvladujejo najbolj razvpiti oligarhi in kjer je povsem normalno, da minister zamenjuje direktorje uprave?

Prvič, upoštevajoč naše vire na Ministrstvu za zunanje zadeve je Benedejčič, nekdanji veleposlanik RS v Ruski federaciji, dejansko res rusofil (beri: rad govori rusko, obseden je z rusko književnostjo in za hobi prebira rusko zgodovino), ampak med rusofilom brez posebne agende in ruskim agentom je velika razlika.

 

Težko je namreč verjeti, da v FSB pod učinkovitost kontraobveščevalne dejavnosti razumejo skorajda javne prepire o moči Rusije in citiranje Puškina. In drugič, glede na naše informacije je Benedejčiča, ruso-hobija, zaščitil sam NATO in ga promoviral kot največjega slovenskega atlanticista. Toliko o tezi o slovenskem veleposlaniku v NATO, ki naj bi bil ruski agent.

 

Če to drži, zakaj je potem v medijih eksplodirala afera Benedejčič? Primarno zaradi potrebe po učinkovitem spinu s strani Karla Erjavca. Namreč, očitno se nekdanji avstralski veleposlanik Balažic še kar ne misli umiriti in je še pred ministrskim zaslišanjem Erjavca pred parlamentarnim odborom sklical tiskovno konferenco, na kateri je razkril sprevrženo kadrovsko politiko liderja slovenskih upokojencev.

 

Erjavec je logično potreboval spin, zato da na zaslišanju odkloni neprijetna vprašanja. In Erjavcu se je izšlo, saj je na zaslišanju pred parlamentarnim odborom odgovarjal predvsem na vprašanja, ki so bila zanj benigna. Benigna  zato, ker je pojasnjeval neobstoječo afero Benedejčič in se s tem izognil vsem očitkom, ki jih je v javnosti nanizal Balažic.

 

Vendar pa je bil spin z Benedejčičem najbolj neumna poteza kar se jih je lahko Erjavcu pripetilo. Zakaj? Zato, ker če ne bi bilo rusofilske afere, potem nihče ne bi sestavil vseh zgodb in pokazal, tako kot bomo mi na Portalu Plus, da je v resnici rusofil z agendo prav Erjavec.

 

 

Prvič, jedro vplivnih DeSUS-ovcov so rusofili

 

Začnimo z Erjavčevim vstopom v svet ruske politike. Saša Ivan Geržina je podpredsednik DeSUS-a in tesni sodelavec Karla Erjavca. Gre za upokojenega gospodarstvenika in diplomata, ki pa je v prostem času tudi predsednik, glej ga glej, društva slovensko-ruskega prijateljstva. Se vam mar ne dozdeva, da je to za odtenek bolj rusofilsko kot pa Benedejčičevo citiranje Puškina?

 

S tem pa se zgodba o tesni povezavi društva slovensko-ruskega prijateljstva in Ministrstva za zunanje zadeve, oziroma zgodba o navezavi dvojca Geržina - Erjavec še ne konča. Eden izmed primerov netransparentnega in klientelističnega kadrovanja, ki jih je predstavil Balažic na tiskovni konferenci, je prav imenovanje Geržinovega sina Aleksandra Geržine za v.d. generalnega direktorja Direktorata za bilateralo in evropske zadeve.

 

Kaj je v tem kontekstu narobe? Ali morda pretiravam in gre zgolj za ljudi, ki v prostem času radi pijejo vodko? Problem je v tem, da je DeSUS očitno uzurpiral slovenske institucije s tem, ko je predsednik te stranke postal minister za zunanje zadeve (in je, kot bomo kasneje pokazali, zelo tesno naslonjen na Rusko federacijo), podpredsednik te stranke je predsednik društva slovensko-ruskega prijateljstva, znotraj katerega se zbira ista interesna skupina, ki jo Erjavec pogosto naloži na letalo in odpelje na gospodarsko bilateralo v Moskvo.

 

Za povrhu pa je sin rusofilskega podpredsednika DeSUS-a in predsednika rusofilskega društva zaposlen pri predsedniku DeSUS-a ministru Erjavcu in zadolžen prav za to bilateralo. Naj vam povem še bolj natančno: če želite imeti karkoli opraviti z Rusko federacijo in iščete institucionalno pot, potem je mimo DeSUS-a ne boste našli. Seveda obstaja izjema, ampak potem boste pa za pomoč morali zaprositi častnega člana Geržinovega društva Milana Kučana.

 

Torej? Kdo predstavlja varnostno tveganje v srcu EU? Puškinolog Benedejčič ali kremlinolog in zunanji minister Karl Erjavec, ki v svoji stranki združuje vse institucionalne poti do Ruske federacije?

 

 

Drugič, v čigavem imenu ponuja Erjavec Rusom slovenska podjetja?

 

V skladu z vladno zavezo bivše vlade, da bo vlada privatizirala, ampak da v bistvu tega ne bo naredila, je  Erjavec prevzel iniciativo in iskal "strateške kupce" za slovenska podjetja v tujini. To je seveda precej nenavadno zaradi dveh razlogov. Prvič, ker je Erjavec bojda velik borec proti privatizaciji in drugič, ker se je cela njegova iniciativa spremenila v ekskluzivno ponujanje slovenskih podjetij Rusom.

 

Vsaj v zadnjih dveh letih niso imeli priložnosti niti enkrat slišati ničesar o tem, da bi Erjavec izvajal kakšen privatizacijski "roadshow" po Italiji ali Nemčiji (to je počela Bratuškova), hkrati pa nismo mogli nehati poslušati o njegovih srečanjih z Nikolajem Nikiforovom, ruskim ministrom za množične zveze in komunikacije. Zakaj je to problematično?

 

29. julija 2013 je Nikiforov na skupni tiskovni konferenci z Erjavcem na Strmolu pojasnil, da se Rusija zanima za privatizacijo v Sloveniji, predvsem pa jo zanimajo banke, aerodrom in pa Telekom Slovenije. Prevedimo trditev: Erjavec je očitno ponujal kakšen NKBM kakšni Sberbanki (NLB se tako ali tako ne sme prodati, ostalo pa so minorne investicije ali smeti), Aerodrom Aeroflotu in Telekom Slovenije Rostelecomu.

 

To bi bilo lahko sprejeto kot pozitivna novica, če s potencialnimi kupci ne bi bilo kar nekaj težav. Poglejmo, komu je Erjavec (pa verjetno tudi upokojenski podpredsednik, prijatelj Rusov Geržina in ljubitelj bilaterale Geržina mlajši) ponujal slovenska podjetja.

 

Sberbank je največja ruska banka in ena največjih na svetu. Njena posebnost je v tem, da je s 50 odstotki + 1 delnico njen največji lastnik ruska centralna banka. Ja, prav ste prebrali, v Ruski federaciji ne obstaja prav nič takega kot ločitev monetarne politike in komercialnega bančništva, v tej državi je povsem normalno, da je Centralna banka istočasno in regulator in lastnik komercialne banke.

 

Če imate problem s to ekonomsko latovščino si zamislite, da bi bila Banka Slovenije lastnica NLB. Si lahko zamišljate še kaj bolj norega? Jaz si lahko: recimo, da takšna banka kupi slovensko paradržavno banko. Je to kakšna privatizacija, če se zgodi samo prenos lastništva iz ene vlade na drugo? In če je temu tako, v čem je logika takšne privatizacije, če odštejemo rento od prodaje?

 

Prodajati NLB ruski državi in povzročiti, da se uprava NLB ne imenuje več na Gregorčičevi, ampak v Kremlju namreč ne pomeni, da je zadovoljen tudi cilj privatizacije, ki naj bi bil učinkovito upravljanje z banko. Ravno zaradi tega je jasno, da so Erjavca, velikega borca proti bankam in privatizaciji, vodili neki drugi motivi.

 

Aeroflot je največja ruska letalska družba, ki je v 51-odstotni lasti ruske vlade (ne, ni napaka, lastnik podjetja je dejansko vlada in ne država ali kak paradržavni sklad) in ki jo vodi nekdanji Putinov minister Vitaly Savelyev (pred tem Gazprom in Sistema, kar tudi pojasni marsikaj). Ravno zaradi tega ni nenavadno, da so člani upravnega odbora tega podjetja striktno izbrani in imenovani v Putinovi pisarni. Še enkrat več je Erjavec iskal odličnega kremeljskega kupca. 

 

Rostelecom je največje rusko telekomunikacijsko podjetje. Podjetje je seveda v večinski državni lasti, njegova zadnja oblika pa je nastala tako, da je leta 2012 Dimitri Medvedjev izdal ukaz (spet, ni napaka), da se združita predhodna oblika Rostelecom in Svyazinvest v nov Rostelecom. Samo za okus, kako deluje relacija ruska ekonomska politika, sledi v nadaljevanju kratek oris relacije Kremelj – ruska podjetja, ki jih ima Erjavec tako rad.

 

Leta 2012, torej v času, ko je Medvedjev z ukazi izvajal konsolidacijo Rostelecom, je v to podjetje želel vstopiti oligarh Arkady Rotenberg. Rotenberg ni čisto navaden oligarh, saj je poleg tega, da ga najdete v ogromnem številu zelo zanimivih poslov (predvsem v zvezi z idolom vseh slovenskih vlad Gazpromom) znan po tem, da je Putinov judo partner. Njegovemu 10,7-odstotnemu vstopu v Rostelecom, ki ga je podprl Kremelj, pa je nasprotoval Provotorov tedanji direktor Rostelecoma (seveda nasprotovanje ni temeljilo na antioligarhičnem sentimentu).

 

Epilog epizode? Provotorov je odletel (nasledil ga je preverjeni Sergey Kalugin), Rotenberg pa je dosegel svoje (k temu mu je Putin navrgel še okoli 5 milijard evrov vreden olimpijski posel v Sočiju). Glavni institucionalni dekapitator Provotorova in obvladanja Rostelecoma pa je bil nihče drug kot Erjavčev prijatelj Nikiforov. Res odličen partner za Telekom Slovenije, kajne?

 

Vprašanje, ki je na mestu pa je, ali bi normalen zunanji minister (tak, ki ni rusofil z agendo) res pristal na prodajo domačega podjetja ruskemu državnemu podjetju, ki deluje po predsedniških ukazih iz Kremlja, ki ga obvladujejo najbolj razvpiti oligarhi (in Rotberg je na spisku v EU blokiranih Rusov) in kjer je povsem normalno, da  minister zamenjuje direktorje uprave?

 

Če vas je motil Agrokor, potem še enkrat pomislite na ruske vlagatelje in se ponovno vprašajte, če že je v tej državi kak ruski agent, ali je to Benedejčič ali Erjavec? Ker če smo realni, Erjavčevo prodajanje slovenskih podjetij Rusom ni ne učinkovita privatizacija ne logična poteza nekoga, ki bi želel tej državi dobro. Takšno obnašanje je kvečjemu zrelo za konec ministrske kariere, ne pa za vedno nova imenovanja Erjavca za ministra.

 

In tudi če vzamemo v zakup, da so informacije o Sberbanki, Aeroflotu in Rostelecomu kot potencialnih kupcih slovenskih podjetij zgolj špekulacija vedite, da so mehanizmi delovanja v vseh preostalih ruskih podjetjih identični.

 

 

Tretjič, Erjavčev program je ravno sodelovanje z Rusi

 

Na zadnjih državnozborskih volitvah je ekonomski program Erjavca in DeSUS-a, seveda poleg naših upokojencev, sestavljala še paradigma, da naj Rusi vendarle že pridejo. Erjavec ni zamudil nobene priložnosti, da ne bi povedal, kako se je ravno zaradi njega povečala menjava med Slovenijo in Rusko federacijo, koliko prostora za rast te menjave je še in kako je Rusija na splošno država ekonomskih priložnosti (nekako drugih držav niti ni zares izpostavljal). Rusofil?

 

Spomnite se tudi Erjavčeve epohalne samoponudbe, da bo posredoval med EU in Rusko federacijo v primeru Ukrajine. Rusofil?

 

Skratka, če povzamem. Zgodil se je spin od zgodbe o Erjavčevem kadrovanju na Ministrstvu za zunanje zadeve na Benedejčiča. S tem pa je šel Erjavec na tanek led in se vsaj na Portalu Plus skozi ta led tudi vdrl. Erjavec je namreč tisti, ki je preko DeSUS-a (Ministrstvo za zunanje zadeve in društvo slovensko-ruskega prijateljstva) prevzel institucionalne stike z Rusijo. Erjavec je tisti, ki se je nerazumno mnogokrat dobil z Nikiforovom, kremeljskim eksekutorjem in mu ponujal privatizacijo slovenskih podjetij.

 

Kot smo pokazali, pa to ni običajna privatizacija, ampak privatizacija, ki bi slovenskim lastnikom dala nekajkrat hujše lastnike, kot je Todorićev Agrokor. Ruska državna podjetja, ki bi bila potencalni kupci slovenskih državnih podjetij, so brezobzirno vodena iz Kremlja, zato bi takšna privatizacija resnično pripeljala Kremelj v samo jedro EU, še več, blokirani ruski oligarhi najhujše vrste bi postali legitimni lastniki slovenskih podjetij. Pozabite zdaj Benedejčičevo citiranje Puškina in njegovo "nadmudrivanje" o Putinu in se raje vprašajte, kdo je v tej državi res rusofil z agendo? Pa seveda, kdo je že tisti, ki ga je vzel v vlado?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.439
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.347
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.177
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.643
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.851
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.524
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.189
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.289
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.514