Komentar

Smo bili zmagovalci ali poraženci pri delitvi nepovratnih sredstev EU?

Že kar nekaj časa je minilo od "zgodovinskega" dogovora voditeljev Evropske unije o proračunu in dodatnih sredstvih za okrevanje v skupni višini skoraj 2 bilijonov evrov. V okviru tega paketa je Slovenija dobila 10,5 milijard. Zaradi dodatnega paketa za okrevanje je ta znesek seveda daleč največji do sedaj in vse vlade so izplen v Bruslju ocenile kot pogajalski uspeh njihove države. Vsekakor je takšen signal pomemben za večjo podporo EU med njenimi prebivalci. Kljub velikimi pozitivnim vidikom skupnega delovanja evropskih držav se v posameznih državah pogosteje izpostavljajo slabe strani, kar krepi negativni sentiment ljudi do Unije.

06.11.2020 06:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   EU   evropska sredstva   kohezija   Slovenija   razvoj   Sklad za okrevanje   EU

Za Slovenijo bi lahko rekli, da bomo prejeli približno pričakovana sredstva, ne odstopamo ne navzgor, ne navzdol upoštevaje neko sredinsko razdelitev.

Dejansko je bil dogovor izjemno  pomemben za bodoče delovanje Evropske unije (EU) in upajmo, da ga bo na koncu v okvirni obliki podprl tudi Evropski parlament. Razrez sredstev je pokazal pripravljenost za še vedno dokaj visoko stopnjo solidarnost med državami. Seveda gre pri sredstvih za relativno majhne zneske glede na državne proračune in drži tudi, da so razvitejši dobili nekaj več popustov. Vseeno pa so sredstva, ki se po teh mehanizmih prelivajo med državami (od razvitejših k manj razvitim) za države prejemnice izjemno pomembne. V zadnjih dveh finančnih perspektivah (2007-2013 in 2014-2020) je Slovenija dobila neto priliv (prejeta sredstva minus vplačila) v višini skoraj 0,7 % BDP na leto. Brez upoštevanja multiplikativnih učinkov porabe teh sredstev predstavljajo že samo te desetinke odstotka pretežni del naše hitrejše rasti od povprečja EU. Poenostavljeno povedano je velik del našega približevanja Evropski uniji rezultat pomoči, ki jo prejemamo iz skupnega proračuna. In podobno velja za vse ostale države, neto prejemnice sredstev EU. To je zelo pomemben vidik našega sobivanja v skupnosti evropskih držav, ki ga praviloma spregledamo.

 

V julijskem dogovoru voditeljev držav EU so se torej sporazumeli za naslednji sedemletni proračun ter dodatnih 750 milijard evrov za hitrejše okrevanje držav članic. Od te vsote bo Slovenija dobila približno 10,5 milijard evrov (po cenah iz leta 2018, tekoči zneski bodo sicer večji). Kot sem o tem že pisal, pa se je potrebno zavedati, da gre pri dogovorjenem znesku v pretežni meri za povratna sredstva, torej sredstva, ki jih moramo na drugi strani vplačati v proračun EU kot naš prispevek, ali pa gre za sredstva v obliki posojil.

 

Če razdelimo omenjeni znesek na tri sklope:

 

1. V prvem sklopu, v okviru rednega proračuna za naslednjih sedem let bomo dobili blizu 5 milijard evrov (2,9 milijard za kohezijo), a v evropski proračun bomo morali kake 4 milijarde tudi prispevati. Še vedno torej ostajamo kot neto prejemnica sredstev, čeprav pa se znesek z našim približevanjem Evropski uniji zmanjšuje (v prejšnji finančni perspektivi je bil ta presežek skoraj enkrat višji, okoli 2 milijardi evrov).

 

2. Drugi sklop skupnega zneska predstavlja 3,6 milijard posojila preko EU. Pogoji tega posojila še niso določeni in mogoče bodo celo zahtevnejši v primerjavi z našim rednim zadolževanjem na finančnih trgih, tako da jih mogoče niti ne bomo koristili.

 

3. Tretji del pa so nepovratni viri, in sicer okoli 1,6 milijarde evrov iz Sklada za okrevanje in sredstva iz dodatne "Nacionalne ovojnice" v višini 509 milijonov evrov. 

 

 

Upoštevaje še neporabljena sredstva iz obstoječe finančne perspektive je sedaj pred nami predvsem zahtevna naloga, kako in za kakšne namene vsa ta sredstva uporabiti. O tem bodo nedvomno potekale živahne razprave in samo upamo lahko, da bodo porabljena sredstva dosegla svoj cilj.

 

Vendar namen tega teksta ni razpravljanje o porabi "evropskih sredstev". V nadaljevanju bi pogledali, kakšen je bil razrez sredstev za okrevanje in kohezijo po državah. Gre za sredstva, s katerimi poskuša Evropska unija zmanjševati razlike med državami in regijami in jih usmerja na manj razvita področja. Višine zneskov so odvisne od različnih, vnaprej dogovorjenih kriterijev in prostora "za pogajanja" najbrž ni prav veliko. Vseeno pa je zanimivo pogledati, koliko bo teh nepovratnih sredstev dobila posamezna država glede na doseženo stopnjo razvoja. Le-to smo opredelili samo z enim kazalcem, in sicer BDP na prebivalca, preračunan v kupno moč. Po tem kazalcu je bila lani Slovenija 12 % pod povprečjem EU, Čehi na primer 7 % pod, Avstrijci pa 27 % nad povprečjem in po tem kazalcu so na naslednjih slikah razporejene posamezne države (spodnja os).

 

Nato pa smo pogledali, koliko nepovratnih sredstev iz Sklada za okrevanje so dobile posamezne države preračunano na prebivalca - in to prikazuje prva slika. Manj ko je država razvita, bolj levo je pozicionirana, kako visoko je, pa je odvisno od prejetega zneska na prebivalca. Iz tega vira naj bi v Sloveniji dobili okoli 750 evrov na prebivalca, kar je približno na povprečju, upoštevaje razvitost države (približno na sredinski črti). Hrvatje so na primer dobili bistveno več (1.460 evrov na prebivalca), a ta znesek približno ustreza njihovi stopnji razvitosti, merjeni z BDP po kupni moči. Relativno več glede na razvitost pa so dobili na primer v Španiji in Italiji (zanje bi lahko rekli, da so se dobro izpogajali), precej manj pa denimo Madžarska ali Poljska. Ti dve državi sta dobili celo manj na prebivalca kot Slovenija, čeprav sta po stopnji razvitosti za nami.

 

Seveda so  ti zneski rezultat več različnih kriterijev in korektno porazdeljena, a primerjava samo glede na poenostavljen kazalec razvitosti vseeno pokaže zanimivo sliko in uspešnost pri pridobitvi nepovratnih sredstev.

 

 

 

Manj ko je država razvita, bolj levo je pozicionirana; kako visoko je, je odvisno od prejetega zneska na prebivalca.

 

 

Lahko pa nepovratna sredstva iz Sklada za okrevanje pogledamo še na drug način, in sicer, kolikšna so ta sredstva glede na nominalni BDP. Tudi po tem kriteriju bi lahko rekli, da je Slovenija dosegla nek pričakovan izplen glede na povprečje in stopnjo razvitosti. Razlike med državami glede na povprečje so tu manj izrazite (manj je odstopanja od trendne črte), vseeno pa velja, da sta bili Italija ali Španija "zmagovalki", medtem ko sta bili Madžarska in Poljska manj uspešni.

 

 

Razred sredstev za kohezijo iz rednega proračuna EU do leta 2027.

 

 

V zadnji sliki pa poglejmo še razred sredstev za kohezijo iz rednega proračuna EU do leta 2027. Tu je zopet raztros rezultatov precejšen, a za Slovenijo bi lahko rekli, da smo dobili celo nekaj več, kot bi izhajalo iz poenostavljene stopnje razvitosti celotne države (tu so zneski močneje usmerjeni v manj razvite regije). Pri delitvi kohezijskih sredstev iz rednega proračuna vidimo, da Italija in Španija s prilivi ne odstopata, prav tako pa tudi ne Madžarska in Poljska, ki smo jih izpostavili pri delitvi sredstev iz Sklada za okrevanje. Je pa na primer zanimivo, da bodo Čehi dobili precej več kohezijskih sredstev na prebivalca kot Slovenija (1.800 evrov glede na naših 1.400 evrov) kljub višji stopnji razvitosti po BDP v kupni moči. Pri sredstvih iz sklada za okrevanje so dobili nekaj manj, a približno sorazmerno s kriterijem razvitosti. Relativno manj kohezijskih sredstev so dobili na primer Hrvatje, saj bodo prejeli podoben znesek (okoli 2.000 evrov na prebivalca) kot Slovaki, Madžari ali Litvanci kljub večjemu zaostajanju za povprečjem Evropske uUnije.

 

Kot rečeno, so izračunani zneski za posamezno državo rezultat kombinacije različnih podrobnejših kriterijev stopnje razvitosti in potreb po pomoči posameznih regij in verjetno so več ali manj ustrezni. Vseeno pa je zanimiv pogled pridobljenih sredstev iz obeh paketov, če upoštevamo samo najbolj pogosto uporabljen kriterij zaostajanja ali preseganja povprečne razvitosti v EU. Za Slovenijo bi lahko rekli, da bomo prejeli približno pričakovana sredstva, ne odstopamo ne navzgor, ne navzdol upoštevaje neko sredinsko razdelitev. S tem smo lahko zadovoljni, čeprav pridobljena sredstva niso poseben uspeh. A ključna naloga (učinkovita poraba) nas šele čaka. Posebno zato, ker to niso samo nepovratna sredstva, temveč bomo velik del prejetih sredstev morali sami najprej vplačati v proračun ali kasneje vrniti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Rusija je država, ki podpira terorizem
11
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Rishi Sunak, sin imperija
8
27.10.2022 23:00
Žal imajo mnogi ljudje iz nekdanjih komunističnih držav popolnoma enostranski pogled na britanski imperij. Dostikrat ne ... Več.
Piše: Keith Miles
Po porazu na predsedniških volitvah je Sončni kralj priznal, da je on premier samo za tiste, ki volijo leve stranke
16
26.10.2022 20:28
V nedeljo zvečer, ko je postalo jasno, da je hudo izgubil na predsedniških volitvah, saj je njegov kandidat Milan Brglez ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.134
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 1.961
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.902
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.504
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.707
06/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 950
08/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.367
09/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 686
10/
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
Bine Kordež
Ogledov: 860