Komentar

Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)

"Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo" je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v Sloveniji in svetu v devetih točkah predstavijo osnovna načela, vrednote in usmeritve razvoja naše države, za katere se zavzemajo. Dokument je podpisalo tudi velikoa uglednih posameznikov, kar mu nedvomno daje dodatno težo. Vsekakor so takšne pobude vedno dobrodošle in glede na trende v svetu jih je še premalo. Posebno takšnih, ki bi bile potem zajete v volilnih programih strank in še bolj v operativnih politikah vladajočih struktur. A za operativno uporabo in izpeljavo je dobro, da so cilji realno uresničljivi in konsistentni. V tekstu sem izpostavil nekaj podrobnosti z ekonomskega področja, kjer vidim možnosti nekoliko drugače in verjetno je smiselno takšne vidike tudi omeniti. Predvsem pa sem dodal nekaj dodatnih pogledov glede ocene stanja v Sloveniji - kjer sicer vem, da je kritičnost mnogo bolj sprejemljiva.

22.10.2020 21:20
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Program   izhodišča   Slovenija   intelektualci   produktivnost   socialna država

Vse je narobe, vse je slabo, vsi smo nezadovoljni z doseženim stanjem, ki je seveda daleč od pričakovanj ter od možnosti, ki jih je naša država imela.

Pred dnevi je bil v javnosti predstavljen dokument "Izhodišča za program zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo". V njem avtorji po začetni oceni stanja v Sloveniji in svetu v devetih točkah predstavijo osnovna načela, vrednote in usmeritve razvoja Slovenije, za katere se zavzemajo. Dokument je dobil podporo (podpise) tudi velikega števila uglednih posameznikov, kar mu nedvomno daje dodatno težo.

 

V dokumentu so usmeritve, kakšne države si želimo in težko bi oporekali kateri od navedb. Dejstvo je, da gre zadnja desetletja svet v smeri vse večje prevlade kapitala, ustvarjanja vse večjih razlik med ljudmi in da so se učinki pretežnega dela gospodarske rasti v tem času prelili v žepe premožnejših, spodnji in srednji razred pa je ostal v dohodkovno enakem, če ne celo slabšem položaju. Vsekakor so zato vsakršne pobude proti zaustavitvi teh trendov dobrodošle.

 

V dokumentu so torej predstavljeni cilji, za katere se moramo zavzemati, vseeno pa ni odveč izpostaviti, da gre tudi za seznam želja in pričakovanj, za katere vemo, da bodo kljub dobrim namenom avtorjev izredno težko uresničljivi. Zastavljeni cilji temeljijo na oceni trenutnega stanja predvsem v Sloveniji, ta ocena pa je izjemno kritična do vseh naših dosežkov. V tem delu bi rekel, da povzema nek splošno sprejet negativizem, seveda v smislu, da so zato krivi "neki drugi". Vse je narobe, vse je slabo, vsi smo nezadovoljni z doseženim stanjem, ki je seveda daleč od pričakovanj ter od možnosti, ki jih je naša država imela. Zanimivo, da se na tej točki v Sloveniji pravzaprav skoraj vsi strinjamo(jo), ne glede na politično pripadnost ali svetovni nazor - le krivca vidi vsak drugje, ne pri sebi.

 

Ob tako velikem poenotenju je takšnem splošnemu prepričanju težko oporekati, a če pogledamo samo ekonomske vidike v nekaj širšem smislu, mogoče zadeve vseeno niso tako slabe. Res nismo postali Švica, a tudi v Švici so daleč od idealne družbe, o kateri govori omenjeni dokument. In najbrž smo po kakšnem kriteriju tudi boljši od Švice.

 

 

Pretirana kritičnost

 

Izhodišča Programa za zavezništvo torej v preambuli dokaj kritično obravnavajo naše trenutne razmere, ki pa po moji oceni vseeno niso tako kritične, kot je zapisano. Avtorji namreč ocenjujejo, da smo se po 30 letih uvrstili "na dno vseh članic EU", da nas "države nekdanjega vzhodnega bloka prehitevajo ali dohitevajo". Slednje sicer deloma velja, a ravno v tistem delu ekonomskega razvoja, ki ga z usmeritvami programa odklanjamo in želimo spremeniti [1].

 

Drži - Čehi imajo danes nekaj višji BDP na prebivalca, merjeno v kupni moči [2] in ostale države so se nam približale [3]. Ampak, ali imajo bolje organiziran zdravstveni sistem, boljše socialno varstvo, brezplačno šolstvo ali vrtce, bolj ekološko osveščeno industrijo, manjše razlike med prejemki in premoženjem ljudi, manj revnih in revščine ... ? Nas prehitevajo na področjih, ki smo jih zastavili kot cilj in jih želimo izboljšati? Ne, na vseh navedenih področjih smo in ostajamo boljši (seveda generalno, v posameznih primerih je lahko tudi drugače)!

 

Prehitevajo pa nas v večjem odpiranju tujemu kapitalu, ki v državo sicer pripelje nova delovna mesta, ki prinaša tudi višji BDP in hitrejši razvoj države. Pri nas smo bili na začetku bolj zadržani do razprodaje tujcem, čeprav sta tako država kot zasebni sektor v zadnjih desetih letih to odpiranje (prodajo) pospešila. Večji obseg in vloga tujega kapitala in kapitala nasploh nedvomno pripeljeta do hitrejšega razvoja in rasti (do višjega BDP), a odražata se tudi v večjem razlikovanju, v delitvi ustvarjene vrednosti v večjo korist kapitalu, v zniževanju pravic zaposlenih in socialnih pravic. To je sicer z zakonodajo možno omejevati, a objektivno to potem povzroča tudi manjši interes kapitala za vstop.

  

V dilemi, kakšno politiko voditi na tem področju, nam doseženi rezultati kažejo, da smo v preteklosti vseeno vodili še kar solidne politike, da smo vseeno znali najti neko ravnotežje med interesi kapitala in solidarnostjo (socialno državo). Kapitalu smo odprli vrata (samo z domačimi viri bi preveč zaostajali) [4], a v primerjavi z drugimi državami vseeno zadržali višji nivo socialne države in tudi stopnje progresivnega obdavčevanja. Lahko rečemo, da to ni idealno, a v danih razmerah obojestranskih pritiskov je mogoče še najbolj realno in učinkovito [5]. In zaradi tega imamo res na primer nekaj nižji BDP na prebivalca kot Čehi, a oni od tega BDP namenijo 40 % za delo (za prejemke ljudi iz naslova vloženega dela), mi pa 50 % (podobno kot pravzaprav tudi Nemci). Zato imamo med vsemi državami na svetu praktično najnižje koeficiente neenakosti in ti se v trendu niti ne poslabšujejo. Zaradi sprejetih politik v Sloveniji tudi nimamo izjemno premožnih ljudi, katerim bi lahko očitali pridobitev tega premoženja na osnovi spornih privatizacijskih procesov, kot velja za vse vzhodne države, iz katerih danes takšni posamezniki kupujejo podjetja v Sloveniji.

 

 

Lahko bi dosegli več, toda ...

 

Veliko poudarka v oceni in tudi v predlogih gre v smeri kritike vse bolj nepravične delitve ustvarjene vrednost in zato se predlaga preobrat tudi na tem področju. Tudi tu je potrebno izpostaviti, da ima danes v Sloveniji 98 % redno zaposlenih (brez 20.000 najbolje plačanih in brez tistih, ki niso v rednih oblikah zaposlitve) plače v razmerju 1 : 3. In da bi omejitev neto prejemkov iz dela na primer na največ 3.000 evrov mesečno omogočala popravek vseh plač le za 2 % navzgor. "Manevrski prostor" za drugačno delitev dodane vrednosti, za bolj pošteno in pravično nagrajevanje je relativno majhen in nerealna so pričakovanja, kako bi z drugačno delitvijo lahko zagotovili pomembno izboljšanje položaja vsem, predvsem tistih z nizkimi prejemki. Tega lahko povečamo samo z nadaljnjo rastjo produktivnosti, z več ustvarjenim dohodkom ter vzporedno z dosledno vodeno socialno politiko. Glede na razpoložljive vire pa že danes ni nobenega razloga, da ne bi mogli odpravljati primere izrazite revščine.

  

Ti podatki in primerjave vseeno kažejo, da so ocene stanja pri nas vseeno preveč kritične, da pa si glede na doseženo stopnjo razvoja, večje izboljšanja ekonomskega položaja ljudi težko privoščimo. Bi lahko dosegli več? Da, a izkušnje kažejo, da s politikami, ki vodijo v drugačno smer socialne varnosti in solidarnosti. Seveda s tem ne zanikam nujnosti reševanja akutnih težav na področju sociale in solidarnosti, ne trdim, da teh problemov ni - a ob doslednem upoštevanju veljavne zakonodaje bi jih lahko že danes razrešili. Za pomembnejše premike pa veliko prostora ni.

 

Nedvomno potekajo v svetu in tudi v Evropi procesi "dominacije zasebnega kapitala, krčenja socialne države, zmanjšanja družbene veljave dela, socialne pravičnosti in solidarnosti" (povzeto po Programu). In prav je, da se zavzemamo za preobrat teh trendov tudi s takšnimi pobudami in programi. Ker je Slovenija seveda del Evrope, tudi mi nismo imuni proti tem procesom, a vseeno menim, da smo jih (vsaj do nedavnega) še kolikor toliko obvladovali in znali najti nek sprejemljiv kompromis med učinkovitostjo in rastjo ter socialo in solidarnostjo. Seveda pa ima vsak kompromis pluse in minuse. 

 

Izpostavljamo npr. "beg možganov", a če so okoli nas pripravljeni najbolj sposobne ljudi tudi močno nagraditi, potem se seveda to odraža v večjih razlikah med ljudmi. Na takšnih primerih se potem pokaže, da so v praksi vsi zastavljeni cilji iz Programa težko uresničljivi - ne moremo zagotoviti "spodbudnega okolja" za najboljše kadre, če jim na drugi strani s ciljem zagotavljanja socialne države (polno zaposlitev vsem, minimalne prejemke za spodobno življenje) omejujemo višino plač in postavljamo višje davke kot v "spodbudnejšem" okolju. Seveda "spodbudnejše" okolje ne pomeni samo višjih plač, temveč tudi možnosti za denimo raziskovalno delo, a tu imamo tudi druge omejitve. Načeloma torej lahko sprejmemo vse cilje, a v praksi se bomo soočali z nasprotji in potrebo po nekem kompromisu. To so dileme, s katerimi se sicer potem mora spoprijeti operativna politika in poiskati neko optimalno pot. Cilji so sicer lahko tudi idealistični, a vseeno bi morali oceniti tudi realne možnosti.

 

 

Potrošnja omogoča dodano vrednost 

 

Zastavljamo si cilj, da "spodbujanje potrošništva" količinske rasti ni zaželeno, a potrošnja na drugi strani (na prodajni) omogoča ustvarjanje dodane vrednosti in višje blagostanje. Posegamo lahko na drugačno delitev dodane vrednosti in na višino obdavčevanja, če pa bomo ustvarjanje omejevali še z omejitvijo potrošnje ter na primer tudi z močno pospešenim uvajanjem obnovljivih energetskih virov, se pač to odraža v nižjem ustvarjenem dohodku in posledično težjem izpolnjevanju ostalih ciljev. Načeloma lahko vse to podpiramo, a v praksi so vse te odločitve soodvisne. In te dileme je dobro, da imamo pred očmi, ko si postavljamo cilje, ki so si v realnosti običajno v nasprotju.

 

Kot sem napisal na začetku, so vsekakor takšne pobude vedno dobrodošle in glede na trende v svetu jih je še premalo. Posebno takšnih, ki bi bile potem zajete v volilnih programih strank in še bolj v operativnih politikah vladajočih struktur. A za operativno uporabo in izpeljavo je dobro, da so cilji realno uresničljivi in konsistentni. V tekstu sem izpostavil nekaj podrobnosti z ekonomskega področja, kjer vidim možnosti nekoliko drugače in verjetno je smiselno takšne vidike tudi omeniti. Predvsem pa sem dodal nekaj dodatnih pogledov glede ocene stanja v Sloveniji - kjer sicer vem, da je kritičnost mnogo bolj sprejemljiva.

  

Seveda se takšno pisanje in razmišljanje lahko razume tudi kot zagovarjanje statusa quo, kar v razmerah, ko večina prebivalstva meni, da je v naši državi vse narobe, ni ravno sprejemljiv predlog. A ko razmišljamo o potrebnih spremembah in upravičenih korekcijah, neka pavšalna, vsesplošna kritika in nezadovoljstvo tudi nista najboljši popotnici. Potrebno je natančneje definirati, kaj je res potrebno spremeniti, kje pa smo vseeno dosegli pozitivne premike in smo mogoče celo boljši od drugih.

 

________________

[1] Pritožujemo se nad "prehitevanjem" vzhodnih držav, v naslednjem odstavku pa izpostavljamo, da se ravno opisana nesprejemljiva politika (politika kapitala) v najbolj surovi obliki odraža pri njih. Ravno zaradi takšne politike, ki jo odklanjamo, so se po nekaterih kazalcih približali Sloveniji, a to najbrž ni pot, kot si jo želimo.

 

[2] Pri tem ni odveč omeniti, da so bili Čehi po tem kazalcu nekoliko pred nami že leta 1995, nato pa vmes nekoliko zaostali.

 

[3] Ostale države nekdanjega vzhodnega bloka so imele višje stopnje rasti, kar je značilno in pričakovano za proces konvergence, tako kot se mi postopno približujemo razvitejšim. Če nam je cilj zmanjševati razlike v EU (to se omenja), potem to pomeni tudi, da se nam bodo slabše razvite države približale, "dohitevale", tako kot se mi približujemo Avstriji, pa se najbrž oni zaradi tega ne pritožujejo.

 

[4] Avstrijci imajo za 50 % višjo produktivnost (in višji povprečni standard) zaradi zgodovine, zaradi boljšega izhodišča ter tudi enkrat več vloženega kapitala na zaposlenega, česar mi preprosto nimamo.

 

[5] Kapital (tuj in domač) seveda pritiska, da bi te pravice in obdavčitve znižali, ker naj bi to pospešilo razvoj in se bolj približali ureditvam v drugih državah, imamo pa tudi nasprotne ideje, da bi morali progresijo obdavčitve s ciljem zmanjševanja razlik med ljudmi še povečati (in sprejeti ureditve, ki bi v še večji meri odstopale od ureditev v sosednjih državah ne glede na morebiten učinek  na učinkovitost). Trenutno imamo najvišje prejemke iz dela obdavčene z 200 % na neto izplačan znesek (za vsakih 100 evrov neto "v žep" je v najvišjem davčnem razredu potrebno državi plačati še 200 evrov davščin). Usmeritev iz Programa (zapisano kot "potrebno je ukiniti dohodninsko olajšavo za zdravstveni prispevek") bi to stopnjo lahko dvignilo celo na 300 % (seveda tega ni nihče računal, niti prikazal v takšni obliki). Za primerjavo - vladni svet za debirokratizacijo predlaga znižanje najvišje obdavčitve dela na 100 %, torej na nivo drugih držav.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
8
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.829
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.616
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.408
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.283
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.121
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 848
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 837
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 524
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 985