Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon prebivalcev? Podatki, ki veljajo za včeraj, kažejo zanimivo sliko zlasti glede na precejšnje razlike med prvim in drugim valom epidemije. Ne le Slovenija, tudi Češka se je iz države, ki je relativno uspešno preživela prvi val, tokrat spremenila v žrtev Covid-19. Naša država je tako v primerjavi s svojimi sosedami - tudi Italijo - tokrat glede na število okužb precej na slabšem.
Na spletni strani Our World in Data (Naš svet v številkah, vir) so prikazani dnevno osveženi podatki o testih, okužbah in smrtih zaradi covida za vse države sveta v dokaj pregledni obliki po različnih kriterijih in na različne načine. Kljub siceršnji dostopnosti se ti podatki vseeno redkeje omenjajo in prikazujejo. Zato je spodaj prikaz gibanj za nekaj zanimivejših držav za primerjavo (vsi podatki so preračunani na milijon prebivalcev in prikazani od 1. marca letos). Včerajšnji podatki (tj. 27. oktober 2020) glede števila okužb na milijon prebivalcev so Slovenijo denimo uvrstili na 10. mesto na svetu (prva je bila Andora, sledile so Švica, Liechtenstein in Španija).
Na prvi sliki je prikaz skupnega števila okužb od začetka pandemije, kjer v Sloveniji močno zaostajamo za ZDA ali tudi Češko - in to kljub hitremu povečevanju okužb v zadnjem času. Zaradi te hitre rasti smo že ujeli Švedsko, ki je prav tako prednjačila zaradi svojega drugačnega pristopa do obvladovanja epidemije. So pa zato po skupnem številu naši rezultati precej slabši kot v sosednjih državah.
Slika 1: Število potrjenih okužb na milijon prebivalcev
Na drugi sliki pa so podatki o številu okužb prikazani v obliki sedemdnevnega povprečja, torej tekoči tedenski podatki. Po njih smo prav tako takoj za Češko (med primerjanimi državami), a trenutno slabši kot npr. v ZDA. Tam je v zadnjih dneh obolevnost nižja, še vedno pa je med vsemi primerjanimi državami zadnje dni obolevnost najnižja na Švedskem, kljub naraščanju tudi pri njih. To se še lepše vidi na tretjem grafu, ki je na logaritemski skali.
Slika 2: Tedensko povprečje potrjenih okužb
Slika 3: Dnevno število potrjenih primerov (26. oktober)
Na zadnjih dveh slikah pa so podatki o številu mrtvih. Tu najprej prikazano sedemdnevno povprečje, kjer je marca seveda izstopala Italija in takoj zatem tudi Švedska in ZDA, a v teh državah so se razmere deloma umirile (niso več tako katastrofalne, čeprav je takšna ocena problematična, ker ima vsako življenje vrednost). V zadnjih tednih pa po številu smrti na milijon prebivalcev prednjači Češka, visoko je tudi Hrvaška (kot v ZDA), mi pa smo nekaj nižje (kot Italija). Najbolje trenutno kaže Švedom.
Po skupnem številu smrti na milijon prebivalcev (zadnja slika) pa Švedska in Italija ter predvsem ZDA še vedno močno prednjačijo, čeprav jih Češka dohiteva. Po tem kriteriju imamo v Sloveniji kljub rasti zadnje tedne še vedno najboljše rezultate med primerjanimi državami.
Slika 4: Sedemdnevno povprečje glede na smrtnost
Slika 5: Kumulativno število smrti na milijon prebivalcev
Pri teh podatkih se upravičeno poraja vprašanje, ali na gibanje števila okužb in smrti res vplivajo samo ukrepi omejevanja stikov (da je omejitev stikov najbolj učinkovita, sicer ni dilem). Smo Slovenci res postali - kaj šele Čehi - tako "nedisciplinirani" v primerjavi na primer s Hrvati ali Nemci? Kolikor lahko spremljamo življenje v slednjih državah, (še) nimajo takšnih omejevanj stikov in ustavitve javnega življenja kot pri nas. Verjetno na gibanje okužb močno vplivajo tudi drugi dejavniki, ki pa jih ne znamo točno definirati in ob zaostritvi razmer državam ne ostane drugega kot ustavljanje javnega življenja (lockdown) kot najbolj zanesljiv ukrep. Ne glede na vse druge posledice.