Komentar

Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti

Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene sile. Neposredno v pomoč bolnikom in ljudem v karanteni ali pa pri razbremenjevanju policije in drugih pomembnih institucij. Angažiranje vojske pri uveljavljanju javnega reda in miru bi res moral biti proporcionalen in tudi zadnji ukrep, ki pa ga ne gre izključiti. Slovenija pri tem ne more in ne sme biti izjema, če se naj izognemo katastrofi. Tudi dejstvo, da je COVID-19 zahteval že štirikrat več umrlih kot naša osamosvojitvena vojna, govori temu v prid ...

26.10.2020 21:05
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   vojska   SV   policija   37A člen   zakon o obrambi   vlada   opozicija

Foto: Slovenska vojska

Naši sosedi Italija in Avstrija kot tudi druge članice EU (Francija, Španija, Finska ...) doslej niso imele težav z angažiranjem vojske med epidemijo. Uporaba vojske ne pomeni nujno konec demokracije.

V prihodnjih dneh bo vlada v Državnem zboru ponovno poskušala s predlogom za aktivacijo 37A člena Zakona o obrambi. S tem bi Slovenska vojska (SV) pridobila dodatna pooblastila pri širšem varovanju državne meje. Oziroma konkretneje, aktivacija tega člena bi omogočila številčnejšo in večjo pomoč policiji pri preprečevanju nezakonitih migracij na naši južni meji. Na ta način bi se v določeni meri razbremenilo policijo, ki je že od pomladu je v notranjosti države preobremenjena z nadzorom nad uveljavljanjem ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19. Z  njimi se želi zaustaviti širjenje virusa in preprečiti kolaps javnega zdravstvenega sistema. Povedano enostavneje, rešiti marsikatero življenje. Opozicija omenjenega angažiranja vojske, za katerega je potrebna dvotretjinska večina, zaenkrat ni podprla in ga s tem onemogočila. Njen glavni argument proti bi se dalo strniti v trditev, da bi to pomenilo odmik od demokracije oziroma korak v smeri diktature.

 

Zanimivo, da sosednje in bližnje države - npr. Avstrija, Švica in Italija - s tovrstnim angažiranjem vojske sploh nimajo težav. Pred časom smo lahko prebrali, da je Avstrija okrepila število svojih vojakov na meji z nami pri Šentilju. Vojake na pomoč policiji na meji je poslala tudi Švica. Razlog je bila v obeh primerih pomoč policiji pri varovanju meje in zajetju nezakonitih migrantov. Podobno je v Italiji. Pred tedni je italijanska vojaška patrulja pri tem celo zašla nekaj metrov na naše ozemlje v Šempetru pri Gorici. Če pa je vas pot zanesla v italijansko prestolnico, ste lahko opazili, da vojska namesto policije ali skupaj z njo varuje poslopja pomembnejših državnih ustanov in tujih veleposlaništev. Še več, kar se bo komu zdelo še posebej zanimivo ali nezaslišano, v Lombardiji je Italija vojsko že marca letos poklicala k pomoči pri uveljavljanju spoštovanja drastičnih ukrepov za zajezitev virusa (lockdown).

 

Pa omenjene države zaradi omenjenega niso nič manj demokratične. Spoznale so, tako kot še vrsta drugih držav v Evropi in po svetu, da vojska v boju s pandemijo lahko odigra pomembno vlogo. Pravzaprav so praktično vse članice EU, če se ustavimo samo pri njih, ob razsajanju virusa tako ali drugače angažirale svoje oborožene sile. Pri tem je prišlo tudi do usklajevanja z zvezo NATO. Konec koncev so oborožene sile usposobljene za hiter odziv v kritičnih situacijah, kar pandemija vsekakor je.

 

Vojska lahko prispeva na več načinov in pri tem dopolnjuje in razbremenjuje civilne institucije. Njeni pripadniki lahko opravljajo prevoze zdravil, medicinske opreme, osnovnih živil, vode pa tudi bolnikov in zdravstvenega osebja. Lahko razkužujejo javne prostore in postavljajo mobilne bolnišnice. Nosilci specializiranih znanj v njihovih vrstah lahko sodelujejo pri nudenju zdravniške pomoči, pomoči v domovih za ostarele, pri nudenju psihološke podpore prizadetim. Kot že omenjeno, pa lahko sodelujejo pri varovanju državne meje in tud  pri nudenju pomoči pri vzdrževanju javnega reda in miru in pri pomoči organom pregona. 

 

Če se vrnemo k naši zahodni sosedi: Italijanska vojska je postavila več poljskih bolnišnic. Njeni zdravniki so priskočili na pomoč kolegom v civilnih bolnišnicah. Vojaško letalstvo je sodelovalo pri prevozu bolnikov in zaščitne opreme in pri delitvi slednje. Vojska je sodelovala pri dezinfekciji javnih prostorov. Dodatno pa je aktivno sodelovala tudi pri uveljavitvi lockdowna. Na ulicah je bila prisotna že prej in sicer v okviru boja proti terorizmu v operaciji "varne ulice".

 

V Španiji, eni najbolj prizadetih držav zaradi epidemije Covid-19, je bilo angažiranih več deset tisoč vojakov, nekateri tudi pri uveljavljanju lockdowna. Večje število vojakov je bilo angažirano tudi v Franciji in Nemčiji. V slednji je med drugim več tisoč vojaškega osebja pomagalo zdravstvenemu osebju pri testiranju oziroma obravnavanju obolelih. V Belgiji se je vojska izkazala v pomoči v domovih za ostarele. Finska pa je bila sploh med prvimi članicami EU, ki so vojsko angažirale pri uveljavljanju javnega reda in lockdown ukrepov. Na Finskem je vojska nadzirala npr. javni promet. Tudi v Bolgariji je bila vojska v pomoč policiji pri nadzoru gibanja. Podobno je bilo na Poljskem, kjer je vojska sodelovala tudi pri nudenju moralne podpore preko telefona obolelim in ljudem v karanteni.

 

Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene sile. Neposredno v pomoč bolnikom in ljudem v karanteni ali pa pri razbremenjevanju policije in drugih pomembnih institucij. Angažiranje vojske pri uveljavljanju javnega reda in miru bi res moral biti proporcionalen in tudi zadnji ukrep, ki pa ga ne gre izključiti. Slovenija pri tem ne more in ne sme biti izjema, če se naj izognemo katastrofi. Tudi dejstvo, da je COVID-19 zahteval že štirikrat več umrlih kot naša osamosvojitvena vojna, govori temu v prid ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.840
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.773
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.645
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.833
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.949
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.205
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.727
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.839
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.161
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509