Komentar

Smo bili zmagovalci ali poraženci pri delitvi nepovratnih sredstev EU?

Že kar nekaj časa je minilo od "zgodovinskega" dogovora voditeljev Evropske unije o proračunu in dodatnih sredstvih za okrevanje v skupni višini skoraj 2 bilijonov evrov. V okviru tega paketa je Slovenija dobila 10,5 milijard. Zaradi dodatnega paketa za okrevanje je ta znesek seveda daleč največji do sedaj in vse vlade so izplen v Bruslju ocenile kot pogajalski uspeh njihove države. Vsekakor je takšen signal pomemben za večjo podporo EU med njenimi prebivalci. Kljub velikimi pozitivnim vidikom skupnega delovanja evropskih držav se v posameznih državah pogosteje izpostavljajo slabe strani, kar krepi negativni sentiment ljudi do Unije.

06.11.2020 06:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   EU   evropska sredstva   kohezija   Slovenija   razvoj   Sklad za okrevanje   EU

Za Slovenijo bi lahko rekli, da bomo prejeli približno pričakovana sredstva, ne odstopamo ne navzgor, ne navzdol upoštevaje neko sredinsko razdelitev.

Dejansko je bil dogovor izjemno  pomemben za bodoče delovanje Evropske unije (EU) in upajmo, da ga bo na koncu v okvirni obliki podprl tudi Evropski parlament. Razrez sredstev je pokazal pripravljenost za še vedno dokaj visoko stopnjo solidarnost med državami. Seveda gre pri sredstvih za relativno majhne zneske glede na državne proračune in drži tudi, da so razvitejši dobili nekaj več popustov. Vseeno pa so sredstva, ki se po teh mehanizmih prelivajo med državami (od razvitejših k manj razvitim) za države prejemnice izjemno pomembne. V zadnjih dveh finančnih perspektivah (2007-2013 in 2014-2020) je Slovenija dobila neto priliv (prejeta sredstva minus vplačila) v višini skoraj 0,7 % BDP na leto. Brez upoštevanja multiplikativnih učinkov porabe teh sredstev predstavljajo že samo te desetinke odstotka pretežni del naše hitrejše rasti od povprečja EU. Poenostavljeno povedano je velik del našega približevanja Evropski uniji rezultat pomoči, ki jo prejemamo iz skupnega proračuna. In podobno velja za vse ostale države, neto prejemnice sredstev EU. To je zelo pomemben vidik našega sobivanja v skupnosti evropskih držav, ki ga praviloma spregledamo.

 

V julijskem dogovoru voditeljev držav EU so se torej sporazumeli za naslednji sedemletni proračun ter dodatnih 750 milijard evrov za hitrejše okrevanje držav članic. Od te vsote bo Slovenija dobila približno 10,5 milijard evrov (po cenah iz leta 2018, tekoči zneski bodo sicer večji). Kot sem o tem že pisal, pa se je potrebno zavedati, da gre pri dogovorjenem znesku v pretežni meri za povratna sredstva, torej sredstva, ki jih moramo na drugi strani vplačati v proračun EU kot naš prispevek, ali pa gre za sredstva v obliki posojil.

 

Če razdelimo omenjeni znesek na tri sklope:

 

1. V prvem sklopu, v okviru rednega proračuna za naslednjih sedem let bomo dobili blizu 5 milijard evrov (2,9 milijard za kohezijo), a v evropski proračun bomo morali kake 4 milijarde tudi prispevati. Še vedno torej ostajamo kot neto prejemnica sredstev, čeprav pa se znesek z našim približevanjem Evropski uniji zmanjšuje (v prejšnji finančni perspektivi je bil ta presežek skoraj enkrat višji, okoli 2 milijardi evrov).

 

2. Drugi sklop skupnega zneska predstavlja 3,6 milijard posojila preko EU. Pogoji tega posojila še niso določeni in mogoče bodo celo zahtevnejši v primerjavi z našim rednim zadolževanjem na finančnih trgih, tako da jih mogoče niti ne bomo koristili.

 

3. Tretji del pa so nepovratni viri, in sicer okoli 1,6 milijarde evrov iz Sklada za okrevanje in sredstva iz dodatne "Nacionalne ovojnice" v višini 509 milijonov evrov. 

 

 

Upoštevaje še neporabljena sredstva iz obstoječe finančne perspektive je sedaj pred nami predvsem zahtevna naloga, kako in za kakšne namene vsa ta sredstva uporabiti. O tem bodo nedvomno potekale živahne razprave in samo upamo lahko, da bodo porabljena sredstva dosegla svoj cilj.

 

Vendar namen tega teksta ni razpravljanje o porabi "evropskih sredstev". V nadaljevanju bi pogledali, kakšen je bil razrez sredstev za okrevanje in kohezijo po državah. Gre za sredstva, s katerimi poskuša Evropska unija zmanjševati razlike med državami in regijami in jih usmerja na manj razvita področja. Višine zneskov so odvisne od različnih, vnaprej dogovorjenih kriterijev in prostora "za pogajanja" najbrž ni prav veliko. Vseeno pa je zanimivo pogledati, koliko bo teh nepovratnih sredstev dobila posamezna država glede na doseženo stopnjo razvoja. Le-to smo opredelili samo z enim kazalcem, in sicer BDP na prebivalca, preračunan v kupno moč. Po tem kazalcu je bila lani Slovenija 12 % pod povprečjem EU, Čehi na primer 7 % pod, Avstrijci pa 27 % nad povprečjem in po tem kazalcu so na naslednjih slikah razporejene posamezne države (spodnja os).

 

Nato pa smo pogledali, koliko nepovratnih sredstev iz Sklada za okrevanje so dobile posamezne države preračunano na prebivalca - in to prikazuje prva slika. Manj ko je država razvita, bolj levo je pozicionirana, kako visoko je, pa je odvisno od prejetega zneska na prebivalca. Iz tega vira naj bi v Sloveniji dobili okoli 750 evrov na prebivalca, kar je približno na povprečju, upoštevaje razvitost države (približno na sredinski črti). Hrvatje so na primer dobili bistveno več (1.460 evrov na prebivalca), a ta znesek približno ustreza njihovi stopnji razvitosti, merjeni z BDP po kupni moči. Relativno več glede na razvitost pa so dobili na primer v Španiji in Italiji (zanje bi lahko rekli, da so se dobro izpogajali), precej manj pa denimo Madžarska ali Poljska. Ti dve državi sta dobili celo manj na prebivalca kot Slovenija, čeprav sta po stopnji razvitosti za nami.

 

Seveda so  ti zneski rezultat več različnih kriterijev in korektno porazdeljena, a primerjava samo glede na poenostavljen kazalec razvitosti vseeno pokaže zanimivo sliko in uspešnost pri pridobitvi nepovratnih sredstev.

 

 

 

Manj ko je država razvita, bolj levo je pozicionirana; kako visoko je, je odvisno od prejetega zneska na prebivalca.

 

 

Lahko pa nepovratna sredstva iz Sklada za okrevanje pogledamo še na drug način, in sicer, kolikšna so ta sredstva glede na nominalni BDP. Tudi po tem kriteriju bi lahko rekli, da je Slovenija dosegla nek pričakovan izplen glede na povprečje in stopnjo razvitosti. Razlike med državami glede na povprečje so tu manj izrazite (manj je odstopanja od trendne črte), vseeno pa velja, da sta bili Italija ali Španija "zmagovalki", medtem ko sta bili Madžarska in Poljska manj uspešni.

 

 

Razred sredstev za kohezijo iz rednega proračuna EU do leta 2027.

 

 

V zadnji sliki pa poglejmo še razred sredstev za kohezijo iz rednega proračuna EU do leta 2027. Tu je zopet raztros rezultatov precejšen, a za Slovenijo bi lahko rekli, da smo dobili celo nekaj več, kot bi izhajalo iz poenostavljene stopnje razvitosti celotne države (tu so zneski močneje usmerjeni v manj razvite regije). Pri delitvi kohezijskih sredstev iz rednega proračuna vidimo, da Italija in Španija s prilivi ne odstopata, prav tako pa tudi ne Madžarska in Poljska, ki smo jih izpostavili pri delitvi sredstev iz Sklada za okrevanje. Je pa na primer zanimivo, da bodo Čehi dobili precej več kohezijskih sredstev na prebivalca kot Slovenija (1.800 evrov glede na naših 1.400 evrov) kljub višji stopnji razvitosti po BDP v kupni moči. Pri sredstvih iz sklada za okrevanje so dobili nekaj manj, a približno sorazmerno s kriterijem razvitosti. Relativno manj kohezijskih sredstev so dobili na primer Hrvatje, saj bodo prejeli podoben znesek (okoli 2.000 evrov na prebivalca) kot Slovaki, Madžari ali Litvanci kljub večjemu zaostajanju za povprečjem Evropske uUnije.

 

Kot rečeno, so izračunani zneski za posamezno državo rezultat kombinacije različnih podrobnejših kriterijev stopnje razvitosti in potreb po pomoči posameznih regij in verjetno so več ali manj ustrezni. Vseeno pa je zanimiv pogled pridobljenih sredstev iz obeh paketov, če upoštevamo samo najbolj pogosto uporabljen kriterij zaostajanja ali preseganja povprečne razvitosti v EU. Za Slovenijo bi lahko rekli, da bomo prejeli približno pričakovana sredstva, ne odstopamo ne navzgor, ne navzdol upoštevaje neko sredinsko razdelitev. S tem smo lahko zadovoljni, čeprav pridobljena sredstva niso poseben uspeh. A ključna naloga (učinkovita poraba) nas šele čaka. Posebno zato, ker to niso samo nepovratna sredstva, temveč bomo velik del prejetih sredstev morali sami najprej vplačati v proračun ali kasneje vrniti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.841
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.775
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.646
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.835
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.950
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.207
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.730
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.840
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.164
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509