Komentar

Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.

Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v svojih študijah postavlja pred zainteresirano javnost. Poleg tega je do današnjega dne založila triinosemdeset knjig, ki tematizirirajo gledališko oblo. Istočasno je odgovorna producentka scenkih dogodkov. Je osrednji medij, ki razvija tako jezik kot terminologijo vsega tistega, kar danes gledamo v prostoru scenske umetnosti.

24.10.2020 21:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Maska   revija   gledališče   scenska umetnost   Alja Lobnik   Pia Brezavšček   Evropa   Osip Šest   Emil Hrvatin

Maska je časopis o scenskih umetnostih z najdaljšo tradicijo v Evropi, gledališka revija s stoletno tradicijo! 

Čas največkrat - teče. Kdaj pa kdaj - hodi. Včasih pa kar - stoji. V časopisu za sodobne scenske umetnosti Maska čas te dni navkljub vsem blokadam pospešeno - teče. V smeri delovanja in spominjanja. Gledališče je najprej spomin in vedno aktivacija, polna projekcij. V uredništvu Maske obhajajo stoletnico natisa prvega slovenskega gledališkega časopisa nasploh. Vseh deset Pregarčevih in Škerlovih Mask je izšlo v gledališki seznoni 1920/21, prva jeseni leta 1920. Skozi desetletja pa vse do danes smo dobili pod različnimi uredništvi dvesto številk. Če pa upoštevamo dvojne, ki jih ni bilo tako malo, jih je še veliko več.

 

Prva objava gledališke revije Maska je bila povezana z vzpostavitvjo novega igralskega združenja prve Jugoslavije, Kraljevine SHS. Cela plejada tedanjih gledaliških umetikov se je zvrstila v njej. Meni najbližji med njimi je bil gledališki režiser Osip Šest, ki je v časopisu v nadaljevanjih objavljal besedilo z naslovom O igračevi individualnosti. Slovenski gledališčniki so v tistem času navdušeno sodelovali pri združevanju in povezovanju na jugoslovanski ravni.

 

Časopis Maska je vztrajni vzorec pisnega analitičnega uma vedno novih gledaliških generacij na Slovenskem. Danes je to um umetnosti, ki raziskuje transformativne, performativne in informatrične scenske prakse. V prvem obdobju je reflektirala tradicionalne gledališke oblike, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je izstopila iz klasičnega formata reflektiranja predstav in začela členiti scensko umetnost v najširšem dogodkovnem smislu. V njenem tretjem obdobju, kmalu po letu 2000 pa je postala pomnilnik in sprožilec pomenov sodobnih uprizoritvenih praks. V zadnjih dveh letih, v njenem četrtem obdobju, pa se je vzpostavila s Plesno številko v najširšemu dogodkovnem spektru umetnosti.

 

Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v svojih študijah postavlja pred zainteresirano javnost. Poleg tega je do današnjega dne založila triinosemdeset knjig, ki tematizirirajo gledališko oblo. Istočasno je odgovorna producentka scenkih dogodkov. Je osrednji medij, ki razvija tako jezik kot terminologijo vsega tistega, kar danes gledamo v prostoru scenske umetnosti.

 

Fokus mojega današnjega komentarja je usmerjen v zadnji dve leti izhajanja Maske, ki jo urejata artistično-aktivistični urednici Alja Lobnik in Pia Brezavšček. Vodita jo z globoko smiselno uredniško strategijo, z natančno domišljenim diskurzom po krajinah paradoksa. Zadnja slavnostna izdaja urednic najmlajše generacije je izšla celo kot trojček - 200 a/ b/ c/. Prva številka od treh (a) je posvečena Radiu Študent in njegovim kulturnim redakcijam, ki sta jo naslovili Potencialnosti, drugo številko (b) sta naslovili Aktualnosti in je usmerjena v virusne razsežnosti. Tretja (c) številka pa bo zgrajena iz vsebinskega materiala septembrske konference Prekarnost ali samoupravljanje.

 

Neplačan oglas: Maska je časopis o scenskih umetnostih z najdaljšo tradicijo v Evropi! Ponovljen in skrajšan neplačan oglas: Gledališka revija s stoletno tradicijo!

 

Sporočilo, ki je vidno iz oglasa, nam kaže, kako globinsko se je umetniško gledališče vraslo v našo skupnost. Pomemben del Maskinega slavja je tudi razstava, ki je bila postavljena prejšnji teden na Borštnikovem srečanju v prostorih Vetrinjskega dvora, ki je tudi povod za komentar. Alja Lobnik in Pia Brezavšček sta varuhinji in aktivatorki nematerialnega sveta gledaliških idej. Malo je kultur, ki imajo tako artikulirano umetniško revijo, namenjeno umetnosti uprizarjanja, kot je Maska. Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko sem videl Masko, razstavljeno med najpomembnejšimi umetnškimi revijami na svetu na najbolj referenčni razstavi Documenta. Menim, da je to bilo leta 2002 v Kasslu.

 

Raziskovalci scenskih umetnosti morajo s selektivno pozornostjo in natančno izbranim jezikom premišljevati in pisati o izbranih temah. Uprizoritveni analitični um mora imeti ves čas zavest, ali se nahaja v kritičnem ali aktivističnem procesu. V zadnjih dvajsetih letih se generalno posveča odnosu med sodobno gledališko prakso in performativnostjo oziroma intermedialnostjo v odnosu do telesa. Vsako uprizarjanje priziva spomin na predhodno uprizarjanje. Spodbuja tako gledalčevo kot strovnjakovo intelektualno občutljivost. Sedanjost se tako dokumentira prek sveta idej. Ni pomembno le to, kako se spominjamo, temveč tudi kako in zakaj pozabljamo. Medijski uredniki so vedno razpeti med različnimi predvsem zunanjimi interesi in lastnimi ideali. Spomnim se še časa, ko je Maska prenehala slediti s kritiko predstave institucionalnega lokalnega teatra, kakšno nejevoljo je to dejstvo sprožilo.

 

Naj izpostavim, da sta Anja Lobnik in Pia Brezavšček s svojimi uredniškimi kolegi vzpostavili digitalno platformo za dnevno kritiko, za jedernate recenzije, ki ji lahko sledite na elektronskem naslovu www.neodvisni.art.

 

Beseda tedna: kritik; kritikos - biti razsoden, sposoben razlikovati; sorodno s krino - odrežem, ločim in odločim, razsodim.

 

Ko pogledam na vse te številke Maske, ki jih imam shranjene v moji knjižnici, šele vidim, kakšen ogromen intelektualen napor je bil opravljen. Sam ga spremljam kar nekaj desetletij. Če kje, je v reviji Maska razvidna črta razvoja umetnosti. Ta je v umetnosti vidna tako kot v vseh drugih človeških dejavnostih. Razberemo jo prek scenskega dejanja z občutljivim intelektualnim zaznavanjem.

 

Maska bralca dosledno obvešča o procesu izbrane scenske recepcije. Maska obravnava scenske prakse s pozicij humanističnih znanosti. Predvsem je časopis kritičnega delovanja avtorjev, ki izhajajo iz različnih izhodišč. Predvsem pa ni nikoli zapadla v medijsko rutino.

 

Urednici Anja Lobnik in Pia Brezavšček sta meseca septembra na simpoziju javno predstavili uredniško usmeritev revije za naslednja tri leta. Ta bo potekala iz smeri Ljubljana v Zagreb in Beograd. To sta artikulirali z vso strokovno odgovornostjo in argumentacijo. Predvsem se bo aktivno povezovala s sorodnimi tokovi, ki smo jih spremljali v zagrebški reviji Frakcija in beograjski platformi Teorija koja hoda (TkH). V njih so pisali avtorji in avtorice, ki so poleg scenskih refleksij pospeševali v svojih kulturnih prostorih svobodo govora in mišljenja. Ti dve izvrstni gledališki reviji so v zadnjem letu tako zagrebška in beograjska nacionalistična kulturna srenja drastično izčrpali, da sta obe usahnili. Akterji pa so se razselili. Revija Maska jim bo omogočila kontinuirano delovanje. Da, boleče aktualno: Država proti javnosti!

 

Na tem mestu nastopi uredniški razmislek oblikovanju skupnega, tukaj se pokaže uredniški talent, ki narekuje civilizacijski razvoj. Pred nastopom mladih urednic je Emil Hrvatin v zadnjih dveh desetletjih s časopisom Maska sprožil veliko gledališko dejanje. Znova in znova je presegal lokalni svet. Ves čas je bival v univerzalnih problemih scenskih umetnosti. Vsi mi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami. Da, še vedno sekajo glave v dobesednem in prenesenem smislu. Alja Lobnik prisega na feministično dramaturgijo, Pia Brezavšček pa na dramaturgijo vključujočnosti.

 

Za konec naj izpostavim še to: Najpogosteje teorija hodi in misli! (Najčešće teorija hoda i misli!)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
0
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu, škotski prestolnci, začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
22
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.583
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.593
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.042
07/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.082
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 902