Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene sile. Neposredno v pomoč bolnikom in ljudem v karanteni ali pa pri razbremenjevanju policije in drugih pomembnih institucij. Angažiranje vojske pri uveljavljanju javnega reda in miru bi res moral biti proporcionalen in tudi zadnji ukrep, ki pa ga ne gre izključiti. Slovenija pri tem ne more in ne sme biti izjema, če se naj izognemo katastrofi. Tudi dejstvo, da je COVID-19 zahteval že štirikrat več umrlih kot naša osamosvojitvena vojna, govori temu v prid ...
V prihodnjih dneh bo vlada v Državnem zboru ponovno poskušala s predlogom za aktivacijo 37A člena Zakona o obrambi. S tem bi Slovenska vojska (SV) pridobila dodatna pooblastila pri širšem varovanju državne meje. Oziroma konkretneje, aktivacija tega člena bi omogočila številčnejšo in večjo pomoč policiji pri preprečevanju nezakonitih migracij na naši južni meji. Na ta način bi se v določeni meri razbremenilo policijo, ki je že od pomladu je v notranjosti države preobremenjena z nadzorom nad uveljavljanjem ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19. Z njimi se želi zaustaviti širjenje virusa in preprečiti kolaps javnega zdravstvenega sistema. Povedano enostavneje, rešiti marsikatero življenje. Opozicija omenjenega angažiranja vojske, za katerega je potrebna dvotretjinska večina, zaenkrat ni podprla in ga s tem onemogočila. Njen glavni argument proti bi se dalo strniti v trditev, da bi to pomenilo odmik od demokracije oziroma korak v smeri diktature.
Zanimivo, da sosednje in bližnje države - npr. Avstrija, Švica in Italija - s tovrstnim angažiranjem vojske sploh nimajo težav. Pred časom smo lahko prebrali, da je Avstrija okrepila število svojih vojakov na meji z nami pri Šentilju. Vojake na pomoč policiji na meji je poslala tudi Švica. Razlog je bila v obeh primerih pomoč policiji pri varovanju meje in zajetju nezakonitih migrantov. Podobno je v Italiji. Pred tedni je italijanska vojaška patrulja pri tem celo zašla nekaj metrov na naše ozemlje v Šempetru pri Gorici. Če pa je vas pot zanesla v italijansko prestolnico, ste lahko opazili, da vojska namesto policije ali skupaj z njo varuje poslopja pomembnejših državnih ustanov in tujih veleposlaništev. Še več, kar se bo komu zdelo še posebej zanimivo ali nezaslišano, v Lombardiji je Italija vojsko že marca letos poklicala k pomoči pri uveljavljanju spoštovanja drastičnih ukrepov za zajezitev virusa (lockdown).
Pa omenjene države zaradi omenjenega niso nič manj demokratične. Spoznale so, tako kot še vrsta drugih držav v Evropi in po svetu, da vojska v boju s pandemijo lahko odigra pomembno vlogo. Pravzaprav so praktično vse članice EU, če se ustavimo samo pri njih, ob razsajanju virusa tako ali drugače angažirale svoje oborožene sile. Pri tem je prišlo tudi do usklajevanja z zvezo NATO. Konec koncev so oborožene sile usposobljene za hiter odziv v kritičnih situacijah, kar pandemija vsekakor je.
Vojska lahko prispeva na več načinov in pri tem dopolnjuje in razbremenjuje civilne institucije. Njeni pripadniki lahko opravljajo prevoze zdravil, medicinske opreme, osnovnih živil, vode pa tudi bolnikov in zdravstvenega osebja. Lahko razkužujejo javne prostore in postavljajo mobilne bolnišnice. Nosilci specializiranih znanj v njihovih vrstah lahko sodelujejo pri nudenju zdravniške pomoči, pomoči v domovih za ostarele, pri nudenju psihološke podpore prizadetim. Kot že omenjeno, pa lahko sodelujejo pri varovanju državne meje in tud pri nudenju pomoči pri vzdrževanju javnega reda in miru in pri pomoči organom pregona.
Če se vrnemo k naši zahodni sosedi: Italijanska vojska je postavila več poljskih bolnišnic. Njeni zdravniki so priskočili na pomoč kolegom v civilnih bolnišnicah. Vojaško letalstvo je sodelovalo pri prevozu bolnikov in zaščitne opreme in pri delitvi slednje. Vojska je sodelovala pri dezinfekciji javnih prostorov. Dodatno pa je aktivno sodelovala tudi pri uveljavitvi lockdowna. Na ulicah je bila prisotna že prej in sicer v okviru boja proti terorizmu v operaciji "varne ulice".
V Španiji, eni najbolj prizadetih držav zaradi epidemije Covid-19, je bilo angažiranih več deset tisoč vojakov, nekateri tudi pri uveljavljanju lockdowna. Večje število vojakov je bilo angažirano tudi v Franciji in Nemčiji. V slednji je med drugim več tisoč vojaškega osebja pomagalo zdravstvenemu osebju pri testiranju oziroma obravnavanju obolelih. V Belgiji se je vojska izkazala v pomoči v domovih za ostarele. Finska pa je bila sploh med prvimi članicami EU, ki so vojsko angažirale pri uveljavljanju javnega reda in lockdown ukrepov. Na Finskem je vojska nadzirala npr. javni promet. Tudi v Bolgariji je bila vojska v pomoč policiji pri nadzoru gibanja. Podobno je bilo na Poljskem, kjer je vojska sodelovala tudi pri nudenju moralne podpore preko telefona obolelim in ljudem v karanteni.
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene sile. Neposredno v pomoč bolnikom in ljudem v karanteni ali pa pri razbremenjevanju policije in drugih pomembnih institucij. Angažiranje vojske pri uveljavljanju javnega reda in miru bi res moral biti proporcionalen in tudi zadnji ukrep, ki pa ga ne gre izključiti. Slovenija pri tem ne more in ne sme biti izjema, če se naj izognemo katastrofi. Tudi dejstvo, da je COVID-19 zahteval že štirikrat več umrlih kot naša osamosvojitvena vojna, govori temu v prid ...