Komentar

Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.

Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v svojih študijah postavlja pred zainteresirano javnost. Poleg tega je do današnjega dne založila triinosemdeset knjig, ki tematizirirajo gledališko oblo. Istočasno je odgovorna producentka scenkih dogodkov. Je osrednji medij, ki razvija tako jezik kot terminologijo vsega tistega, kar danes gledamo v prostoru scenske umetnosti.

24.10.2020 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Maska   revija   gledališče   scenska umetnost   Alja Lobnik   Pia Brezavšček   Evropa   Osip Šest   Emil Hrvatin

Maska je časopis o scenskih umetnostih z najdaljšo tradicijo v Evropi, gledališka revija s stoletno tradicijo! 

Čas največkrat - teče. Kdaj pa kdaj - hodi. Včasih pa kar - stoji. V časopisu za sodobne scenske umetnosti Maska čas te dni navkljub vsem blokadam pospešeno - teče. V smeri delovanja in spominjanja. Gledališče je najprej spomin in vedno aktivacija, polna projekcij. V uredništvu Maske obhajajo stoletnico natisa prvega slovenskega gledališkega časopisa nasploh. Vseh deset Pregarčevih in Škerlovih Mask je izšlo v gledališki seznoni 1920/21, prva jeseni leta 1920. Skozi desetletja pa vse do danes smo dobili pod različnimi uredništvi dvesto številk. Če pa upoštevamo dvojne, ki jih ni bilo tako malo, jih je še veliko več.

 

Prva objava gledališke revije Maska je bila povezana z vzpostavitvjo novega igralskega združenja prve Jugoslavije, Kraljevine SHS. Cela plejada tedanjih gledaliških umetikov se je zvrstila v njej. Meni najbližji med njimi je bil gledališki režiser Osip Šest, ki je v časopisu v nadaljevanjih objavljal besedilo z naslovom O igračevi individualnosti. Slovenski gledališčniki so v tistem času navdušeno sodelovali pri združevanju in povezovanju na jugoslovanski ravni.

 

Časopis Maska je vztrajni vzorec pisnega analitičnega uma vedno novih gledaliških generacij na Slovenskem. Danes je to um umetnosti, ki raziskuje transformativne, performativne in informatrične scenske prakse. V prvem obdobju je reflektirala tradicionalne gledališke oblike, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je izstopila iz klasičnega formata reflektiranja predstav in začela členiti scensko umetnost v najširšem dogodkovnem smislu. V njenem tretjem obdobju, kmalu po letu 2000 pa je postala pomnilnik in sprožilec pomenov sodobnih uprizoritvenih praks. V zadnjih dveh letih, v njenem četrtem obdobju, pa se je vzpostavila s Plesno številko v najširšemu dogodkovnem spektru umetnosti.

 

Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v svojih študijah postavlja pred zainteresirano javnost. Poleg tega je do današnjega dne založila triinosemdeset knjig, ki tematizirirajo gledališko oblo. Istočasno je odgovorna producentka scenkih dogodkov. Je osrednji medij, ki razvija tako jezik kot terminologijo vsega tistega, kar danes gledamo v prostoru scenske umetnosti.

 

Fokus mojega današnjega komentarja je usmerjen v zadnji dve leti izhajanja Maske, ki jo urejata artistično-aktivistični urednici Alja Lobnik in Pia Brezavšček. Vodita jo z globoko smiselno uredniško strategijo, z natančno domišljenim diskurzom po krajinah paradoksa. Zadnja slavnostna izdaja urednic najmlajše generacije je izšla celo kot trojček - 200 a/ b/ c/. Prva številka od treh (a) je posvečena Radiu Študent in njegovim kulturnim redakcijam, ki sta jo naslovili Potencialnosti, drugo številko (b) sta naslovili Aktualnosti in je usmerjena v virusne razsežnosti. Tretja (c) številka pa bo zgrajena iz vsebinskega materiala septembrske konference Prekarnost ali samoupravljanje.

 

Neplačan oglas: Maska je časopis o scenskih umetnostih z najdaljšo tradicijo v Evropi! Ponovljen in skrajšan neplačan oglas: Gledališka revija s stoletno tradicijo!

 

Sporočilo, ki je vidno iz oglasa, nam kaže, kako globinsko se je umetniško gledališče vraslo v našo skupnost. Pomemben del Maskinega slavja je tudi razstava, ki je bila postavljena prejšnji teden na Borštnikovem srečanju v prostorih Vetrinjskega dvora, ki je tudi povod za komentar. Alja Lobnik in Pia Brezavšček sta varuhinji in aktivatorki nematerialnega sveta gledaliških idej. Malo je kultur, ki imajo tako artikulirano umetniško revijo, namenjeno umetnosti uprizarjanja, kot je Maska. Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko sem videl Masko, razstavljeno med najpomembnejšimi umetnškimi revijami na svetu na najbolj referenčni razstavi Documenta. Menim, da je to bilo leta 2002 v Kasslu.

 

Raziskovalci scenskih umetnosti morajo s selektivno pozornostjo in natančno izbranim jezikom premišljevati in pisati o izbranih temah. Uprizoritveni analitični um mora imeti ves čas zavest, ali se nahaja v kritičnem ali aktivističnem procesu. V zadnjih dvajsetih letih se generalno posveča odnosu med sodobno gledališko prakso in performativnostjo oziroma intermedialnostjo v odnosu do telesa. Vsako uprizarjanje priziva spomin na predhodno uprizarjanje. Spodbuja tako gledalčevo kot strovnjakovo intelektualno občutljivost. Sedanjost se tako dokumentira prek sveta idej. Ni pomembno le to, kako se spominjamo, temveč tudi kako in zakaj pozabljamo. Medijski uredniki so vedno razpeti med različnimi predvsem zunanjimi interesi in lastnimi ideali. Spomnim se še časa, ko je Maska prenehala slediti s kritiko predstave institucionalnega lokalnega teatra, kakšno nejevoljo je to dejstvo sprožilo.

 

Naj izpostavim, da sta Anja Lobnik in Pia Brezavšček s svojimi uredniškimi kolegi vzpostavili digitalno platformo za dnevno kritiko, za jedernate recenzije, ki ji lahko sledite na elektronskem naslovu www.neodvisni.art.

 

Beseda tedna: kritik; kritikos - biti razsoden, sposoben razlikovati; sorodno s krino - odrežem, ločim in odločim, razsodim.

 

Ko pogledam na vse te številke Maske, ki jih imam shranjene v moji knjižnici, šele vidim, kakšen ogromen intelektualen napor je bil opravljen. Sam ga spremljam kar nekaj desetletij. Če kje, je v reviji Maska razvidna črta razvoja umetnosti. Ta je v umetnosti vidna tako kot v vseh drugih človeških dejavnostih. Razberemo jo prek scenskega dejanja z občutljivim intelektualnim zaznavanjem.

 

Maska bralca dosledno obvešča o procesu izbrane scenske recepcije. Maska obravnava scenske prakse s pozicij humanističnih znanosti. Predvsem je časopis kritičnega delovanja avtorjev, ki izhajajo iz različnih izhodišč. Predvsem pa ni nikoli zapadla v medijsko rutino.

 

Urednici Anja Lobnik in Pia Brezavšček sta meseca septembra na simpoziju javno predstavili uredniško usmeritev revije za naslednja tri leta. Ta bo potekala iz smeri Ljubljana v Zagreb in Beograd. To sta artikulirali z vso strokovno odgovornostjo in argumentacijo. Predvsem se bo aktivno povezovala s sorodnimi tokovi, ki smo jih spremljali v zagrebški reviji Frakcija in beograjski platformi Teorija koja hoda (TkH). V njih so pisali avtorji in avtorice, ki so poleg scenskih refleksij pospeševali v svojih kulturnih prostorih svobodo govora in mišljenja. Ti dve izvrstni gledališki reviji so v zadnjem letu tako zagrebška in beograjska nacionalistična kulturna srenja drastično izčrpali, da sta obe usahnili. Akterji pa so se razselili. Revija Maska jim bo omogočila kontinuirano delovanje. Da, boleče aktualno: Država proti javnosti!

 

Na tem mestu nastopi uredniški razmislek oblikovanju skupnega, tukaj se pokaže uredniški talent, ki narekuje civilizacijski razvoj. Pred nastopom mladih urednic je Emil Hrvatin v zadnjih dveh desetletjih s časopisom Maska sprožil veliko gledališko dejanje. Znova in znova je presegal lokalni svet. Ves čas je bival v univerzalnih problemih scenskih umetnosti. Vsi mi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami. Da, še vedno sekajo glave v dobesednem in prenesenem smislu. Alja Lobnik prisega na feministično dramaturgijo, Pia Brezavšček pa na dramaturgijo vključujočnosti.

 

Za konec naj izpostavim še to: Najpogosteje teorija hodi in misli! (Najčešće teorija hoda i misli!)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.841
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.775
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.646
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.835
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.950
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.207
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.730
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.840
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.164
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509