Razkrivamo

Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo

Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni izjemno aktualna (vir). Slovenija je namreč ta trenutek pred veliko prelomnico glede nadaljnje eksponentne širitve virusa in prihajajoči dnevi bodo bržkone najbolj odločilni v letošnjem letu, veliko bolj kot so bili med spomladanskih prvim valom. V prispevku smo zato združili več dosedanjih analiz in napovedi IJS, ki je ocenil, da so tokrat razmere zelo resne in da je epidemija v Sloveniji eksplodirala. K temu pa smo dodali še nekaj aktualnih podatkov in primerjav, da je prispevek bolj poljuden in razumljiv čim širšemu krogu bralcev. Kogar zanima izvirna analiza z vsemi grafičnimi prikazi, jo lahko najde na tejle povezavi.

25.10.2020 21:25
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Covid-19   lock-down   Institut Jožef Stefan   analiza   reprodukcijsko število   IJS   Bergamo   NIJZ   Evropa

Ignoriranje predpisanih ukrepov nas je pripeljalo do situacije, ko imamo eno najslabših epidemioloških slik v Evropi, ko imamo na 100.000 prebivalcev že toliko okuženih, da nekateri upravičeno svarijo, da se nam lahko "zgodi Bergamo".

Po umiritvi razmer in preklicu epidemije konec maja, se je že junija novi koronavirus vrnil v Slovenijo, tudi tokrat se je velik del novih okužb zgodil v tujini in bil potem "uvožen" domov, kjer se je v osebnih stikih obolelih širil dalje. Vse poletne mesece in tudi na začetku jeseni, ko je število dnevnih okužb za Covid-19 začelo eksponentno naraščati, so epidemiologi Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) ob pozitivnem testu posameznika uspeli raziskali njegove poti in stike v tednu ali dveh pred okužbo. To so počeli zato, da bi identificirali vse posameznike, ki so bili z okuženim v stiku, ter jih poslali v samoizolacijo oziroma karenteno. Zaradi naglega naraščanja dnevnega števila novih okužb - v zadnjih dneh se je to dejansko približalo številki 2000 - epidemiologi NIJZ enostavno fizično ne zmorejo več raziskati vseh stikov okuženih. Na Institutu Jožef Stefan (IJS) so že pred meseci zapisali (vir), da se bo Slovenija znašla v t.i. drugem valu epidemije takrat, ko bodo zmožnosti epidemiologov NIJZ presežene.

 

Na IJS so v eni svojih prejšnji analiz (vir) zelo plastično prikazali, kako poteka epidemija na primeru požara: epidemiologi so kajpak gasilci, okuženi so požigalci, širjenje pa iskre, ki lahko zanetijo nov požar tudi med samim gašenjem. Če uspejo gasilci hitro pogasiti vsa nastajajoča požarišča, lahko živimo skoraj normalno. Če pa se požar enkrat razširi, ga je bistveno težje pogasiti, kot če gasimo v začetni fazi. Ko je požarišč enkrat več kot je gasilcev, je bitka izgubljena in požar se nemoteno širi. To se pri epidemiji zgodi, ko so presežene kapacitete epidemiološkega nadzora. Ko se požar enkrat nemoteno širi, lahko doseže takšne razsežnosti, da ga je nemogoče pogasiti; dober primer je Avstralija, ki se je konec lanskega leta soočila z največjim požarom v svoji zgodovini.

 

 

Zakaj so Slovenci ignorirali oblast

 

Epidemijo se torej vedno poskuša zatreti že v kali, ker je to najlažje in najmanj boleče za ljudi in gospodarstvo. Če epidemija uide izpod nadzora, je z blagimi ukrepi več ni možno ustaviti in edino "zdravilo" je t.i. lock-down. A izkušnje iz spomladanskega prvega vala epidemije kažejo, da so posledice "zaustavitve javnega življenja", kot smo pri nas prevedli "lock down", lahko izjemno hude zlasti za gospodarstvo, čeprav so prizadele tudi psihično zdravje prebivalstva, nevajenega omejevanja gibanja (za razliko od Slovenije so bile tovrstne omejitve zares krute v Španiji, Franciji, Italiji ali na Irskem). Zaradi vsega tega je padla politična odločitev, da se v Evropski uniji ne bo več "zapiralo" gospodarstva in zdravstva, vsaj v celoti ne, saj bi bile negativne stranske posledice enostavno prehude. Da bi se temu izognili, so države prebivalcem začele predpisovati zaščitne ukrepe; od nošenja mask, razkuževanja in umivanja rok, do obvezne socialne distance itd. Toda tudi tu so se pokazale precejšnje razlike v mentaliteti ljudi. Če so severnjaki tradicionalno bolj racionalni in vladna priporočila jemljejo resno, še preden postanejo obligatorna (dober primer je denimo Švedska), potem se na jugu stvari spremenijo. Slovenija je jug, to se je zdaj, ko smo se znašli v drugem valu epidemije Covid-19, zelo konkretno izkazalo. Pri nas ljudje enostavno niso resno jemali priporočil, navodil, prepovedi in omejitev s strani vlade oziroma njenih institucij. Slovenci so s prstom kazali na politike in javne funkcionarje, pri katerih so opazili, da imajo sami težave s spoštovanjem novih pravil, in si rekli: Če se oni ne držijo tega, kar nam predpisujejo, zakaj bi se potem morali mi?!

 

Takšno razmišljanje zagotovo ima svojo logiko in ga je moč razumeti. V kultivirani državi bi politik ali javni funkcionar, ki bi eklatantno kršil epidemiološka pravila glede Covid-19, odletel kot gumb na srajici, če se ne bi stokrat opravičil in posul s pepelom, pa niti ni rečeno, da bi ga to rešilo pred odgovornostjo. Toda slovenska logika deluje v normalnih razmerah, ne pa med epidemijo. Ignoriranje predpisanih ukrepov nas je pripeljalo do situacije, ko imamo eno najslabših epidemioloških slik v Evropi, ko imamo na 100.000 prebivalcev že toliko okuženih, da nekateri upravičeno svarijo, da se nam lahko "zgodi Bergamo". Nekatera žarišča v Sloveniji dejansko ne vzbujajo optimizma.

 

Ob tem je zagotovo ključen podatek, da vrhunca epidemije niti še nismo dosegli.

 

 

Kako se virus širi

 

Če je poleti in še za začetku koledarske jeseni pomemben del okužb predstavljal "uvoz" iz tujine, so se konec septembra in v začetku oktobra razmere spremenile. Pri oceni, ali v državi prevladuje vpliv uvoženih okužb, si znanstveniki IJS (vir) pomagajo z dvema ocenama reprodukcijskega števila. Reprodukcijsko število (R) predstavlja število ljudi, ki jih v povprečju okuži vsak izmed okuženih, in sicer ne glede na to, ali je bil okužen od "uvoženega" bolnika, ali pa je bil okužen v Sloveniji. Efektivno reprodukcijsko število (R_ef) pa predpostavlja, da uvoženi in okuženi v Sloveniji sodijo v isto skupino okuženih v Sloveniji. Z drugimi besedami: da se je uvoženi okuženi okužil preko notranjega okuževanja v Sloveniji.

 

Ob takšnih definicijah je efektivno reprodukcijsko število vedno večje ali najmanj enako reprodukcijskemu številu (v primeru, da uvoženih ni več). Na osnovi efektivnega reprodukcijskega števila je mogoče oceniti trenutno dinamiko epidemije in napovedati njen razvoj. Reprodukcijsko število R pove, koliko ljudi v povprečju okuži posamezni okuženi. Če je R večji od 1, imamo eksponentno rast epidemije, če je R manjši od 1, imamo eksponentno pojemanje, če pa je R enak 1, imamo neke vrste status quo.

 

To, kar se nam je zgodilo v oktobru, je nekaj precej hujšega kot prvi val epidemije marca in aprila. Spomladi je zdravstveni sistem sicer trpel predvsem zaradi pomanjkanja zaščitne opreme in materiala, nekaj panike je bilo tudi zaradi majhnega števila respiratorjev, vendar konec koncev kapacitete glede hospitaliziranih covid bolnikov ter tistih na intenzivni negi niso bile nikoli blizu rdečega območja. Tokrat pa je precej drugače; ne glede na neprimerno večje zaloge opreme in potrojenega števila respiratorjev (toda brez ustreznega povečanja medicinskega osebja, ki je nujno za normalno delovanje respiratorjev!), ne glede na konkretno povečanje števila bolnišničnih postelj se številke dramatično povečujejo iz dneva v dan. Čakanje na odvzem brisa se vse bolj podaljšuje, vsi brisi niso vedno pregledani že isti dan, zato se že razmišlja o spremembi režima testiranja, da bi testirali predvsem bolj obolele. To pa pomeni, da dnevno število pozitivnih testov kmalu ne bo več dober pokazatelj razvoja epidemije, posledično bo v tem prehodnem obdobju ocenjeno reprodukcijsko število podcenjeno, podvojitveni časi pa precenjeni.

 

Slovenija se trenutno sooča z reprodukcijskim številom 2,20. Podvojitveni čas dnevnih pozitivnih testov je že 6,2 dni ob 4 uvoženih na dan. Na IJS so zapisali, da je "neverjetno, kaj se dogaja, kot da bi epidemija eksplodirala" in da se bomo morali zelo potruditi, da bomo to hitro rast zaustavili. Ravno danes (ponedeljek, 26. oktober 2020) je dan, ko bi se lahko že poznal vpliv ukrepov, sprejetih pred desetimi dnevi (torej 16. oktobra) na številu dnevnih pozitivnih testov. A ker gre za ponedeljkove rezultate, bomo šele jutri, torej v torek, 27.oktobra, najverjetneje dobili nek prvi, okvirni podatek o tem, kaj se dogaja. Absolutna številka utegne biti zavajajoča, saj se razlikuje glede na število opravljenih testov. Potrebno je gledati odstotek okuženih oziroma pozitivnih glede na število testiranih: če bo v ponedeljek oziroma torek pod 29 %, bo to lahko prvi znak, da epidemija ni napredovala.

 

 

Novi obrambni zidovi

 

Vlada je sicer 20. oktobra sprejela še dodatne ukrepe, vzpostavila nov "obrambni zid", kot pravijo na IJS, včeraj (nedelja, 25. oktobra) pa še tretjega. Morda bo to zaustavilo napredovanje virusa, vendar bomo morali na dokončni odgovor počakati še približno deset dni, pri čemer so vmes tudi prazniki (31. oktober, 1. november), kar lahko ponovno poslabša epidemiološko sliko, če se ljudje ne bodo držali omejitev in prepovedi. Kot zadnji, tj. četrti obrambni zid ostane le še popoln lock-down, kakršnega so ponekod v Evropi uvedli spomladi, pomeni pa nočno moro za vse tiste državljane, ki ne živijo ravno v vilah z bazenom in teniškim igriščem: omejitev gibanja na stanovanje.

 

Popoln lock-down je skrajni ukrep, ki pride na vrsto, ko epidemija doseže rušilno moč in se zdravstveni sistem sesuje, mrtvašnice pa ne morejo več sprejemati trupel. Bergamo torej. "Če družba kot celota ne bomo uspeli bistveno zmanjšati širjenja Covida z odgovornim ravnanjem vseh, ne vidimo razloga, zakaj razvoj epidemije ne bi sledil predstavljenim neugodnim krivuljam. Če epidemije ne bomo uspeli sami pravočasno ustaviti, nas bo ustavila ona, kajti naraščajoče eksponentne funkcije se ne da premagati", so zapisali na IJS. 

 

V prvem valu se je okužilo približno 1% prebivalstva, torej okoli 20.000 ljudi oziroma vsak 100. prebivalec. Na vrhuncu je bil delež kužnih približno 0,35% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 300. prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužilo približno 4 % prebivalstva, torej 80.000 ljudi, kar pomeni približno vsak 25. prebivalec. Trenutno je delež kužnih približno 2,5 % prebivalstva, kar pomeni približno vsak 40. prebivalec, in hitro raste. Do zdaj se je v obeh valovih skupaj okužilo približno 5% prebivalstva, kar pomeni približno vsak 20. prebivalec. Po oceni WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) se je doslej s Covid-19 okužilo že okoli 10 % svetovnega prebivalstva, kar pomeni, da so uradne ocene izjemno podcenjene. 

 

 

Napoved razvoja epidemije

 

Optimistična predpostavka, po kateri bi ukrepi, sprejeti 16. oktobra, v celoti "obrodili" in zaustavili nadaljnje širjenje epidemije (reprodukcijsko število pod 0,9), prinaša naslednje maksimalne številke ob navedenih datumih:

 

* 1902 dnevnih pozitivnih testov (z dnevno fluktuacijo do 2500) 25.10., potem počasen upad 

* 620 hospitaliziranih 1.11., potem počasen upad 

* 175 na intenzivni negi 7.11., potem počasen upad 

 

 

V napovedi za pozitivne teste so na IJS predpostavili, da bodo ukrepi z 16.10. dovolj učinkoviti in bodo uspeli R spustiti na 0,9, do takrat pa bo epidemija sledila trenutni dinamiki z R=2,23. V tem primeru bo število dnevnih pozitivnih testov v prihodnjem obdobju fluktuiralo v območju od 300 do 2500 okoli trenutne povprečne vrednosti 1714, ki bo naraščala do 25.10., ko bo dosegla vrh pri 1902 in bo nato začela padati.

 

IJS sicer ni omenil ocene smrtnosti, prav tako se je izognil pesimističnemu scenariju. Toda glede na dosedanji razvoj in potek epidemije je po našem mnenju pričakovati precej drugačno statistiko kot spomladi. Žal. Po nakaterih ocenah, ki sicer upoštevajo, da bodo sprejeti ukrepi podobno strogi kot spomladi (lock-down), se bomo glede smrtnih žrtev lahko približali (najmanj) številki 400. A ta predpostavka temelji na doslednem spoštovanju ukrepov, kar pa je glede na zgoraj opisano slovensko mentaliteto žal precej pod vprašajem ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
17
30.06.2022 21:00
Večina prebivalcev na Zahodnem Balkanu, še posebej Slovani, je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati. Če bomo to ... Več.
Piše: Uredništvo
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
5
29.06.2022 21:35
Finančna pomoč države pri vzgoji otrok in s tem spodbujanje rodnosti je vedno v ospredju programov vseh političnih strank. Poleg ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.830
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.552
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
04/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.587
05/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 1.258
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.470
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.406
08/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.084
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 532
10/
Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati
Boris Meglič
Ogledov: 21.017