Po umiritvi razmer in preklicu epidemije konec maja, se je že junija novi koronavirus vrnil v Slovenijo, tudi tokrat se je velik del novih okužb zgodil v tujini in bil potem "uvožen" domov, kjer se je v osebnih stikih obolelih širil dalje. Vse poletne mesece in tudi na začetku jeseni, ko je število dnevnih okužb za Covid-19 začelo eksponentno naraščati, so epidemiologi Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) ob pozitivnem testu posameznika uspeli raziskali njegove poti in stike v tednu ali dveh pred okužbo. To so počeli zato, da bi identificirali vse posameznike, ki so bili z okuženim v stiku, ter jih poslali v samoizolacijo oziroma karenteno. Zaradi naglega naraščanja dnevnega števila novih okužb - v zadnjih dneh se je to dejansko približalo številki 2000 - epidemiologi NIJZ enostavno fizično ne zmorejo več raziskati vseh stikov okuženih. Na Institutu Jožef Stefan (IJS) so že pred meseci zapisali (vir), da se bo Slovenija znašla v t.i. drugem valu epidemije takrat, ko bodo zmožnosti epidemiologov NIJZ presežene.

Na IJS so v eni svojih prejšnji analiz (vir) zelo plastično prikazali, kako poteka epidemija na primeru požara: epidemiologi so kajpak gasilci, okuženi so požigalci, širjenje pa iskre, ki lahko zanetijo nov požar tudi med samim gašenjem. Če uspejo gasilci hitro pogasiti vsa nastajajoča požarišča, lahko živimo skoraj normalno. Če pa se požar enkrat razširi, ga je bistveno težje pogasiti, kot če gasimo v začetni fazi. Ko je požarišč enkrat več kot je gasilcev, je bitka izgubljena in požar se nemoteno širi. To se pri epidemiji zgodi, ko so presežene kapacitete epidemiološkega nadzora. Ko se požar enkrat nemoteno širi, lahko doseže takšne razsežnosti, da ga je nemogoče pogasiti; dober primer je Avstralija, ki se je konec lanskega leta soočila z največjim požarom v svoji zgodovini.

Zakaj so Slovenci ignorirali oblast

Epidemijo se torej vedno poskuša zatreti že v kali, ker je to najlažje in najmanj boleče za ljudi in gospodarstvo. Če epidemija uide izpod nadzora, je z blagimi ukrepi več ni možno ustaviti in edino "zdravilo" je t.i. lock-down. A izkušnje iz spomladanskega prvega vala epidemije kažejo, da so posledice "zaustavitve javnega življenja", kot smo pri nas prevedli "lock down", lahko izjemno hude zlasti za gospodarstvo, čeprav so prizadele tudi psihično zdravje prebivalstva, nevajenega omejevanja gibanja (za razliko od Slovenije so bile tovrstne omejitve zares krute v Španiji, Franciji, Italiji ali na Irskem). Zaradi vsega tega je padla politična odločitev, da se v Evropski uniji ne bo več "zapiralo" gospodarstva in zdravstva, vsaj v celoti ne, saj bi bile negativne stranske posledice enostavno prehude. Da bi se temu izognili, so države prebivalcem začele predpisovati zaščitne ukrepe; od nošenja mask, razkuževanja in umivanja rok, do obvezne socialne distance itd. Toda tudi tu so se pokazale precejšnje razlike v mentaliteti ljudi. Če so severnjaki tradicionalno bolj racionalni in vladna priporočila jemljejo resno, še preden postanejo obligatorna (dober primer je denimo Švedska), potem se na jugu stvari spremenijo. Slovenija je jug, to se je zdaj, ko smo se znašli v drugem valu epidemije Covid-19, zelo konkretno izkazalo. Pri nas ljudje enostavno niso resno jemali priporočil, navodil, prepovedi in omejitev s strani vlade oziroma njenih institucij. Slovenci so s prstom kazali na politike in javne funkcionarje, pri katerih so opazili, da imajo sami težave s spoštovanjem novih pravil, in si rekli: Če se oni ne držijo tega, kar nam predpisujejo, zakaj bi se potem morali mi?!

Takšno razmišljanje zagotovo ima svojo logiko in ga je moč razumeti. V kultivirani državi bi politik ali javni funkcionar, ki bi eklatantno kršil epidemiološka pravila glede Covid-19, odletel kot gumb na srajici, če se ne bi stokrat opravičil in posul s pepelom, pa niti ni rečeno, da bi ga to rešilo pred odgovornostjo. Toda slovenska logika deluje v normalnih razmerah, ne pa med epidemijo. Ignoriranje predpisanih ukrepov nas je pripeljalo do situacije, ko imamo eno najslabših epidemioloških slik v Evropi, ko imamo na 100.000 prebivalcev že toliko okuženih, da nekateri upravičeno svarijo, da se nam lahko "zgodi Bergamo". Nekatera žarišča v Sloveniji dejansko ne vzbujajo optimizma.

Ob tem je zagotovo ključen podatek, da vrhunca epidemije niti še nismo dosegli.

Kako se virus širi

Če je poleti in še za začetku koledarske jeseni pomemben del okužb predstavljal "uvoz" iz tujine, so se konec septembra in v začetku oktobra razmere spremenile. Pri oceni, ali v državi prevladuje vpliv uvoženih okužb, si znanstveniki IJS (vir) pomagajo z dvema ocenama reprodukcijskega števila. Reprodukcijsko število (R) predstavlja število ljudi, ki jih v povprečju okuži vsak izmed okuženih, in sicer ne glede na to, ali je bil okužen od "uvoženega" bolnika, ali pa je bil okužen v Sloveniji. Efektivno reprodukcijsko število (R_ef) pa predpostavlja, da uvoženi in okuženi v Sloveniji sodijo v isto skupino okuženih v Sloveniji. Z drugimi besedami: da se je uvoženi okuženi okužil preko notranjega okuževanja v Sloveniji.

Ob takšnih definicijah je efektivno reprodukcijsko število vedno večje ali najmanj enako reprodukcijskemu številu (v primeru, da uvoženih ni več). Na osnovi efektivnega reprodukcijskega števila je mogoče oceniti trenutno dinamiko epidemije in napovedati njen razvoj. Reprodukcijsko število R pove, koliko ljudi v povprečju okuži posamezni okuženi. Če je R večji od 1, imamo eksponentno rast epidemije, če je R manjši od 1, imamo eksponentno pojemanje, če pa je R enak 1, imamo neke vrste status quo.

To, kar se nam je zgodilo v oktobru, je nekaj precej hujšega kot prvi val epidemije marca in aprila. Spomladi je zdravstveni sistem sicer trpel predvsem zaradi pomanjkanja zaščitne opreme in materiala, nekaj panike je bilo tudi zaradi majhnega števila respiratorjev, vendar konec koncev kapacitete glede hospitaliziranih covid bolnikov ter tistih na intenzivni negi niso bile nikoli blizu rdečega območja. Tokrat pa je precej drugače; ne glede na neprimerno večje zaloge opreme in potrojenega števila respiratorjev (toda brez ustreznega povečanja medicinskega osebja, ki je nujno za normalno delovanje respiratorjev!), ne glede na konkretno povečanje števila bolnišničnih postelj se številke dramatično povečujejo iz dneva v dan. Čakanje na odvzem brisa se vse bolj podaljšuje, vsi brisi niso vedno pregledani že isti dan, zato se že razmišlja o spremembi režima testiranja, da bi testirali predvsem bolj obolele. To pa pomeni, da dnevno število pozitivnih testov kmalu ne bo več dober pokazatelj razvoja epidemije, posledično bo v tem prehodnem obdobju ocenjeno reprodukcijsko število podcenjeno, podvojitveni časi pa precenjeni.

Slovenija se trenutno sooča z reprodukcijskim številom 2,20. Podvojitveni čas dnevnih pozitivnih testov je že 6,2 dni ob 4 uvoženih na dan. Na IJS so zapisali, da je "neverjetno, kaj se dogaja, kot da bi epidemija eksplodirala" in da se bomo morali zelo potruditi, da bomo to hitro rast zaustavili. Ravno danes (ponedeljek, 26. oktober 2020) je dan, ko bi se lahko že poznal vpliv ukrepov, sprejetih pred desetimi dnevi (torej 16. oktobra) na številu dnevnih pozitivnih testov. A ker gre za ponedeljkove rezultate, bomo šele jutri, torej v torek, 27.oktobra, najverjetneje dobili nek prvi, okvirni podatek o tem, kaj se dogaja. Absolutna številka utegne biti zavajajoča, saj se razlikuje glede na število opravljenih testov. Potrebno je gledati odstotek okuženih oziroma pozitivnih glede na število testiranih: če bo v ponedeljek oziroma torek pod 29 %, bo to lahko prvi znak, da epidemija ni napredovala.

Novi obrambni zidovi

Vlada je sicer 20. oktobra sprejela še dodatne ukrepe, vzpostavila nov "obrambni zid", kot pravijo na IJS, včeraj (nedelja, 25. oktobra) pa še tretjega. Morda bo to zaustavilo napredovanje virusa, vendar bomo morali na dokončni odgovor počakati še približno deset dni, pri čemer so vmes tudi prazniki (31. oktober, 1. november), kar lahko ponovno poslabša epidemiološko sliko, če se ljudje ne bodo držali omejitev in prepovedi. Kot zadnji, tj. četrti obrambni zid ostane le še popoln lock-down, kakršnega so ponekod v Evropi uvedli spomladi, pomeni pa nočno moro za vse tiste državljane, ki ne živijo ravno v vilah z bazenom in teniškim igriščem: omejitev gibanja na stanovanje.

Popoln lock-down je skrajni ukrep, ki pride na vrsto, ko epidemija doseže rušilno moč in se zdravstveni sistem sesuje, mrtvašnice pa ne morejo več sprejemati trupel. Bergamo torej. "Če družba kot celota ne bomo uspeli bistveno zmanjšati širjenja Covida z odgovornim ravnanjem vseh, ne vidimo razloga, zakaj razvoj epidemije ne bi sledil predstavljenim neugodnim krivuljam. Če epidemije ne bomo uspeli sami pravočasno ustaviti, nas bo ustavila ona, kajti naraščajoče eksponentne funkcije se ne da premagati", so zapisali na IJS. 

V prvem valu se je okužilo približno 1% prebivalstva, torej okoli 20.000 ljudi oziroma vsak 100. prebivalec. Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 4 % prebivalstva, torej 80.000 ljudi, kar pomeni približno vsak 25. prebivalec. Trenutno je delež kužnih približno 2,5 % prebivalstva, kar pomeni približno vsak 40. prebivalec, in hitro raste. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 5% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 20. prebivalec. Po oceni WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) se je doslej s Covid-19 okužilo že okoli 10 % svetovnega prebivalstva, kar pomeni, da so uradne ocene izjemno podcenjene. 

Napoved razvoja epidemije

Optimistična predpostavka, po kateri bi ukrepi, sprejeti 16. oktobra, v celoti "obrodili" in zaustavili nadaljnje širjenje epidemije (reprodukcijsko število pod 0,9), prinaša naslednje maksimalne številke ob navedenih datumih:

* 1902 dnevnih pozitivnih testov (z dnevno fluktuacijo do 2500) 25.10., potem počasen upad 

* 620 hospitaliziranih 1.11., potem počasen upad 

* 175 na intenzivni negi 7.11., potem počasen upad 

V napovedi za pozitivne teste so na IJS predpostavili, da bodo ukrepi z 16.10. dovolj učinkoviti in bodo uspeli R spustiti na 0,9, do takrat pa bo epidemija sledila trenutni dinamiki z R=2,23. V tem primeru bo število dnevnih pozitivnih testov v prihodnjem obdobju fluktuiralo v območju od 300 do 2500 okoli trenutne povprečne vrednosti 1714, ki bo naraščala do 25.10., ko bo dosegla vrh pri 1902 in bo nato začela padati.

IJS sicer ni omenil ocene smrtnosti, prav tako se je izognil pesimističnemu scenariju. Toda glede na dosedanji razvoj in potek epidemije je po našem mnenju pričakovati precej drugačno statistiko kot spomladi. Žal. Po nakaterih ocenah, ki sicer upoštevajo, da bodo sprejeti ukrepi podobno strogi kot spomladi (lock-down), se bomo glede smrtnih žrtev lahko približali (najmanj) številki 400. A ta predpostavka temelji na doslednem spoštovanju ukrepov, kar pa je glede na zgoraj opisano slovensko mentaliteto žal precej pod vprašajem ...