Komentar

Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)

"Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo" je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v Sloveniji in svetu v devetih točkah predstavijo osnovna načela, vrednote in usmeritve razvoja naše države, za katere se zavzemajo. Dokument je podpisalo tudi velikoa uglednih posameznikov, kar mu nedvomno daje dodatno težo. Vsekakor so takšne pobude vedno dobrodošle in glede na trende v svetu jih je še premalo. Posebno takšnih, ki bi bile potem zajete v volilnih programih strank in še bolj v operativnih politikah vladajočih struktur. A za operativno uporabo in izpeljavo je dobro, da so cilji realno uresničljivi in konsistentni. V tekstu sem izpostavil nekaj podrobnosti z ekonomskega področja, kjer vidim možnosti nekoliko drugače in verjetno je smiselno takšne vidike tudi omeniti. Predvsem pa sem dodal nekaj dodatnih pogledov glede ocene stanja v Sloveniji - kjer sicer vem, da je kritičnost mnogo bolj sprejemljiva.

22.10.2020 21:20
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Program   izhodišča   Slovenija   intelektualci   produktivnost   socialna država

Vse je narobe, vse je slabo, vsi smo nezadovoljni z doseženim stanjem, ki je seveda daleč od pričakovanj ter od možnosti, ki jih je naša država imela.

Pred dnevi je bil v javnosti predstavljen dokument "Izhodišča za program zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo". V njem avtorji po začetni oceni stanja v Sloveniji in svetu v devetih točkah predstavijo osnovna načela, vrednote in usmeritve razvoja Slovenije, za katere se zavzemajo. Dokument je dobil podporo (podpise) tudi velikega števila uglednih posameznikov, kar mu nedvomno daje dodatno težo.

 

V dokumentu so usmeritve, kakšne države si želimo in težko bi oporekali kateri od navedb. Dejstvo je, da gre zadnja desetletja svet v smeri vse večje prevlade kapitala, ustvarjanja vse večjih razlik med ljudmi in da so se učinki pretežnega dela gospodarske rasti v tem času prelili v žepe premožnejših, spodnji in srednji razred pa je ostal v dohodkovno enakem, če ne celo slabšem položaju. Vsekakor so zato vsakršne pobude proti zaustavitvi teh trendov dobrodošle.

 

V dokumentu so torej predstavljeni cilji, za katere se moramo zavzemati, vseeno pa ni odveč izpostaviti, da gre tudi za seznam želja in pričakovanj, za katere vemo, da bodo kljub dobrim namenom avtorjev izredno težko uresničljivi. Zastavljeni cilji temeljijo na oceni trenutnega stanja predvsem v Sloveniji, ta ocena pa je izjemno kritična do vseh naših dosežkov. V tem delu bi rekel, da povzema nek splošno sprejet negativizem, seveda v smislu, da so zato krivi "neki drugi". Vse je narobe, vse je slabo, vsi smo nezadovoljni z doseženim stanjem, ki je seveda daleč od pričakovanj ter od možnosti, ki jih je naša država imela. Zanimivo, da se na tej točki v Sloveniji pravzaprav skoraj vsi strinjamo(jo), ne glede na politično pripadnost ali svetovni nazor - le krivca vidi vsak drugje, ne pri sebi.

 

Ob tako velikem poenotenju je takšnem splošnemu prepričanju težko oporekati, a če pogledamo samo ekonomske vidike v nekaj širšem smislu, mogoče zadeve vseeno niso tako slabe. Res nismo postali Švica, a tudi v Švici so daleč od idealne družbe, o kateri govori omenjeni dokument. In najbrž smo po kakšnem kriteriju tudi boljši od Švice.

 

 

Pretirana kritičnost

 

Izhodišča Programa za zavezništvo torej v preambuli dokaj kritično obravnavajo naše trenutne razmere, ki pa po moji oceni vseeno niso tako kritične, kot je zapisano. Avtorji namreč ocenjujejo, da smo se po 30 letih uvrstili "na dno vseh članic EU", da nas "države nekdanjega vzhodnega bloka prehitevajo ali dohitevajo". Slednje sicer deloma velja, a ravno v tistem delu ekonomskega razvoja, ki ga z usmeritvami programa odklanjamo in želimo spremeniti [1].

 

Drži - Čehi imajo danes nekaj višji BDP na prebivalca, merjeno v kupni moči [2] in ostale države so se nam približale [3]. Ampak, ali imajo bolje organiziran zdravstveni sistem, boljše socialno varstvo, brezplačno šolstvo ali vrtce, bolj ekološko osveščeno industrijo, manjše razlike med prejemki in premoženjem ljudi, manj revnih in revščine ... ? Nas prehitevajo na področjih, ki smo jih zastavili kot cilj in jih želimo izboljšati? Ne, na vseh navedenih področjih smo in ostajamo boljši (seveda generalno, v posameznih primerih je lahko tudi drugače)!

 

Prehitevajo pa nas v večjem odpiranju tujemu kapitalu, ki v državo sicer pripelje nova delovna mesta, ki prinaša tudi višji BDP in hitrejši razvoj države. Pri nas smo bili na začetku bolj zadržani do razprodaje tujcem, čeprav sta tako država kot zasebni sektor v zadnjih desetih letih to odpiranje (prodajo) pospešila. Večji obseg in vloga tujega kapitala in kapitala nasploh nedvomno pripeljeta do hitrejšega razvoja in rasti (do višjega BDP), a odražata se tudi v večjem razlikovanju, v delitvi ustvarjene vrednosti v večjo korist kapitalu, v zniževanju pravic zaposlenih in socialnih pravic. To je sicer z zakonodajo možno omejevati, a objektivno to potem povzroča tudi manjši interes kapitala za vstop.

  

V dilemi, kakšno politiko voditi na tem področju, nam doseženi rezultati kažejo, da smo v preteklosti vseeno vodili še kar solidne politike, da smo vseeno znali najti neko ravnotežje med interesi kapitala in solidarnostjo (socialno državo). Kapitalu smo odprli vrata (samo z domačimi viri bi preveč zaostajali) [4], a v primerjavi z drugimi državami vseeno zadržali višji nivo socialne države in tudi stopnje progresivnega obdavčevanja. Lahko rečemo, da to ni idealno, a v danih razmerah obojestranskih pritiskov je mogoče še najbolj realno in učinkovito [5]. In zaradi tega imamo res na primer nekaj nižji BDP na prebivalca kot Čehi, a oni od tega BDP namenijo 40 % za delo (za prejemke ljudi iz naslova vloženega dela), mi pa 50 % (podobno kot pravzaprav tudi Nemci). Zato imamo med vsemi državami na svetu praktično najnižje koeficiente neenakosti in ti se v trendu niti ne poslabšujejo. Zaradi sprejetih politik v Sloveniji tudi nimamo izjemno premožnih ljudi, katerim bi lahko očitali pridobitev tega premoženja na osnovi spornih privatizacijskih procesov, kot velja za vse vzhodne države, iz katerih danes takšni posamezniki kupujejo podjetja v Sloveniji.

 

 

Lahko bi dosegli več, toda ...

 

Veliko poudarka v oceni in tudi v predlogih gre v smeri kritike vse bolj nepravične delitve ustvarjene vrednost in zato se predlaga preobrat tudi na tem področju. Tudi tu je potrebno izpostaviti, da ima danes v Sloveniji 98 % redno zaposlenih (brez 20.000 najbolje plačanih in brez tistih, ki niso v rednih oblikah zaposlitve) plače v razmerju 1 : 3. In da bi omejitev neto prejemkov iz dela na primer na največ 3.000 evrov mesečno omogočala popravek vseh plač le za 2 % navzgor. "Manevrski prostor" za drugačno delitev dodane vrednosti, za bolj pošteno in pravično nagrajevanje je relativno majhen in nerealna so pričakovanja, kako bi z drugačno delitvijo lahko zagotovili pomembno izboljšanje položaja vsem, predvsem tistih z nizkimi prejemki. Tega lahko povečamo samo z nadaljnjo rastjo produktivnosti, z več ustvarjenim dohodkom ter vzporedno z dosledno vodeno socialno politiko. Glede na razpoložljive vire pa že danes ni nobenega razloga, da ne bi mogli odpravljati primere izrazite revščine.

  

Ti podatki in primerjave vseeno kažejo, da so ocene stanja pri nas vseeno preveč kritične, da pa si glede na doseženo stopnjo razvoja, večje izboljšanja ekonomskega položaja ljudi težko privoščimo. Bi lahko dosegli več? Da, a izkušnje kažejo, da s politikami, ki vodijo v drugačno smer socialne varnosti in solidarnosti. Seveda s tem ne zanikam nujnosti reševanja akutnih težav na področju sociale in solidarnosti, ne trdim, da teh problemov ni - a ob doslednem upoštevanju veljavne zakonodaje bi jih lahko že danes razrešili. Za pomembnejše premike pa veliko prostora ni.

 

Nedvomno potekajo v svetu in tudi v Evropi procesi "dominacije zasebnega kapitala, krčenja socialne države, zmanjšanja družbene veljave dela, socialne pravičnosti in solidarnosti" (povzeto po Programu). In prav je, da se zavzemamo za preobrat teh trendov tudi s takšnimi pobudami in programi. Ker je Slovenija seveda del Evrope, tudi mi nismo imuni proti tem procesom, a vseeno menim, da smo jih (vsaj do nedavnega) še kolikor toliko obvladovali in znali najti nek sprejemljiv kompromis med učinkovitostjo in rastjo ter socialo in solidarnostjo. Seveda pa ima vsak kompromis pluse in minuse. 

 

Izpostavljamo npr. "beg možganov", a če so okoli nas pripravljeni najbolj sposobne ljudi tudi močno nagraditi, potem se seveda to odraža v večjih razlikah med ljudmi. Na takšnih primerih se potem pokaže, da so v praksi vsi zastavljeni cilji iz Programa težko uresničljivi - ne moremo zagotoviti "spodbudnega okolja" za najboljše kadre, če jim na drugi strani s ciljem zagotavljanja socialne države (polno zaposlitev vsem, minimalne prejemke za spodobno življenje) omejujemo višino plač in postavljamo višje davke kot v "spodbudnejšem" okolju. Seveda "spodbudnejše" okolje ne pomeni samo višjih plač, temveč tudi možnosti za denimo raziskovalno delo, a tu imamo tudi druge omejitve. Načeloma torej lahko sprejmemo vse cilje, a v praksi se bomo soočali z nasprotji in potrebo po nekem kompromisu. To so dileme, s katerimi se sicer potem mora spoprijeti operativna politika in poiskati neko optimalno pot. Cilji so sicer lahko tudi idealistični, a vseeno bi morali oceniti tudi realne možnosti.

 

 

Potrošnja omogoča dodano vrednost 

 

Zastavljamo si cilj, da "spodbujanje potrošništva" količinske rasti ni zaželeno, a potrošnja na drugi strani (na prodajni) omogoča ustvarjanje dodane vrednosti in višje blagostanje. Posegamo lahko na drugačno delitev dodane vrednosti in na višino obdavčevanja, če pa bomo ustvarjanje omejevali še z omejitvijo potrošnje ter na primer tudi z močno pospešenim uvajanjem obnovljivih energetskih virov, se pač to odraža v nižjem ustvarjenem dohodku in posledično težjem izpolnjevanju ostalih ciljev. Načeloma lahko vse to podpiramo, a v praksi so vse te odločitve soodvisne. In te dileme je dobro, da imamo pred očmi, ko si postavljamo cilje, ki so si v realnosti običajno v nasprotju.

 

Kot sem napisal na začetku, so vsekakor takšne pobude vedno dobrodošle in glede na trende v svetu jih je še premalo. Posebno takšnih, ki bi bile potem zajete v volilnih programih strank in še bolj v operativnih politikah vladajočih struktur. A za operativno uporabo in izpeljavo je dobro, da so cilji realno uresničljivi in konsistentni. V tekstu sem izpostavil nekaj podrobnosti z ekonomskega področja, kjer vidim možnosti nekoliko drugače in verjetno je smiselno takšne vidike tudi omeniti. Predvsem pa sem dodal nekaj dodatnih pogledov glede ocene stanja v Sloveniji - kjer sicer vem, da je kritičnost mnogo bolj sprejemljiva.

  

Seveda se takšno pisanje in razmišljanje lahko razume tudi kot zagovarjanje statusa quo, kar v razmerah, ko večina prebivalstva meni, da je v naši državi vse narobe, ni ravno sprejemljiv predlog. A ko razmišljamo o potrebnih spremembah in upravičenih korekcijah, neka pavšalna, vsesplošna kritika in nezadovoljstvo tudi nista najboljši popotnici. Potrebno je natančneje definirati, kaj je res potrebno spremeniti, kje pa smo vseeno dosegli pozitivne premike in smo mogoče celo boljši od drugih.

 

________________

[1] Pritožujemo se nad "prehitevanjem" vzhodnih držav, v naslednjem odstavku pa izpostavljamo, da se ravno opisana nesprejemljiva politika (politika kapitala) v najbolj surovi obliki odraža pri njih. Ravno zaradi takšne politike, ki jo odklanjamo, so se po nekaterih kazalcih približali Sloveniji, a to najbrž ni pot, kot si jo želimo.

 

[2] Pri tem ni odveč omeniti, da so bili Čehi po tem kazalcu nekoliko pred nami že leta 1995, nato pa vmes nekoliko zaostali.

 

[3] Ostale države nekdanjega vzhodnega bloka so imele višje stopnje rasti, kar je značilno in pričakovano za proces konvergence, tako kot se mi postopno približujemo razvitejšim. Če nam je cilj zmanjševati razlike v EU (to se omenja), potem to pomeni tudi, da se nam bodo slabše razvite države približale, "dohitevale", tako kot se mi približujemo Avstriji, pa se najbrž oni zaradi tega ne pritožujejo.

 

[4] Avstrijci imajo za 50 % višjo produktivnost (in višji povprečni standard) zaradi zgodovine, zaradi boljšega izhodišča ter tudi enkrat več vloženega kapitala na zaposlenega, česar mi preprosto nimamo.

 

[5] Kapital (tuj in domač) seveda pritiska, da bi te pravice in obdavčitve znižali, ker naj bi to pospešilo razvoj in se bolj približali ureditvam v drugih državah, imamo pa tudi nasprotne ideje, da bi morali progresijo obdavčitve s ciljem zmanjševanja razlik med ljudmi še povečati (in sprejeti ureditve, ki bi v še večji meri odstopale od ureditev v sosednjih državah ne glede na morebiten učinek  na učinkovitost). Trenutno imamo najvišje prejemke iz dela obdavčene z 200 % na neto izplačan znesek (za vsakih 100 evrov neto "v žep" je v najvišjem davčnem razredu potrebno državi plačati še 200 evrov davščin). Usmeritev iz Programa (zapisano kot "potrebno je ukiniti dohodninsko olajšavo za zdravstveni prispevek") bi to stopnjo lahko dvignilo celo na 300 % (seveda tega ni nihče računal, niti prikazal v takšni obliki). Za primerjavo - vladni svet za debirokratizacijo predlaga znižanje najvišje obdavčitve dela na 100 %, torej na nivo drugih držav.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.841
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.775
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.646
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.835
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.950
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.207
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.730
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.840
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.164
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509