Na slovensko javnost se kot uredniki večjih slovenskih medijev obračamo s pismom, ker se zavedamo pomembnosti in kritičnosti trenutka, v katerem smo se znašli zaradi pandemije koronavirusne bolezni. Smo sredi globalne zdravstvene, socialne, gospodarske krize generacije, pa naj gre za zdravnike, zdravstvene delavce, politike in druge odločevalce ali novinarje in urednike. V resnici gre za čisto vsakega od nas, za nas kot družbo. Spopad z virusom in "zmaga" nad nečim, kar se je še pred meseci zdelo tako rekoč nepredstavljiva lekcija iz zgodovinskih učbenikov, kot fikcija iz prihodnosti, ki naj ne uide iz znanstvenofantastičnih filmov, sta lahko le kolektivna akcija družbe. Sta naša skupna odgovornost in test, ki preizkuša našo sposobnost razumnih ravnanj, odločitev, solidarnosti, strpnosti, potrpežljivosti in spoštljivega dialoga. Če kdaj, se moramo biti zdaj sposobni pogovarjati in pogovoriti o sebi, sicer bodo posledice strašljive in bodo nepopravljivo prizadele generacije, ki prihajajo.

Mediji, novinarji in uredniki, ki v njih delamo, ter drugi soustvarjalci medijskih vsebin se svoje vloge, odgovornosti z vso globino in brutalnostjo krize zavedamo in v skladu s tem opravljamo in bomo opravili svoj del naloge. Prepričani smo, da so v zadnjih mesecih bralci, poslušalci in gledalci prek različnih medijskih kanalov, vsebinskih formatov in žanrov lahko dobili celovit vpogled v dogajanje, povezano s covidom-19.

Naj pri tem najprej poudarimo, da smo mediji ne glede na izjemnost časa, v katerem živimo, kot vedno najprej odgovorni javnosti. S postavljanjem vprašanj sogovornikom, četudi za nosilce moči neprijetnih, smo ji dolžni podati celostne, relevantne informacije, dogodke pa obenem umeščati v širši kontekst, ga pojasnjevati. Pri tem odgovore intenzivno iščemo pri stroki, v stampedu lažnih teorij in nevarno poenostavljenih interpretacij, ki nimajo nobene znanstvene podlage, vztrajamo pri preverjanju v skladu z vsemi profesionalnimi standardi poklica. Za nas šteje le resnica. Ozaveščamo in izobražujemo, obenem pa ne molčimo ob sočasnih vprašljivih ravnanjih nosilcev moči. Opravljamo torej svoje delo. Prepričani smo, da smo ga v zadnjih mesecih opravili dobro, po najboljših močeh.

Zavedamo se, da se v marsičem na položaj, v katerem smo, doslej nismo mogli v celoti pripraviti, gre za razmere, ki v modernem času nimajo enakovredne primerjave. Zavedamo se, da so zato potrebni tudi izjemni in nemalokrat izjemno boleči ukrepi, ki posegajo v naša življenja in celo civilizacijske pridobitve, v pravice in svoboščine demokratičnih ureditev na doslej nezamisljiv način. Drži, da neprijetne odločitve sprejemajo številne države po vsem svetu. V tem nismo nikakršna izjema. Smo pa nemalokrat izjema v nečem, kar nas zelo skrbi in česar ne moremo sprejeti kot del nove normalnosti: v ravni komuniciranja z državljani, ali neposredni ali prek različnih medijskih in drugih kanalov, v napadih na medije, novinarje in novinarke, njihovem diskreditiranju in demoniziranju, pripisovanju ozadij, ki ne obstajajo, njihovem potiskanju v ring političnih bojev. To zavračamo.

Namesto iskanja krivcev, pri čemer smo pri nas v zadnjih tednih še posebej intenzivno na tapeti neresničnih obtožb ravno mediji, v primerljivih demokratičnih državah vladajoči poteze, odločitve, ukrepe po večini konsistentno, strpno in razumljivo utemeljujejo in usklajeno osmišljajo. Redkokje oblasti tako intenzivno posegajo na področja, ki s spopadanjem s krizo nimajo nikakršne zveze, kljub deklarativni osredotočenosti prav na spopadanje s krizo. In nenazadnje, redkokje v Evropski uniji so novinarji tako kot v Sloveniji izpostavljeni neposrednim zavajanjem, podtikanjem, širjenju manipulacij in žalitvam predstavnikov oblasti, začenši z vrhom vlade. Seznam vseh takšnih incidentov − ti so po našem mnenju prebili vse meje sprejemljivega in ne koristijo nikomur, razen morda zelo partikularnim političnim interesom − je dokumentiran in o njih so bile obveščene tudi vse reprezentativne in relevantne mednarodne organizacije za zaščito svobodnega in neodvisnega novinarstva, ki je bilo ena od ključnih pridobitev slovenske osamosvojitve.

Posledice obračunavanja z mediji so za vse družbe uničujoče: takšno okolje otežuje delovanje institucij in posameznikov, obenem pa pomembno vpliva na življenja državljanov. Mediji smo krizo pričakali z nahrbtnikom težav iz preteklosti, dolgo časa vzdrževanega nestrateškega in neodgovornega medijskega lastništva, evropsko neprimerljive, zastarele medijske zakonodaje, finančnih in kadrovskih zagat. V takšnih razmerah pritiski oblasti, s katerimi se nas večina spopada tedensko, če že ne dnevno, pomenijo dodatno breme in otežujejo kakovostno novinarsko delo. Ne bežimo pred kritiko, tudi ostro ne, ne zanikamo, da delamo tudi napake.

Kriza je razkrila in razgalila marsikaj, še bolj pa je poudarila neizpodbitno dejstvo: da državljani potrebujejo kakovostno novinarsko delo in, sodeč po raziskavah, ga tudi intenzivno iščejo. Brez kakovostnega medijskega servisa bi bilo vedenje, razumevanje virusa in zavedanje o njegovi nevarnosti in, žal, nemalokrat smrtonosnosti bistveno slabše. Ne kriza ne kar koli drugega ne more biti alibi za poskuse škodljivega spreminjanja medijske zakonodaje in poskuse političnih vdorov v neodvisnost medijskih organizacij.

Pod pritiski ne bomo klonili. Ne bomo spreminjali resnicoljubne in javnosti zavezane drže. Celotno energijo in čas, ki ju predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje krize. To bi moral biti cilj vlade. Je pa v interesu vseh, tako nas kot družbe.

Matija Stepišnik, Večer

Nejc Jemec, VAL 202 – 2. program Radia Slovenija,

Manica J. Ambrožič, Informativni program TV Slovenija

Bojan Budja, Delo, Slovenske novice

Mojca Petrič Bužan, Regionalni TV program, RTV center Koper – Capodistria

Tomaž Karat, Regionalni TV program, RTV center Maribor

Silva Križman, Primorske novice

Miran Lesjak, Dnevnik

Robert Levstek, Radio Maribor – Regionalni program Radia Slovenija

Goran Obrez, Ekipa SN

Gregor Peternel, Športni program TV Slovenija

Danijel Poslek, PRVI – 1. program Radia Slovenija

Andraž Pöschl, Kulturni in umetniški program TV Slovenija

Darko Pukl, Radio Si

Grega Repovž, Mladina

Simon Rosc, Novice Svet24

Andrej Šavko, Radio Koper – Regionalni program Radia Slovenija

Barbara Štrukelj, Slovenska tiskovna agencija

Silvester Šurla, Reporter

Tatjana Tanackovič, Nedeljski dnevnik

Vanja Vardjan, Razvedrilni program TV Slovenija

Matej Venier, ARS – 3. program Radia Slovenija