Komentar

Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.

Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v svojih študijah postavlja pred zainteresirano javnost. Poleg tega je do današnjega dne založila triinosemdeset knjig, ki tematizirirajo gledališko oblo. Istočasno je odgovorna producentka scenkih dogodkov. Je osrednji medij, ki razvija tako jezik kot terminologijo vsega tistega, kar danes gledamo v prostoru scenske umetnosti.

24.10.2020 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Maska   revija   gledališče   scenska umetnost   Alja Lobnik   Pia Brezavšček   Evropa   Osip Šest   Emil Hrvatin

Maska je časopis o scenskih umetnostih z najdaljšo tradicijo v Evropi, gledališka revija s stoletno tradicijo! 

Čas največkrat - teče. Kdaj pa kdaj - hodi. Včasih pa kar - stoji. V časopisu za sodobne scenske umetnosti Maska čas te dni navkljub vsem blokadam pospešeno - teče. V smeri delovanja in spominjanja. Gledališče je najprej spomin in vedno aktivacija, polna projekcij. V uredništvu Maske obhajajo stoletnico natisa prvega slovenskega gledališkega časopisa nasploh. Vseh deset Pregarčevih in Škerlovih Mask je izšlo v gledališki seznoni 1920/21, prva jeseni leta 1920. Skozi desetletja pa vse do danes smo dobili pod različnimi uredništvi dvesto številk. Če pa upoštevamo dvojne, ki jih ni bilo tako malo, jih je še veliko več.

 

Prva objava gledališke revije Maska je bila povezana z vzpostavitvjo novega igralskega združenja prve Jugoslavije, Kraljevine SHS. Cela plejada tedanjih gledaliških umetikov se je zvrstila v njej. Meni najbližji med njimi je bil gledališki režiser Osip Šest, ki je v časopisu v nadaljevanjih objavljal besedilo z naslovom O igračevi individualnosti. Slovenski gledališčniki so v tistem času navdušeno sodelovali pri združevanju in povezovanju na jugoslovanski ravni.

 

Časopis Maska je vztrajni vzorec pisnega analitičnega uma vedno novih gledaliških generacij na Slovenskem. Danes je to um umetnosti, ki raziskuje transformativne, performativne in informatrične scenske prakse. V prvem obdobju je reflektirala tradicionalne gledališke oblike, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je izstopila iz klasičnega formata reflektiranja predstav in začela členiti scensko umetnost v najširšem dogodkovnem smislu. V njenem tretjem obdobju, kmalu po letu 2000 pa je postala pomnilnik in sprožilec pomenov sodobnih uprizoritvenih praks. V zadnjih dveh letih, v njenem četrtem obdobju, pa se je vzpostavila s Plesno številko v najširšemu dogodkovnem spektru umetnosti.

 

Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v svojih študijah postavlja pred zainteresirano javnost. Poleg tega je do današnjega dne založila triinosemdeset knjig, ki tematizirirajo gledališko oblo. Istočasno je odgovorna producentka scenkih dogodkov. Je osrednji medij, ki razvija tako jezik kot terminologijo vsega tistega, kar danes gledamo v prostoru scenske umetnosti.

 

Fokus mojega današnjega komentarja je usmerjen v zadnji dve leti izhajanja Maske, ki jo urejata artistično-aktivistični urednici Alja Lobnik in Pia Brezavšček. Vodita jo z globoko smiselno uredniško strategijo, z natančno domišljenim diskurzom po krajinah paradoksa. Zadnja slavnostna izdaja urednic najmlajše generacije je izšla celo kot trojček - 200 a/ b/ c/. Prva številka od treh (a) je posvečena Radiu Študent in njegovim kulturnim redakcijam, ki sta jo naslovili Potencialnosti, drugo številko (b) sta naslovili Aktualnosti in je usmerjena v virusne razsežnosti. Tretja (c) številka pa bo zgrajena iz vsebinskega materiala septembrske konference Prekarnost ali samoupravljanje.

 

Neplačan oglas: Maska je časopis o scenskih umetnostih z najdaljšo tradicijo v Evropi! Ponovljen in skrajšan neplačan oglas: Gledališka revija s stoletno tradicijo!

 

Sporočilo, ki je vidno iz oglasa, nam kaže, kako globinsko se je umetniško gledališče vraslo v našo skupnost. Pomemben del Maskinega slavja je tudi razstava, ki je bila postavljena prejšnji teden na Borštnikovem srečanju v prostorih Vetrinjskega dvora, ki je tudi povod za komentar. Alja Lobnik in Pia Brezavšček sta varuhinji in aktivatorki nematerialnega sveta gledaliških idej. Malo je kultur, ki imajo tako artikulirano umetniško revijo, namenjeno umetnosti uprizarjanja, kot je Maska. Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko sem videl Masko, razstavljeno med najpomembnejšimi umetnškimi revijami na svetu na najbolj referenčni razstavi Documenta. Menim, da je to bilo leta 2002 v Kasslu.

 

Raziskovalci scenskih umetnosti morajo s selektivno pozornostjo in natančno izbranim jezikom premišljevati in pisati o izbranih temah. Uprizoritveni analitični um mora imeti ves čas zavest, ali se nahaja v kritičnem ali aktivističnem procesu. V zadnjih dvajsetih letih se generalno posveča odnosu med sodobno gledališko prakso in performativnostjo oziroma intermedialnostjo v odnosu do telesa. Vsako uprizarjanje priziva spomin na predhodno uprizarjanje. Spodbuja tako gledalčevo kot strovnjakovo intelektualno občutljivost. Sedanjost se tako dokumentira prek sveta idej. Ni pomembno le to, kako se spominjamo, temveč tudi kako in zakaj pozabljamo. Medijski uredniki so vedno razpeti med različnimi predvsem zunanjimi interesi in lastnimi ideali. Spomnim se še časa, ko je Maska prenehala slediti s kritiko predstave institucionalnega lokalnega teatra, kakšno nejevoljo je to dejstvo sprožilo.

 

Naj izpostavim, da sta Anja Lobnik in Pia Brezavšček s svojimi uredniškimi kolegi vzpostavili digitalno platformo za dnevno kritiko, za jedernate recenzije, ki ji lahko sledite na elektronskem naslovu www.neodvisni.art.

 

Beseda tedna: kritik; kritikos - biti razsoden, sposoben razlikovati; sorodno s krino - odrežem, ločim in odločim, razsodim.

 

Ko pogledam na vse te številke Maske, ki jih imam shranjene v moji knjižnici, šele vidim, kakšen ogromen intelektualen napor je bil opravljen. Sam ga spremljam kar nekaj desetletij. Če kje, je v reviji Maska razvidna črta razvoja umetnosti. Ta je v umetnosti vidna tako kot v vseh drugih človeških dejavnostih. Razberemo jo prek scenskega dejanja z občutljivim intelektualnim zaznavanjem.

 

Maska bralca dosledno obvešča o procesu izbrane scenske recepcije. Maska obravnava scenske prakse s pozicij humanističnih znanosti. Predvsem je časopis kritičnega delovanja avtorjev, ki izhajajo iz različnih izhodišč. Predvsem pa ni nikoli zapadla v medijsko rutino.

 

Urednici Anja Lobnik in Pia Brezavšček sta meseca septembra na simpoziju javno predstavili uredniško usmeritev revije za naslednja tri leta. Ta bo potekala iz smeri Ljubljana v Zagreb in Beograd. To sta artikulirali z vso strokovno odgovornostjo in argumentacijo. Predvsem se bo aktivno povezovala s sorodnimi tokovi, ki smo jih spremljali v zagrebški reviji Frakcija in beograjski platformi Teorija koja hoda (TkH). V njih so pisali avtorji in avtorice, ki so poleg scenskih refleksij pospeševali v svojih kulturnih prostorih svobodo govora in mišljenja. Ti dve izvrstni gledališki reviji so v zadnjem letu tako zagrebška in beograjska nacionalistična kulturna srenja drastično izčrpali, da sta obe usahnili. Akterji pa so se razselili. Revija Maska jim bo omogočila kontinuirano delovanje. Da, boleče aktualno: Država proti javnosti!

 

Na tem mestu nastopi uredniški razmislek oblikovanju skupnega, tukaj se pokaže uredniški talent, ki narekuje civilizacijski razvoj. Pred nastopom mladih urednic je Emil Hrvatin v zadnjih dveh desetletjih s časopisom Maska sprožil veliko gledališko dejanje. Znova in znova je presegal lokalni svet. Ves čas je bival v univerzalnih problemih scenskih umetnosti. Vsi mi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami. Da, še vedno sekajo glave v dobesednem in prenesenem smislu. Alja Lobnik prisega na feministično dramaturgijo, Pia Brezavšček pa na dramaturgijo vključujočnosti.

 

Za konec naj izpostavim še to: Najpogosteje teorija hodi in misli! (Najčešće teorija hoda i misli!)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Temnopolti revizionizem: Prihaja čas globalnega kaosa, ko bo histerija preglasila razum in zgodovinska dejstva
2
05.03.2021 23:22
V drugi svetovni vojni so milijoni belopoltih Judov, Slovanov in drugih, ki so jih nacisti in fašisti razglasili za manjvredne, ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
13
04.03.2021 22:00
Politični in medijski prostor v Sloveniji v času, ki ga živimo, vsem na očeh ali v zakulisju, čisto vseeno, obvladujejo takšne ... Več.
Piše: Miha Burger
Koprive v mestu Gogi
22
02.03.2021 23:28
Novinarji so psevdonime ustvarili, ko so želeli koga izdatno popljuvati, a nihče ni premogel poguma, da bi se pod tekst ... Več.
Piše: Ana Jud
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
23
02.03.2021 05:46
Izza vsakega grma ali smreke kuka mandatar za sestavo nove vlade. V vsaki kraški jami se skriva en prestrašen in utišan ... Več.
Piše: Denis Poniž
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
6
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.057
02/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 1.932
03/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.566
04/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.445
05/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.310
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.370
07/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.393
08/
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
Miha Burger
Ogledov: 972
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.234
10/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.596