Razkrivamo

Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo

Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni izjemno aktualna (vir). Slovenija je namreč ta trenutek pred veliko prelomnico glede nadaljnje eksponentne širitve virusa in prihajajoči dnevi bodo bržkone najbolj odločilni v letošnjem letu, veliko bolj kot so bili med spomladanskih prvim valom. V prispevku smo zato združili več dosedanjih analiz in napovedi IJS, ki je ocenil, da so tokrat razmere zelo resne in da je epidemija v Sloveniji eksplodirala. K temu pa smo dodali še nekaj aktualnih podatkov in primerjav, da je prispevek bolj poljuden in razumljiv čim širšemu krogu bralcev. Kogar zanima izvirna analiza z vsemi grafičnimi prikazi, jo lahko najde na tejle povezavi.

25.10.2020 21:25
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Covid-19   lock-down   Institut Jožef Stefan   analiza   reprodukcijsko število   IJS   Bergamo   NIJZ   Evropa

Ignoriranje predpisanih ukrepov nas je pripeljalo do situacije, ko imamo eno najslabših epidemioloških slik v Evropi, ko imamo na 100.000 prebivalcev že toliko okuženih, da nekateri upravičeno svarijo, da se nam lahko "zgodi Bergamo".

Po umiritvi razmer in preklicu epidemije konec maja, se je že junija novi koronavirus vrnil v Slovenijo, tudi tokrat se je velik del novih okužb zgodil v tujini in bil potem "uvožen" domov, kjer se je v osebnih stikih obolelih širil dalje. Vse poletne mesece in tudi na začetku jeseni, ko je število dnevnih okužb za Covid-19 začelo eksponentno naraščati, so epidemiologi Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) ob pozitivnem testu posameznika uspeli raziskali njegove poti in stike v tednu ali dveh pred okužbo. To so počeli zato, da bi identificirali vse posameznike, ki so bili z okuženim v stiku, ter jih poslali v samoizolacijo oziroma karenteno. Zaradi naglega naraščanja dnevnega števila novih okužb - v zadnjih dneh se je to dejansko približalo številki 2000 - epidemiologi NIJZ enostavno fizično ne zmorejo več raziskati vseh stikov okuženih. Na Institutu Jožef Stefan (IJS) so že pred meseci zapisali (vir), da se bo Slovenija znašla v t.i. drugem valu epidemije takrat, ko bodo zmožnosti epidemiologov NIJZ presežene.

 

Na IJS so v eni svojih prejšnji analiz (vir) zelo plastično prikazali, kako poteka epidemija na primeru požara: epidemiologi so kajpak gasilci, okuženi so požigalci, širjenje pa iskre, ki lahko zanetijo nov požar tudi med samim gašenjem. Če uspejo gasilci hitro pogasiti vsa nastajajoča požarišča, lahko živimo skoraj normalno. Če pa se požar enkrat razširi, ga je bistveno težje pogasiti, kot če gasimo v začetni fazi. Ko je požarišč enkrat več kot je gasilcev, je bitka izgubljena in požar se nemoteno širi. To se pri epidemiji zgodi, ko so presežene kapacitete epidemiološkega nadzora. Ko se požar enkrat nemoteno širi, lahko doseže takšne razsežnosti, da ga je nemogoče pogasiti; dober primer je Avstralija, ki se je konec lanskega leta soočila z največjim požarom v svoji zgodovini.

 

 

Zakaj so Slovenci ignorirali oblast

 

Epidemijo se torej vedno poskuša zatreti že v kali, ker je to najlažje in najmanj boleče za ljudi in gospodarstvo. Če epidemija uide izpod nadzora, je z blagimi ukrepi več ni možno ustaviti in edino "zdravilo" je t.i. lock-down. A izkušnje iz spomladanskega prvega vala epidemije kažejo, da so posledice "zaustavitve javnega življenja", kot smo pri nas prevedli "lock down", lahko izjemno hude zlasti za gospodarstvo, čeprav so prizadele tudi psihično zdravje prebivalstva, nevajenega omejevanja gibanja (za razliko od Slovenije so bile tovrstne omejitve zares krute v Španiji, Franciji, Italiji ali na Irskem). Zaradi vsega tega je padla politična odločitev, da se v Evropski uniji ne bo več "zapiralo" gospodarstva in zdravstva, vsaj v celoti ne, saj bi bile negativne stranske posledice enostavno prehude. Da bi se temu izognili, so države prebivalcem začele predpisovati zaščitne ukrepe; od nošenja mask, razkuževanja in umivanja rok, do obvezne socialne distance itd. Toda tudi tu so se pokazale precejšnje razlike v mentaliteti ljudi. Če so severnjaki tradicionalno bolj racionalni in vladna priporočila jemljejo resno, še preden postanejo obligatorna (dober primer je denimo Švedska), potem se na jugu stvari spremenijo. Slovenija je jug, to se je zdaj, ko smo se znašli v drugem valu epidemije Covid-19, zelo konkretno izkazalo. Pri nas ljudje enostavno niso resno jemali priporočil, navodil, prepovedi in omejitev s strani vlade oziroma njenih institucij. Slovenci so s prstom kazali na politike in javne funkcionarje, pri katerih so opazili, da imajo sami težave s spoštovanjem novih pravil, in si rekli: Če se oni ne držijo tega, kar nam predpisujejo, zakaj bi se potem morali mi?!

 

Takšno razmišljanje zagotovo ima svojo logiko in ga je moč razumeti. V kultivirani državi bi politik ali javni funkcionar, ki bi eklatantno kršil epidemiološka pravila glede Covid-19, odletel kot gumb na srajici, če se ne bi stokrat opravičil in posul s pepelom, pa niti ni rečeno, da bi ga to rešilo pred odgovornostjo. Toda slovenska logika deluje v normalnih razmerah, ne pa med epidemijo. Ignoriranje predpisanih ukrepov nas je pripeljalo do situacije, ko imamo eno najslabših epidemioloških slik v Evropi, ko imamo na 100.000 prebivalcev že toliko okuženih, da nekateri upravičeno svarijo, da se nam lahko "zgodi Bergamo". Nekatera žarišča v Sloveniji dejansko ne vzbujajo optimizma.

 

Ob tem je zagotovo ključen podatek, da vrhunca epidemije niti še nismo dosegli.

 

 

Kako se virus širi

 

Če je poleti in še za začetku koledarske jeseni pomemben del okužb predstavljal "uvoz" iz tujine, so se konec septembra in v začetku oktobra razmere spremenile. Pri oceni, ali v državi prevladuje vpliv uvoženih okužb, si znanstveniki IJS (vir) pomagajo z dvema ocenama reprodukcijskega števila. Reprodukcijsko število (R) predstavlja število ljudi, ki jih v povprečju okuži vsak izmed okuženih, in sicer ne glede na to, ali je bil okužen od "uvoženega" bolnika, ali pa je bil okužen v Sloveniji. Efektivno reprodukcijsko število (R_ef) pa predpostavlja, da uvoženi in okuženi v Sloveniji sodijo v isto skupino okuženih v Sloveniji. Z drugimi besedami: da se je uvoženi okuženi okužil preko notranjega okuževanja v Sloveniji.

 

Ob takšnih definicijah je efektivno reprodukcijsko število vedno večje ali najmanj enako reprodukcijskemu številu (v primeru, da uvoženih ni več). Na osnovi efektivnega reprodukcijskega števila je mogoče oceniti trenutno dinamiko epidemije in napovedati njen razvoj. Reprodukcijsko število R pove, koliko ljudi v povprečju okuži posamezni okuženi. Če je R večji od 1, imamo eksponentno rast epidemije, če je R manjši od 1, imamo eksponentno pojemanje, če pa je R enak 1, imamo neke vrste status quo.

 

To, kar se nam je zgodilo v oktobru, je nekaj precej hujšega kot prvi val epidemije marca in aprila. Spomladi je zdravstveni sistem sicer trpel predvsem zaradi pomanjkanja zaščitne opreme in materiala, nekaj panike je bilo tudi zaradi majhnega števila respiratorjev, vendar konec koncev kapacitete glede hospitaliziranih covid bolnikov ter tistih na intenzivni negi niso bile nikoli blizu rdečega območja. Tokrat pa je precej drugače; ne glede na neprimerno večje zaloge opreme in potrojenega števila respiratorjev (toda brez ustreznega povečanja medicinskega osebja, ki je nujno za normalno delovanje respiratorjev!), ne glede na konkretno povečanje števila bolnišničnih postelj se številke dramatično povečujejo iz dneva v dan. Čakanje na odvzem brisa se vse bolj podaljšuje, vsi brisi niso vedno pregledani že isti dan, zato se že razmišlja o spremembi režima testiranja, da bi testirali predvsem bolj obolele. To pa pomeni, da dnevno število pozitivnih testov kmalu ne bo več dober pokazatelj razvoja epidemije, posledično bo v tem prehodnem obdobju ocenjeno reprodukcijsko število podcenjeno, podvojitveni časi pa precenjeni.

 

Slovenija se trenutno sooča z reprodukcijskim številom 2,20. Podvojitveni čas dnevnih pozitivnih testov je že 6,2 dni ob 4 uvoženih na dan. Na IJS so zapisali, da je "neverjetno, kaj se dogaja, kot da bi epidemija eksplodirala" in da se bomo morali zelo potruditi, da bomo to hitro rast zaustavili. Ravno danes (ponedeljek, 26. oktober 2020) je dan, ko bi se lahko že poznal vpliv ukrepov, sprejetih pred desetimi dnevi (torej 16. oktobra) na številu dnevnih pozitivnih testov. A ker gre za ponedeljkove rezultate, bomo šele jutri, torej v torek, 27.oktobra, najverjetneje dobili nek prvi, okvirni podatek o tem, kaj se dogaja. Absolutna številka utegne biti zavajajoča, saj se razlikuje glede na število opravljenih testov. Potrebno je gledati odstotek okuženih oziroma pozitivnih glede na število testiranih: če bo v ponedeljek oziroma torek pod 29 %, bo to lahko prvi znak, da epidemija ni napredovala.

 

 

Novi obrambni zidovi

 

Vlada je sicer 20. oktobra sprejela še dodatne ukrepe, vzpostavila nov "obrambni zid", kot pravijo na IJS, včeraj (nedelja, 25. oktobra) pa še tretjega. Morda bo to zaustavilo napredovanje virusa, vendar bomo morali na dokončni odgovor počakati še približno deset dni, pri čemer so vmes tudi prazniki (31. oktober, 1. november), kar lahko ponovno poslabša epidemiološko sliko, če se ljudje ne bodo držali omejitev in prepovedi. Kot zadnji, tj. četrti obrambni zid ostane le še popoln lock-down, kakršnega so ponekod v Evropi uvedli spomladi, pomeni pa nočno moro za vse tiste državljane, ki ne živijo ravno v vilah z bazenom in teniškim igriščem: omejitev gibanja na stanovanje.

 

Popoln lock-down je skrajni ukrep, ki pride na vrsto, ko epidemija doseže rušilno moč in se zdravstveni sistem sesuje, mrtvašnice pa ne morejo več sprejemati trupel. Bergamo torej. "Če družba kot celota ne bomo uspeli bistveno zmanjšati širjenja Covida z odgovornim ravnanjem vseh, ne vidimo razloga, zakaj razvoj epidemije ne bi sledil predstavljenim neugodnim krivuljam. Če epidemije ne bomo uspeli sami pravočasno ustaviti, nas bo ustavila ona, kajti naraščajoče eksponentne funkcije se ne da premagati", so zapisali na IJS. 

 

V prvem valu se je okužilo približno 1% prebivalstva, torej okoli 20.000 ljudi oziroma vsak 100. prebivalec. Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 4 % prebivalstva, torej 80.000 ljudi, kar pomeni približno vsak 25. prebivalec. Trenutno je delež kužnih približno 2,5 % prebivalstva, kar pomeni približno vsak 40. prebivalec, in hitro raste. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 5% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 20. prebivalec. Po oceni WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) se je doslej s Covid-19 okužilo že okoli 10 % svetovnega prebivalstva, kar pomeni, da so uradne ocene izjemno podcenjene. 

 

 

Napoved razvoja epidemije

 

Optimistična predpostavka, po kateri bi ukrepi, sprejeti 16. oktobra, v celoti "obrodili" in zaustavili nadaljnje širjenje epidemije (reprodukcijsko število pod 0,9), prinaša naslednje maksimalne številke ob navedenih datumih:

 

* 1902 dnevnih pozitivnih testov (z dnevno fluktuacijo do 2500) 25.10., potem počasen upad 

* 620 hospitaliziranih 1.11., potem počasen upad 

* 175 na intenzivni negi 7.11., potem počasen upad 

 

 

V napovedi za pozitivne teste so na IJS predpostavili, da bodo ukrepi z 16.10. dovolj učinkoviti in bodo uspeli R spustiti na 0,9, do takrat pa bo epidemija sledila trenutni dinamiki z R=2,23. V tem primeru bo število dnevnih pozitivnih testov v prihodnjem obdobju fluktuiralo v območju od 300 do 2500 okoli trenutne povprečne vrednosti 1714, ki bo naraščala do 25.10., ko bo dosegla vrh pri 1902 in bo nato začela padati.

 

IJS sicer ni omenil ocene smrtnosti, prav tako se je izognil pesimističnemu scenariju. Toda glede na dosedanji razvoj in potek epidemije je po našem mnenju pričakovati precej drugačno statistiko kot spomladi. Žal. Po nakaterih ocenah, ki sicer upoštevajo, da bodo sprejeti ukrepi podobno strogi kot spomladi (lock-down), se bomo glede smrtnih žrtev lahko približali (najmanj) številki 400. A ta predpostavka temelji na doslednem spoštovanju ukrepov, kar pa je glede na zgoraj opisano slovensko mentaliteto žal precej pod vprašajem ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.840
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.773
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.645
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.833
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.949
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.205
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.727
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.839
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.161
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509