Komentar

Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!

Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom "Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava" objavljeno tudi na portalu+ (vir). Simičev komentar nedavne ustavne odločbe, uradno objavljene 16. oktobra 2020, mestoma ostro, vendar neutemeljeno poziva k osebni odgovornosti poimenovanih javnih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije v zvezi z izvrševanjem Zakona o davčnem postopku, uveljavljenega 1. januarja 2014, in sicer v tistem delu, ki je bil z ustavno odločbo razveljavljen. V zadevi namreč gre za oceno ustavnosti zakona, ne pa za oceno ustavnosti odločb kot konkretnih upravnih aktov ali realnih aktov "posameznikov iz Fursa".

25.10.2020 11:00
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   Ivan Simič   polemika   FURS   davki   davčni postopek   državni zbor   zakon o davčnem postopku

Fotomontaža: portal+

Simičevo mnenje, v katerem se mestoma ostro poziva k osebni odgovornosti poimenovanih "posameznikov v Fursu" v zvezi z izvrševanjem zakona v delu, ki je bil z ustavno odločbo razveljavljen, je neutemeljeno. 

 

Težišče mnenja Ivana Simiča se kaže v navedbah, da "[…] Glede na to, da gre za zgodovinsko odločitev ustavnega sodišča o poslovanju Fursa, kakršne še ni bilo v zgodovini samostojne Slovenije, je popolnoma normalno, da bodo posledice morali nositi tudi tisti, ki so bili v tistem času odgovorni, da je prišlo do nezakonitih odločb. […] Zato bo treba ugotavljati tudi osebno odgovornost posameznikov v Fursu, saj je bil Furs z moje strani opozorjen na nezakonito odločanje […]".

 

V Uradnem listu Republike Slovenije, številka 145, je bila 16. oktobra 2020 objavljena zadevna odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-113/17-40 (dostopno – tu). Ta datum je pomemben, ker začne na podlagi 43. člena Zakona o ustavnem sodišču razveljavitev dela zakona učinkovati 17. oktobra 2020. Gledano po vsebini se s 1. točko izreka te ustavne odločbe razveljavi 4. odstavek 68.a člena Zakona o davčnem postopku, kolikor določa obdavčitev nenapovedanih dohodkov po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v 5. odstavku 68. člena navedenega zakona. Pri tem gre za delno razveljavitev zakonske določbe, ki je bila uveljavljena od 1. januarja 2014 dalje in ki za obdavčitev nenapovedanih dohodkov določa 70 % davčno stopnjo, ki se šteje za dokončen davek. To se z nedavno ustavno odločbo razveljavlja v delu, tj. kolikor davčna stopnja presega t.i. davčno stopnjo za odmero v posebnih primerih. V slednjih primerih se, poenostavljeno povedano, davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo nenapovedanega premoženja in že obdavčenimi dohodki ter se od te razlike plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja, kar je t.i. davčna stopnja za odmero v posebnih primerih.

 

Zakon obravnava domnevo, da je fizična oseba opustila davčno napoved dohodkov, tako da je razpolagala s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presegajo napovedane dohodke, tovrstna sredstva trošila ali pridobila.

 

Razveljavljeni del 4. odstavka 68.a člena zakona je bil uveljavljen z 2. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku (dostopno – tu), ki je na podlagi določbe 26. člena tega zakona začel veljati 1. januarja 2014. Iz predloga zakona Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku z dne 10. 7. 2013 (dostopno – tu) je razvidno, da je cilj zadevnih pravil o 70 % obdavčitvi učinkovitost ukrepov pri odkrivanju davčnih utaj glede na to, da davčni organ zaznava porast primerov, ko ocena davčne osnove predstavlja velik razkorak med pridobljenim premoženjem oziroma potrošnjo in prihodki, prijavljenimi davčnemu organu. Po zakonski domnevi lahko razlika izhaja iz nepojasnjenih dohodkov določenega obdobja. Za nastanek davčne obveznosti je pomemben obstoj znatnega nesorazmerja med vrednostjo sredstev, s katerimi zavezanec razpolaga za privatno potrošnjo, in pojasnjenimi dohodki davčnega zavezanca, saj to nesorazmerje lahko posredno kaže tudi na davčne utaje v preteklih obdobjih. 

 

Ustavno sodišče je ob presoji zakonske ureditve obrazložilo, da ne gre v celoti za davek, namenjen zlasti financiranju javne porabe, temveč se povišana 70 % davčna stopnja utemeljuje tudi s pravno kršitvijo – opustitvijo dolžne prijave obdavčljivih dohodkov, tako da povišanje – pribitek služi tudi odvračanju davčnih zavezancev od kršitev davčnopravnih obveznosti oziroma spoštovanju njihovega izpolnjevanja. To pomeni, da je pribitek pravna posledica pravne kršitve, tj. sankcija zaradi pravne kršitve. V tem smislu je ustavno sodišče pritrdilo pomenu kaznovalnih in restitucijskih ukrepov.

 

Ukrep je delno restitucijske narave, kolikor označuje izpad prispevkov za socialno varnost. Delno pa je kaznovalne narave, glede česar pa ustava (dostopno – tu) zahteva strožja jamstva. V prosti presoji zakonodajalca je uveljavitev ukrepa kaznovalne narave, vendar ob upoštevanju temeljnih ustavnoprocesnih kazenskih jamstev. Teh zakonodajalec v zadevi ni zagotovil, zato je zakon v tem delu v neskladju z 29. členom ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku), določbo o 70 % davčni stopnji pa se je razveljavilo do t.i. davčne stopnje za odmero v posebnih primerih. 

 

 

Drugi del razveljavitve zakona

 

Z 2. točko izreka te ustavne odločbe se razveljavi 3. odstavek 68.a člena Zakona o davčnem postopku, kolikor se na njegovi podlagi lahko obdavčijo tudi nenapovedani dohodki, ki izvirajo iz obdobij pred 1. januarjem 2009. V tem delu se je ocenjevalo skladnost zakona glede nenapovedanih dohodkov, ki izvirajo iz obdobij pred 1. januarjem 2009, z ustavno prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena ustave. Ta prepoved ni absolutna. Izjemoma imajo lahko posamezne zakonske določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice

 

Glede tega je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku dne 1. januarja 2014 po eni strani uveljavljen 3. odstavek 68.a člena zakona, tako da se za vse primere (razen tiste, glede katerih je bil postopek že v teku – prehodna določba 25. člena tega zakona) postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Po drugi strani je, na podlagi 1. odstavka 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku hkrati prenehal veljati 5. odstavek 68. člena zakona, ki je določal, da se v tovrstnih primerih postopek lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden.

 

S tem je zakon podaljšal obdobje možne uvedbe postopka z zadnjih 5 na zadnjih 10 koledarskih let. Nova ureditev je na dan 1. januar 2014 s tem, ko je določila možnost uvedbe postopka za zadnjih 10 koledarskih let, učinkovala tako, da so bili v postopku lahko zajeti dohodki vse do 1. januarja 2004. V ustavni presoji se je ugotovilo neskladnost z ustavo za dohodke od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008, saj se je pri teh petletno obdobje iz stare ureditve že zaključilo do 31. decembra 2013, torej dan pred 1. januarjem 2014. Po načelu prepovedi povratne veljave pravnih aktov se je z ustavno odločbo zavarovalo pravno varnost v teh položajih in zakon v tem delu razveljavilo. V veljavi pa je ostala ureditev o 10 letnem obdobju odmere od nenapovedanih dohodkov za položaje, ki dne 31. decembra 2013 še niso bili zaključeni po stari ureditvi, kar vključuje dohodke, ki izvirajo iz obdobij od 1. januarja 2009 dalje.

 

 

Ostro mnenje je neutemeljeno

 

Ob navedeni vsebini ustavne odločbe, uradno objavljene 16. 10. 2020, je Simičevo mnenje, v katerem se mestoma ostro poziva k osebni odgovornosti poimenovanih "posameznikov v Fursu" v zvezi z izvrševanjem zakona v delu, ki je bil z ustavno odločbo razveljavljen, neutemeljeno. 

 

Ker je bila ustavna odločba uradno objavljena 16. oktobra 2020, začne razveljavitev zakona učinkovati dan potem, torje 17. oktobra. 2020. Prej nerazveljavljen zakon je vezal osebe z inšpekcijskimi pooblastili k postopanju, na primer na podlagi 2 člena Zakona o davčnem postopku (postopanje po tem zakonu). Kajti, če se pri opravljanju nalog nadzora opusti izvršitev nalog oziroma ne sprejme ustreznih ukrepov, ki jih je skladno z zakonom dolžan izvršiti oziroma sprejeti, je na podlagi 1. alineje 1. odstavka 17. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (dostopno – tu) inšpektor posebej odgovoren.

 

Nadalje so posamezniki z inšpekcijskimi pooblastili v državni upravi na podlagi 1. člena Zakona o državni upravi (dostopno – tu) del izvršilne veje oblasti. Za inšpektorje v ustavi ni izrecnega navodila, kakršno veže sodnike kot del sodne veje oblasti po 156. členu (postopek za oceno ustavnosti), po katerem bi bili morali, če pri odločanju menijo, da je zakon, ki ga morajo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Zato je v obravnavani zadevi Upravno sodišče Republike Slovenije tisto, ki je prekinilo postopek odločanja o upravnem sporu, začetem s tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in predlagalo postopek za oceno ustavnosti zakona. In za to v zadevi gre, za oceno ustavnosti zakona, ne pa za oceno ustavnosti odločb kot konkretnih upravnih aktov ali realnih aktov "posameznikov iz Fursa".

 

Razlog te razlike med ustavnim pooblastilom posameznikom iz izvršilne veje oblasti in posameznikom iz sodne veje oblasti o predlaganju postopka za oceno ustavnosti zakona je v temeljnem načelu ureditve te države, tj. v načelu delitve zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti iz 2. podstavka 2. povedi 2. odstavka 3. člena Ustave. Zato ostro mnenje gospoda Simiča ni naperjeno v pravo vejo oblasti. Neustavnost zadevnega zakona je namreč osebna odgovornost "posameznikov v državnem zboru", ki so uzakonili z ustavo neskladno določbo 68.a člena z uveljavitvijo noveliranega Zakona o davčnem postopku, in sicer z glasovanjem 42 poslancev ZA (proti 30, kvorum 74) na tretji obravnavi 18. decembra 2013  (dostopno – tu) ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.838
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.780
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.638
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.052
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.140
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.229
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.188
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 947
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 573