Komentar

Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?

Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno vplivali na življenje milijonov Evropejcev. Jeza na vlade posameznih evropskih držav bo naraščala, nezadovoljni državljani pa bodo posledično postali lažje tarče ekstremistov in negacionistov vseh vrst.

28.10.2020 21:50
Piše: Andrej Capobianco
Ključne besede:   Covid-19   Neapelj   Roberto Saviano   protesti   EU

Fotomontaža: portal+

Evropski državljani smo se v zadnjih desetletjih navadili poslušati veliko več o pravicah kot o dolžnostih.

Danes pozno popoldne bo potekalo srečanje evropskih voditeljev za okrepitev sodelovanja za zajezitev pandemije Covid-19. Pogovarjali se bodo o učinkovitejšem usklajevanju ukrepov proti virusu na ravni Evropske unije. Udeleženci se bodo, vsaj neuradno, težko izognili temi, ki bo poleg človeških žrtev, zdravstvenih zmogljivosti in gospodarske krize leitmotiv prihodnjih mesecev: kako zajeziti nezadovoljstvo državljanov in preprečiti socialne nemire.

 

V Evropi namreč vse več ljudi meni, da se vlada v njihovi državi ni ustrezno pripravila na drugi val Covida, da ni kos razmeram, da sprejema protislovne ukrepe, ki ljudem jemljejo pravice in po nepotrebnem omejujejo svoboščine. Ko se pogovarjam s prijatelji iz Rima, Neaplja, Londona, Nizozemske, Belgije, Avstrije ali Španije, opažam da očitki vladam niso ideološke narave. Ni rdeče niti, ki bi povezovale levico na eni strani in desnico na drugi. Podobni očitki prihajajo iz leve ali iz desne, odvisno od opcije, ki je v posamezni državi na oblasti oziroma v opoziciji. V nekaterih državah je opozicija bolj državotvorna, v nekaterih manj. Naša je prej med slednjimi kot med prvimi.

 

V Italiji so v primerjavi s Slovenijo vloge obrnjene: levosredinska vlada je tarča podobnih očitkov, kot jih v Sloveniji slišimo na račun desnosredinske vlade. Razlika je, da očitki na račun levosredinske vlade prihajajo iz vrst italijanske desnice, ki se prav tako ne poteguje za nagrado "državotvorna opozicija leta".

 

 

Frustracije naraščajo

 

V Neaplju so prejšnji teden, po uveljavitvi policijske ure, izbruhnili množični ulični neredi, v katerih sta bila ranjena policista, napadena je bila tudi televizijska ekipa Sky Tg24. Protestov so se udeležili skrajni levičarji, skrajni desničarji, nogometni ultrà in člani Camorre, organiziranega kriminala (beri: mafije). Crême de la crême tamkajšnje družbe. Svetovno znani novinar in pisatelj Roberto Saviano (avtor romana Gomorra) je po izgredih izjavil, da je Neapelj neke vrste "laboratorij" za to, kar se kasneje dogaja po celi Italiji in v Evropi nasploh. Res so se v naslednjih dneh večji ali manjši nemiri razširili po celi Italiji, od Trsta in Torina, do juga Catanie. Protestniki so "v imenu ljudstva" protestirali proti "diktaturi, policijski uri in lockdownu".

 

Zveni znano?

 

Shodov so se udeležile (včasih celo skupaj) tako sporne skupine (anarhisti, skrajni desničarji, negacionisti) kot predstavniki razumljivo obupanih skupin državljanov: gostinci, taksisti, lastniki fitness centrov, plesnih šol in bazenov. Nekateri shodi so bili mirni, v čedalje več primerih (na primer v Rimu in Torinu) pa je morala policija posredovati tudi s solzivcem. Nekateri nasilni protestniki so metali molotovke in petarde in razbijali izložbe trgovin. 

 

Dejstvo je, da bo koronakriza in z njo povezani ukrepi, čedalje bolj negativno vplivala na življenje milijonov ljudi, ki bodo vedno bolj jezni na vlade. Posledično bodo postali lažje tarče ekstremistov in negacionistov vseh vrst. Jim bo razvajena Evropa kos?

 

 

Razvajenost je del problema

 

Ni dvoma, da je Evropa "razvajena celina". V normalnih okoliščinah smo na to lahko celo ponosni. Demokracija in socialne pravice nam zagotavljajo celo vrsto ugodnosti in bistveno prispevajo k naši blaginji, tudi v primerjavi z ZDA, kjer nimajo univerzalnega zdravstvenega zavarovanja. Ni čudno, da toliko imigrantov pritiska na evropske meje. Vendar demokratična ureditev ni nujno najbolj učinkovita za soočanje s pandemijo (otoške države kot Nova Zelandija so zgodba zase). Kitajska je virus zatrla (čeprav lahko delno podvomimo o točnosti tamkajšnjih podatkov) in preprečila drugi val Covida s sila avtoritarnimi metodami, ki bi bili v Evropi nesprejemljivi. 

 

Na stari celini je namreč vsak strogi ukrep podvržen kritikam in zahtevam o preverjanju ustavnosti. V Sloveniji, kjer so vladni ukrepi že po definiciji "fašistoidni", pa sploh. Ko so določali naše pravice in svoboščine, pisci ustav evropskih držav niso imeli v mislih soočanje s pandemijami. V pomanjkanju cepiva in učinkovitih zdravil pa je striktna disciplina najbolj učinkovito orodje proti virusu.

 

"Striktna disciplina" seveda ni pojem, ki bi bil razvajenim Evropejcem pri srcu in ki bi se ujemal z našim pojmom svobode. Evropski državljani smo se v zadnjih desetletjih navadili poslušati veliko več o pravicah kot o dolžnostih. Ko nas je strah neznanega, smo še nekako pripravljeni zdržati in stisniti zobe za mesec ali dva, vendar je stanje strahu, tudi v dejansko nevarnih razmerah, pri ljudeh relativno kratkotrajno. Celo v vojnih razmerah. Strah lahko kar hitro nadomesti nek neracionalen pogum: Če se mi do zdaj ni zgodilo nič hudega, se mi verjetno tudi ne bo.

 

 

Sorazmernost ukrepov

 

Da ne bo pomote: spoštovanje ustave je bistven pogoj za ohranjanje demokracije, vendar ko človek bere obrazložitve nekaterih pravnikov (v Sloveniji, Nemčiji, Belgiji in drugod), ki oporekajo ukrepom za zajezitev virusa, se lahko upravičeno vpraša, kje ti ljudje živijo. Na primer: Ukrepi naj bi bili sorazmeren s cilji, ki jih želijo doseči (kar seveda drži), proporcionalnost ukrepov pa naj bi se dokazovala na podatkih oziroma na podlagi znanstvenih dokazov. Pustimo na strani vprašanje, če to iz pravnega vidika sploh zdrži (saj veste, dva pravnika, tri pravna mnenja). Če bi se držali tega načela, bi lahko dvignili roke in preprosto počakali, da virus "po naravni poti" pokosi vse pred sabo, saj bomo znanstvene dokaze o učinkovitosti in sorazmernosti raznih ukrepov imeli na voljo samo a posteriori, torej ko bo vsega že konec. Vlade pa morajo seveda ukrepati nemudoma.

 

 

Smo v Sloveniji lahko optimisti?

 

Evropejci omejitve ne prenašamo preveč dobro. Upore proti ukrepom pa praviloma vodijo tisti, ki tako ali tako nasprotujejo establishmentu in obstoječi družbeni ureditvi: skrajni desničarji in skrajni levičarji, za katere je kriza priložnost za boj proti oblasti, proti kapitalizmu in proti liberalni demokraciji. Gre za ljudi, ki ne priznavajo parlamentarne demokracije in mislijo, da lahko, če se jih par tisoč zbere na ulici, govorijo "v imenu ljudstva". K tej druščini lahko dodamo razne teoretike zarot (Covid ne obstaja!), med katerimi najdemo tudi t.i. influencerje na družbenih omrežjih. Nekatere pri nas promovirajo celo mainstream mediji. Ko se jim bodo pridružile množice nesrečnežev, ki jih kriza dejansko spravlja na kolena, bomo imeli eksploziven koktajl.

 

Saviano se je vprašal, kaj lahko storimo, da preprečimo črni scenarij uličnih izgredov v Italiji in drugod. Njegov odgovor je strašljiv: Nič, ker je že prepozno! 

 

V Sloveniji smo (v času desnih vlad) vajeni na ulične proteste, vendar pri nas zaenkrat prizorov, ki jih vidimo v Italiji še ni bilo. Za to imata zasluge obe strani: protestniki, ker poleg spornega sežiganja lutk in obsojanja vrednega napada na snemalca "desne televizije", se (hujšega) nasilja niso poslužili. Oblast, ker je ne glede na očitke na demonstracije v resnici reagirala previdno in "sorazmerno", kljub nasprotni želji nekaterih protestnikov ("snemaj me, snemaj me!"). Za primerjavo si poglejte posredovanje policije na demonstracijah v nekaterih drugih evropskih državah, vključno z Nemčijo in Finsko.

 

Vendar je nasilje nalezljivo. Če se bo val nasilnih demonstracij širil po Evropi, bodo naši vročekrvni protestniki ostali "kul", ali bodo začeli posnemati razgrajače iz ostalih delov Evrope? Nimamo razlogov za pretirani optimizem. Tudi pri nas bo vedno več ljudi občutilo posledice anti-Covid omejitev in gospodarske krize, kljub precej socialno usmerjenim ukrepom vlade. Vendar državni žakelj ni brez dna. Ni težko ugibati, kdo bo usmerjal jezo ljudi v stiski.

 

 

Cinični recept za mir

 

Veliko Slovencev bi sedanje omejitve verjetno lažje sprejelo (čeprav bi jih vseeno poskušali zaobiti ali izigrati), če bi nam vladala "prava" opcija. Trenutna vlada, ne glede na komunikacijske in druge napake, ki jih je storila, iz tega vidika ni imela in nima šans. Bila je proglašena za strahovlado, še predno je nastopila mandat. 

 

Cinično rečeno, ampak v Sloveniji je edina možnost, da obdobje Covida preživimo brez večjih socialnih nemirov, če dominantna opcija ponovno prevzame oblast. Samo tako bodo mainstream mediji in levi intelektualci pozivali k enotnosti in k doslednemu spoštovanju ukrepov. Kar naenkrat bo prevladala retorika, da "Slovenci moramo stopiti skupaj" in da je "naš skupni nasprotnik virus". V vrstnem redu sovražnikov države je namreč koronavirus za mnoge trenutno komaj na stopničkah:

 

1) Janša

 

2) Janševa vlada

 

3) Covid19.

 

 

Nespodoben poziv k enotnosti

 

Če je Saviano pesimističen za Evropo, potem je težko biti optimističen za Slovenijo. Zadnji kanček upanja sem zgubil, ko sem poslušal polemične reakcije opozicije na poziv predsednika Pahorja k enotnosti politike in sodelovanju pri premagovanju koronakrize. Poziv, ki je za vsakega razumnega predsednika republike v teh časih pravzaprav dolžnost, so pobalinsko zavrnili in celo izkoristili za ostre kritike na račun predsednika samega.

 

Mimogrede, ko je junija letos italijanski predsednik Mattarella prav tako pozval politične sile k enotnosti med koronakrizo, si (desna) opozicija - razklanosti italijanske politike navkljub - vseeno ni drznila javno oporekati predsedniku. Besede predsednika republike, posebej, ko gre za poziv k enotnosti, se namreč v Italiji spoštujejo, čeprav seveda ni nujno, da se upoštevajo. 

 

Levo usmerjeni bralci bodo seveda rekli, da si mora predsednik s svojim ravnanjem in besedami najprej zaslužiti spoštovanje ljudi. Boruta Pahorja so ljudje dvakrat neposredno izvolili; že dve desetletji je med vodilnimi na lestvicah popularnosti: očitno ga veliko ljudi v tej državi spoštuje. Tudi če ga vi osebno ne. 

 

In kaj opozicija očita predsedniku države? Da javno podpira vlado? Ne, da jo javno ne kritizira! Da ni dovolj pristranski, da ni naš. Tak očitek lahko pride samo s strani nekoga, ki je navajen, da je Resnica vselej na njegovi strani. V tej državi so od osamosvojitve naprej vsi predsedniki republike izhajali iz leve politične opcije, ki se je razvadila, da je predsednik republike ne samo naš, temveč tudi očitno politično pristranski. Če ni pristranski in korektno opravlja svojo ustavno vlogo, je Instragram predsednik in lutka.

 

Vsem politikom, ki se posmehujete iz predsednika republike in oporekate njegovim pozivom k sodelovanju, strpnosti, potrpežljivosti in enotnosti: ko boste gledali nemire na slovenskih ulicah, boste seveda krivili izključno vlado. Spomnite se na trenutek, ko bi lahko tudi vi ustavili konje!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.839
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.772
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.644
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.833
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.947
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.205
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.726
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.838
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.161
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509