Komentar

Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!

Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom "Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava" objavljeno tudi na portalu+ (vir). Simičev komentar nedavne ustavne odločbe, uradno objavljene 16. oktobra 2020, mestoma ostro, vendar neutemeljeno poziva k osebni odgovornosti poimenovanih javnih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije v zvezi z izvrševanjem Zakona o davčnem postopku, uveljavljenega 1. januarja 2014, in sicer v tistem delu, ki je bil z ustavno odločbo razveljavljen. V zadevi namreč gre za oceno ustavnosti zakona, ne pa za oceno ustavnosti odločb kot konkretnih upravnih aktov ali realnih aktov "posameznikov iz Fursa".

25.10.2020 11:00
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   Ivan Simič   polemika   FURS   davki   davčni postopek   državni zbor   zakon o davčnem postopku

Fotomontaža: portal+

Simičevo mnenje, v katerem se mestoma ostro poziva k osebni odgovornosti poimenovanih "posameznikov v Fursu" v zvezi z izvrševanjem zakona v delu, ki je bil z ustavno odločbo razveljavljen, je neutemeljeno. 

 

Težišče mnenja Ivana Simiča se kaže v navedbah, da "[…] Glede na to, da gre za zgodovinsko odločitev ustavnega sodišča o poslovanju Fursa, kakršne še ni bilo v zgodovini samostojne Slovenije, je popolnoma normalno, da bodo posledice morali nositi tudi tisti, ki so bili v tistem času odgovorni, da je prišlo do nezakonitih odločb. […] Zato bo treba ugotavljati tudi osebno odgovornost posameznikov v Fursu, saj je bil Furs z moje strani opozorjen na nezakonito odločanje […]".

 

V Uradnem listu Republike Slovenije, številka 145, je bila 16. oktobra 2020 objavljena zadevna odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-113/17-40 (dostopno – tu). Ta datum je pomemben, ker začne na podlagi 43. člena Zakona o ustavnem sodišču razveljavitev dela zakona učinkovati 17. oktobra 2020. Gledano po vsebini se s 1. točko izreka te ustavne odločbe razveljavi 4. odstavek 68.a člena Zakona o davčnem postopku, kolikor določa obdavčitev nenapovedanih dohodkov po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v 5. odstavku 68. člena navedenega zakona. Pri tem gre za delno razveljavitev zakonske določbe, ki je bila uveljavljena od 1. januarja 2014 dalje in ki za obdavčitev nenapovedanih dohodkov določa 70 % davčno stopnjo, ki se šteje za dokončen davek. To se z nedavno ustavno odločbo razveljavlja v delu, tj. kolikor davčna stopnja presega t.i. davčno stopnjo za odmero v posebnih primerih. V slednjih primerih se, poenostavljeno povedano, davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo nenapovedanega premoženja in že obdavčenimi dohodki ter se od te razlike plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja, kar je t.i. davčna stopnja za odmero v posebnih primerih.

 

Zakon obravnava domnevo, da je fizična oseba opustila davčno napoved dohodkov, tako da je razpolagala s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presegajo napovedane dohodke, tovrstna sredstva trošila ali pridobila.

 

Razveljavljeni del 4. odstavka 68.a člena zakona je bil uveljavljen z 2. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku (dostopno – tu), ki je na podlagi določbe 26. člena tega zakona začel veljati 1. januarja 2014. Iz predloga zakona Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku z dne 10. 7. 2013 (dostopno – tu) je razvidno, da je cilj zadevnih pravil o 70 % obdavčitvi učinkovitost ukrepov pri odkrivanju davčnih utaj glede na to, da davčni organ zaznava porast primerov, ko ocena davčne osnove predstavlja velik razkorak med pridobljenim premoženjem oziroma potrošnjo in prihodki, prijavljenimi davčnemu organu. Po zakonski domnevi lahko razlika izhaja iz nepojasnjenih dohodkov določenega obdobja. Za nastanek davčne obveznosti je pomemben obstoj znatnega nesorazmerja med vrednostjo sredstev, s katerimi zavezanec razpolaga za privatno potrošnjo, in pojasnjenimi dohodki davčnega zavezanca, saj to nesorazmerje lahko posredno kaže tudi na davčne utaje v preteklih obdobjih. 

 

Ustavno sodišče je ob presoji zakonske ureditve obrazložilo, da ne gre v celoti za davek, namenjen zlasti financiranju javne porabe, temveč se povišana 70 % davčna stopnja utemeljuje tudi s pravno kršitvijo – opustitvijo dolžne prijave obdavčljivih dohodkov, tako da povišanje – pribitek služi tudi odvračanju davčnih zavezancev od kršitev davčnopravnih obveznosti oziroma spoštovanju njihovega izpolnjevanja. To pomeni, da je pribitek pravna posledica pravne kršitve, tj. sankcija zaradi pravne kršitve. V tem smislu je ustavno sodišče pritrdilo pomenu kaznovalnih in restitucijskih ukrepov.

 

Ukrep je delno restitucijske narave, kolikor označuje izpad prispevkov za socialno varnost. Delno pa je kaznovalne narave, glede česar pa ustava (dostopno – tu) zahteva strožja jamstva. V prosti presoji zakonodajalca je uveljavitev ukrepa kaznovalne narave, vendar ob upoštevanju temeljnih ustavnoprocesnih kazenskih jamstev. Teh zakonodajalec v zadevi ni zagotovil, zato je zakon v tem delu v neskladju z 29. členom ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku), določbo o 70 % davčni stopnji pa se je razveljavilo do t.i. davčne stopnje za odmero v posebnih primerih. 

 

 

Drugi del razveljavitve zakona

 

Z 2. točko izreka te ustavne odločbe se razveljavi 3. odstavek 68.a člena Zakona o davčnem postopku, kolikor se na njegovi podlagi lahko obdavčijo tudi nenapovedani dohodki, ki izvirajo iz obdobij pred 1. januarjem 2009. V tem delu se je ocenjevalo skladnost zakona glede nenapovedanih dohodkov, ki izvirajo iz obdobij pred 1. januarjem 2009, z ustavno prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena ustave. Ta prepoved ni absolutna. Izjemoma imajo lahko posamezne zakonske določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice

 

Glede tega je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku dne 1. januarja 2014 po eni strani uveljavljen 3. odstavek 68.a člena zakona, tako da se za vse primere (razen tiste, glede katerih je bil postopek že v teku – prehodna določba 25. člena tega zakona) postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Po drugi strani je, na podlagi 1. odstavka 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku hkrati prenehal veljati 5. odstavek 68. člena zakona, ki je določal, da se v tovrstnih primerih postopek lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden.

 

S tem je zakon podaljšal obdobje možne uvedbe postopka z zadnjih 5 na zadnjih 10 koledarskih let. Nova ureditev je na dan 1. januar 2014 s tem, ko je določila možnost uvedbe postopka za zadnjih 10 koledarskih let, učinkovala tako, da so bili v postopku lahko zajeti dohodki vse do 1. januarja 2004. V ustavni presoji se je ugotovilo neskladnost z ustavo za dohodke od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2008, saj se je pri teh petletno obdobje iz stare ureditve že zaključilo do 31. decembra 2013, torej dan pred 1. januarjem 2014. Po načelu prepovedi povratne veljave pravnih aktov se je z ustavno odločbo zavarovalo pravno varnost v teh položajih in zakon v tem delu razveljavilo. V veljavi pa je ostala ureditev o 10 letnem obdobju odmere od nenapovedanih dohodkov za položaje, ki dne 31. decembra 2013 še niso bili zaključeni po stari ureditvi, kar vključuje dohodke, ki izvirajo iz obdobij od 1. januarja 2009 dalje.

 

 

Ostro mnenje je neutemeljeno

 

Ob navedeni vsebini ustavne odločbe, uradno objavljene 16. 10. 2020, je Simičevo mnenje, v katerem se mestoma ostro poziva k osebni odgovornosti poimenovanih "posameznikov v Fursu" v zvezi z izvrševanjem zakona v delu, ki je bil z ustavno odločbo razveljavljen, neutemeljeno. 

 

Ker je bila ustavna odločba uradno objavljena 16. oktobra 2020, začne razveljavitev zakona učinkovati dan potem, torje 17. oktobra. 2020. Prej nerazveljavljen zakon je vezal osebe z inšpekcijskimi pooblastili k postopanju, na primer na podlagi 2 člena Zakona o davčnem postopku (postopanje po tem zakonu). Kajti, če se pri opravljanju nalog nadzora opusti izvršitev nalog oziroma ne sprejme ustreznih ukrepov, ki jih je skladno z zakonom dolžan izvršiti oziroma sprejeti, je na podlagi 1. alineje 1. odstavka 17. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (dostopno – tu) inšpektor posebej odgovoren.

 

Nadalje so posamezniki z inšpekcijskimi pooblastili v državni upravi na podlagi 1. člena Zakona o državni upravi (dostopno – tu) del izvršilne veje oblasti. Za inšpektorje v ustavi ni izrecnega navodila, kakršno veže sodnike kot del sodne veje oblasti po 156. členu (postopek za oceno ustavnosti), po katerem bi bili morali, če pri odločanju menijo, da je zakon, ki ga morajo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Zato je v obravnavani zadevi Upravno sodišče Republike Slovenije tisto, ki je prekinilo postopek odločanja o upravnem sporu, začetem s tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in predlagalo postopek za oceno ustavnosti zakona. In za to v zadevi gre, za oceno ustavnosti zakona, ne pa za oceno ustavnosti odločb kot konkretnih upravnih aktov ali realnih aktov "posameznikov iz Fursa".

 

Razlog te razlike med ustavnim pooblastilom posameznikom iz izvršilne veje oblasti in posameznikom iz sodne veje oblasti o predlaganju postopka za oceno ustavnosti zakona je v temeljnem načelu ureditve te države, tj. v načelu delitve zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti iz 2. podstavka 2. povedi 2. odstavka 3. člena Ustave. Zato ostro mnenje gospoda Simiča ni naperjeno v pravo vejo oblasti. Neustavnost zadevnega zakona je namreč osebna odgovornost "posameznikov v državnem zboru", ki so uzakonili z ustavo neskladno določbo 68.a člena z uveljavitvijo noveliranega Zakona o davčnem postopku, in sicer z glasovanjem 42 poslancev ZA (proti 30, kvorum 74) na tretji obravnavi 18. decembra 2013  (dostopno – tu) ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
12
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.288
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.155
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.246
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.876
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 535
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608