Komentar

Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!

Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom "Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava" objavljeno tudi na portalu+ (vir). Simičev komentar nedavne ustavne odločbe, uradno objavljene 16. oktobra 2020, mestoma ostro, vendar neutemeljeno poziva k osebni odgovornosti poimenovanih javnih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije v zvezi z izvrševanjem Zakona o davčnem postopku, uveljavljenega 1. januarja 2014, in sicer v tistem delu, ki je bil z ustavno odločbo razveljavljen. V zadevi namreč gre za oceno ustavnosti zakona, ne pa za oceno ustavnosti odločb kot konkretnih upravnih aktov ali realnih aktov "posameznikov iz Fursa".

25.10.2020 11:00
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   Ivan Simič   polemika   FURS   davki   davčni postopek   državni zbor   zakon o davčnem postopku

Fotomontaža: portal+

Simičevo mnenje, v katerem se mestoma ostro poziva k osebni odgovornosti poimenovanih "posameznikov v Fursu" v zvezi z izvrševanjem zakona v delu, ki je bil z ustavno odločbo razveljavljen, je neutemeljeno. 

 

Težišče mnenja Ivana Simiča se kaže v navedbah, da "[…] Glede na to, da gre za zgodovinsko odločitev ustavnega sodišča o poslovanju Fursa, kakršne še ni bilo v zgodovini samostojne Slovenije, je popolnoma normalno, da bodo posledice morali nositi tudi tisti, ki so bili v tistem času odgovorni, da je prišlo do nezakonitih odločb. […] Zato bo treba ugotavljati tudi osebno odgovornost posameznikov v Fursu, saj je bil Furs z moje strani opozorjen na nezakonito odločanje […]".

 

V Uradnem listu Republike Slovenije, številka 145, je bila 16. oktobra 2020 objavljena zadevna odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-113/17-40 (dostopno – tu). Ta datum je pomemben, ker začne na podlagi 43. člena Zakona o ustavnem sodišču razveljavitev dela zakona učinkovati 17. oktobra 2020. Gledano po vsebini se s 1. točko izreka te ustavne odločbe razveljavi 4. odstavek 68.a člena Zakona o davčnem postopku, kolikor določa obdavčitev nenapovedanih dohodkov po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v 5. odstavku 68. člena navedenega zakona. Pri tem gre za delno razveljavitev zakonske določbe, ki je bila uveljavljena od 1. januarja 2014 dalje in ki za obdavčitev nenapovedanih dohodkov določa 70 % davčno stopnjo, ki se šteje za dokončen davek. To se z nedavno ustavno odločbo razveljavlja v delu, tj. kolikor davčna stopnja presega t.i. davčno stopnjo za odmero v posebnih primerih. V slednjih primerih se, poenostavljeno povedano, davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo nenapovedanega premoženja in že obdavčenimi dohodki ter se od te razlike plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja, kar je t.i. davčna stopnja za odmero v posebnih primerih.

 

Zakon obravnava domnevo, da je fizična oseba opustila davčno napoved dohodkov, tako da je razpolagala s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presegajo napovedane dohodke, tovrstna sredstva trošila ali pridobila.

 

Razveljavljeni del 4. odstavka 68.a člena zakona je bil uveljavljen z 2. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku (dostopno – tu), ki je na podlagi določbe 26. člena tega zakona začel veljati 1. januarja 2014. Iz predloga zakona Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku z dne 10. 7. 2013 (dostopno – tu) je razvidno, da je cilj zadevnih pravil o 70 % obdavčitvi učinkovitost ukrepov pri odkrivanju davčnih utaj glede na to, da davčni organ zaznava porast primerov, ko ocena davčne osnove predstavlja velik razkorak med pridobljenim premoženjem oziroma potrošnjo in prihodki, prijavljenimi davčnemu organu. Po zakonski domnevi lahko razlika izhaja iz nepojasnjenih dohodkov določenega obdobja. Za nastanek davčne obveznosti je pomemben obstoj znatnega nesorazmerja med vrednostjo sredstev, s katerimi zavezanec razpolaga za privatno potrošnjo, in pojasnjenimi dohodki davčnega zavezanca, saj to nesorazmerje lahko posredno kaže tudi na davčne utaje v preteklih obdobjih. 

 

Ustavno sodišče je ob presoji zakonske ureditve obrazložilo, da ne gre v celoti za davek, namenjen zlasti financiranju javne porabe, temveč se povišana 70 % davčna stopnja utemeljuje tudi s pravno kršitvijo – opustitvijo dolžne prijave obdavčljivih dohodkov, tako da povišanje – pribitek služi tudi odvračanju davčnih zavezancev od kršitev davčnopravnih obveznosti oziroma spoštovanju njihovega izpolnjevanja. To pomeni, da je pribitek pravna posledica pravne kršitve, tj. sankcija zaradi pravne kršitve. V tem smislu je ustavno sodišče pritrdilo pomenu kaznovalnih in restitucijskih ukrepov.

 

Ukrep je delno restitucijske narave, kolikor označuje izpad prispevkov za socialno varnost. Delno pa je kaznovalne narave, glede česar pa ustava (dostopno – tu) zahteva strožja jamstva. V prosti presoji zakonodajalca je uveljavitev ukrepa kaznovalne narave, vendar ob upoštevanju temeljnih ustavnoprocesnih kazenskih jamstev. Teh zakonodajalec v zadevi ni zagotovil, zato je zakon v tem delu v neskladju z 29. členom ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku), določbo o 70 % davčni stopnji pa se je razveljavilo do t.i. davčne stopnje za odmero v posebnih primerih. 

 

 

Drugi del razveljavitve zakona

 

Z 2. točko izreka te ustavne odločbe se razveljavi 3. odstavek 68.a člena Zakona o davčnem postopku, kolikor se na njegovi podlagi lahko obdavčijo tudi nenapovedani dohodki, ki izvirajo iz obdobij pred 1. januarjem 2009. V tem delu se je ocenjevalo skladnost zakona glede nenapovedanih dohodkov, ki izvirajo iz obdobij pred 1. januarjem 2009, z ustavno prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena ustave. Ta prepoved ni absolutna. Izjemoma imajo lahko posamezne zakonske določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice

 

Glede tega je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku dne 1. januarja 2014 po eni strani uveljavljen 3. odstavek 68.a člena zakona, tako da se za vse primere (razen tiste, glede katerih je bil postopek že v teku – prehodna določba 25. člena tega zakona) postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Po drugi strani je, na podlagi 1. odstavka 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku hkrati prenehal veljati 5. odstavek 68. člena zakona, ki je določal, da se v tovrstnih primerih postopek lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden.

 

S tem je zakon podaljšal obdobje možne uvedbe postopka z zadnjih 5 na zadnjih 10 koledarskih let. Nova ureditev je na dan 1. januar 2014 s tem, ko je določila možnost uvedbe postopka za zadnjih 10 koledarskih let, učinkovala tako, da so bili v postopku lahko zajeti dohodki vse do 1. januarja 2004. V ustavni presoji se je ugotovilo neskladnost z ustavo za dohodke od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008, saj se je pri teh petletno obdobje iz stare ureditve že zaključilo do 31. decembra 2013, torej dan pred 1. januarjem 2014. Po načelu prepovedi povratne veljave pravnih aktov se je z ustavno odločbo zavarovalo pravno varnost v teh položajih in zakon v tem delu razveljavilo. V veljavi pa je ostala ureditev o 10 letnem obdobju odmere od nenapovedanih dohodkov za položaje, ki dne 31. decembra 2013 še niso bili zaključeni po stari ureditvi, kar vključuje dohodke, ki izvirajo iz obdobij od 1. januarja 2009 dalje.

 

 

Ostro mnenje je neutemeljeno

 

Ob navedeni vsebini ustavne odločbe, uradno objavljene 16. 10. 2020, je Simičevo mnenje, v katerem se mestoma ostro poziva k osebni odgovornosti poimenovanih "posameznikov v Fursu" v zvezi z izvrševanjem zakona v delu, ki je bil z ustavno odločbo razveljavljen, neutemeljeno. 

 

Ker je bila ustavna odločba uradno objavljena 16. oktobra 2020, začne razveljavitev zakona učinkovati dan potem, torje 17. oktobra. 2020. Prej nerazveljavljen zakon je vezal osebe z inšpekcijskimi pooblastili k postopanju, na primer na podlagi 2 člena Zakona o davčnem postopku (postopanje po tem zakonu). Kajti, če se pri opravljanju nalog nadzora opusti izvršitev nalog oziroma ne sprejme ustreznih ukrepov, ki jih je skladno z zakonom dolžan izvršiti oziroma sprejeti, je na podlagi 1. alineje 1. odstavka 17. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (dostopno – tu) inšpektor posebej odgovoren.

 

Nadalje so posamezniki z inšpekcijskimi pooblastili v državni upravi na podlagi 1. člena Zakona o državni upravi (dostopno – tu) del izvršilne veje oblasti. Za inšpektorje v ustavi ni izrecnega navodila, kakršno veže sodnike kot del sodne veje oblasti po 156. členu (postopek za oceno ustavnosti), po katerem bi bili morali, če pri odločanju menijo, da je zakon, ki ga morajo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Zato je v obravnavani zadevi Upravno sodišče Republike Slovenije tisto, ki je prekinilo postopek odločanja o upravnem sporu, začetem s tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in predlagalo postopek za oceno ustavnosti zakona. In za to v zadevi gre, za oceno ustavnosti zakona, ne pa za oceno ustavnosti odločb kot konkretnih upravnih aktov ali realnih aktov "posameznikov iz Fursa".

 

Razlog te razlike med ustavnim pooblastilom posameznikom iz izvršilne veje oblasti in posameznikom iz sodne veje oblasti o predlaganju postopka za oceno ustavnosti zakona je v temeljnem načelu ureditve te države, tj. v načelu delitve zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti iz 2. podstavka 2. povedi 2. odstavka 3. člena Ustave. Zato ostro mnenje gospoda Simiča ni naperjeno v pravo vejo oblasti. Neustavnost zadevnega zakona je namreč osebna odgovornost "posameznikov v državnem zboru", ki so uzakonili z ustavo neskladno določbo 68.a člena z uveljavitvijo noveliranega Zakona o davčnem postopku, in sicer z glasovanjem 42 poslancev ZA (proti 30, kvorum 74) na tretji obravnavi 18. decembra 2013  (dostopno – tu) ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.171
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.189
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.209
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.068
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.492
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.328
07/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.101
08/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.475
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.608
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 592