Komentar

Smo bili zmagovalci ali poraženci pri delitvi nepovratnih sredstev EU?

Že kar nekaj časa je minilo od "zgodovinskega" dogovora voditeljev Evropske unije o proračunu in dodatnih sredstvih za okrevanje v skupni višini skoraj 2 bilijonov evrov. V okviru tega paketa je Slovenija dobila 10,5 milijard. Zaradi dodatnega paketa za okrevanje je ta znesek seveda daleč največji do sedaj in vse vlade so izplen v Bruslju ocenile kot pogajalski uspeh njihove države. Vsekakor je takšen signal pomemben za večjo podporo EU med njenimi prebivalci. Kljub velikimi pozitivnim vidikom skupnega delovanja evropskih držav se v posameznih državah pogosteje izpostavljajo slabe strani, kar krepi negativni sentiment ljudi do Unije.

06.11.2020 06:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   EU   evropska sredstva   kohezija   Slovenija   razvoj   Sklad za okrevanje   EU

Za Slovenijo bi lahko rekli, da bomo prejeli približno pričakovana sredstva, ne odstopamo ne navzgor, ne navzdol upoštevaje neko sredinsko razdelitev.

Dejansko je bil dogovor izjemno  pomemben za bodoče delovanje Evropske unije (EU) in upajmo, da ga bo na koncu v okvirni obliki podprl tudi Evropski parlament. Razrez sredstev je pokazal pripravljenost za še vedno dokaj visoko stopnjo solidarnost med državami. Seveda gre pri sredstvih za relativno majhne zneske glede na državne proračune in drži tudi, da so razvitejši dobili nekaj več popustov. Vseeno pa so sredstva, ki se po teh mehanizmih prelivajo med državami (od razvitejših k manj razvitim) za države prejemnice izjemno pomembne. V zadnjih dveh finančnih perspektivah (2007-2013 in 2014-2020) je Slovenija dobila neto priliv (prejeta sredstva minus vplačila) v višini skoraj 0,7 % BDP na leto. Brez upoštevanja multiplikativnih učinkov porabe teh sredstev predstavljajo že samo te desetinke odstotka pretežni del naše hitrejše rasti od povprečja EU. Poenostavljeno povedano je velik del našega približevanja Evropski uniji rezultat pomoči, ki jo prejemamo iz skupnega proračuna. In podobno velja za vse ostale države, neto prejemnice sredstev EU. To je zelo pomemben vidik našega sobivanja v skupnosti evropskih držav, ki ga praviloma spregledamo.

 

V julijskem dogovoru voditeljev držav EU so se torej sporazumeli za naslednji sedemletni proračun ter dodatnih 750 milijard evrov za hitrejše okrevanje držav članic. Od te vsote bo Slovenija dobila približno 10,5 milijard evrov (po cenah iz leta 2018, tekoči zneski bodo sicer večji). Kot sem o tem že pisal, pa se je potrebno zavedati, da gre pri dogovorjenem znesku v pretežni meri za povratna sredstva, torej sredstva, ki jih moramo na drugi strani vplačati v proračun EU kot naš prispevek, ali pa gre za sredstva v obliki posojil.

 

Če razdelimo omenjeni znesek na tri sklope:

 

1. V prvem sklopu, v okviru rednega proračuna za naslednjih sedem let bomo dobili blizu 5 milijard evrov (2,9 milijard za kohezijo), a v evropski proračun bomo morali kake 4 milijarde tudi prispevati. Še vedno torej ostajamo kot neto prejemnica sredstev, čeprav pa se znesek z našim približevanjem Evropski uniji zmanjšuje (v prejšnji finančni perspektivi je bil ta presežek skoraj enkrat višji, okoli 2 milijardi evrov).

 

2. Drugi sklop skupnega zneska predstavlja 3,6 milijard posojila preko EU. Pogoji tega posojila še niso določeni in mogoče bodo celo zahtevnejši v primerjavi z našim rednim zadolževanjem na finančnih trgih, tako da jih mogoče niti ne bomo koristili.

 

3. Tretji del pa so nepovratni viri, in sicer okoli 1,6 milijarde evrov iz Sklada za okrevanje in sredstva iz dodatne "Nacionalne ovojnice" v višini 509 milijonov evrov. 

 

 

Upoštevaje še neporabljena sredstva iz obstoječe finančne perspektive je sedaj pred nami predvsem zahtevna naloga, kako in za kakšne namene vsa ta sredstva uporabiti. O tem bodo nedvomno potekale živahne razprave in samo upamo lahko, da bodo porabljena sredstva dosegla svoj cilj.

 

Vendar namen tega teksta ni razpravljanje o porabi "evropskih sredstev". V nadaljevanju bi pogledali, kakšen je bil razrez sredstev za okrevanje in kohezijo po državah. Gre za sredstva, s katerimi poskuša Evropska unija zmanjševati razlike med državami in regijami in jih usmerja na manj razvita področja. Višine zneskov so odvisne od različnih, vnaprej dogovorjenih kriterijev in prostora "za pogajanja" najbrž ni prav veliko. Vseeno pa je zanimivo pogledati, koliko bo teh nepovratnih sredstev dobila posamezna država glede na doseženo stopnjo razvoja. Le-to smo opredelili samo z enim kazalcem, in sicer BDP na prebivalca, preračunan v kupno moč. Po tem kazalcu je bila lani Slovenija 12 % pod povprečjem EU, Čehi na primer 7 % pod, Avstrijci pa 27 % nad povprečjem in po tem kazalcu so na naslednjih slikah razporejene posamezne države (spodnja os).

 

Nato pa smo pogledali, koliko nepovratnih sredstev iz Sklada za okrevanje so dobile posamezne države preračunano na prebivalca - in to prikazuje prva slika. Manj ko je država razvita, bolj levo je pozicionirana, kako visoko je, pa je odvisno od prejetega zneska na prebivalca. Iz tega vira naj bi v Sloveniji dobili okoli 750 evrov na prebivalca, kar je približno na povprečju, upoštevaje razvitost države (približno na sredinski črti). Hrvatje so na primer dobili bistveno več (1.460 evrov na prebivalca), a ta znesek približno ustreza njihovi stopnji razvitosti, merjeni z BDP po kupni moči. Relativno več glede na razvitost pa so dobili na primer v Španiji in Italiji (zanje bi lahko rekli, da so se dobro izpogajali), precej manj pa denimo Madžarska ali Poljska. Ti dve državi sta dobili celo manj na prebivalca kot Slovenija, čeprav sta po stopnji razvitosti za nami.

 

Seveda so  ti zneski rezultat več različnih kriterijev in korektno porazdeljena, a primerjava samo glede na poenostavljen kazalec razvitosti vseeno pokaže zanimivo sliko in uspešnost pri pridobitvi nepovratnih sredstev.

 

 

 

Manj ko je država razvita, bolj levo je pozicionirana; kako visoko je, je odvisno od prejetega zneska na prebivalca.

 

 

Lahko pa nepovratna sredstva iz Sklada za okrevanje pogledamo še na drug način, in sicer, kolikšna so ta sredstva glede na nominalni BDP. Tudi po tem kriteriju bi lahko rekli, da je Slovenija dosegla nek pričakovan izplen glede na povprečje in stopnjo razvitosti. Razlike med državami glede na povprečje so tu manj izrazite (manj je odstopanja od trendne črte), vseeno pa velja, da sta bili Italija ali Španija "zmagovalki", medtem ko sta bili Madžarska in Poljska manj uspešni.

 

 

Razred sredstev za kohezijo iz rednega proračuna EU do leta 2027.

 

 

V zadnji sliki pa poglejmo še razred sredstev za kohezijo iz rednega proračuna EU do leta 2027. Tu je zopet raztros rezultatov precejšen, a za Slovenijo bi lahko rekli, da smo dobili celo nekaj več, kot bi izhajalo iz poenostavljene stopnje razvitosti celotne države (tu so zneski močneje usmerjeni v manj razvite regije). Pri delitvi kohezijskih sredstev iz rednega proračuna vidimo, da Italija in Španija s prilivi ne odstopata, prav tako pa tudi ne Madžarska in Poljska, ki smo jih izpostavili pri delitvi sredstev iz Sklada za okrevanje. Je pa na primer zanimivo, da bodo Čehi dobili precej več kohezijskih sredstev na prebivalca kot Slovenija (1.800 evrov glede na naših 1.400 evrov) kljub višji stopnji razvitosti po BDP v kupni moči. Pri sredstvih iz sklada za okrevanje so dobili nekaj manj, a približno sorazmerno s kriterijem razvitosti. Relativno manj kohezijskih sredstev so dobili na primer Hrvatje, saj bodo prejeli podoben znesek (okoli 2.000 evrov na prebivalca) kot Slovaki, Madžari ali Litvanci kljub večjemu zaostajanju za povprečjem Evropske uUnije.

 

Kot rečeno, so izračunani zneski za posamezno državo rezultat kombinacije različnih podrobnejših kriterijev stopnje razvitosti in potreb po pomoči posameznih regij in verjetno so več ali manj ustrezni. Vseeno pa je zanimiv pogled pridobljenih sredstev iz obeh paketov, če upoštevamo samo najbolj pogosto uporabljen kriterij zaostajanja ali preseganja povprečne razvitosti v EU. Za Slovenijo bi lahko rekli, da bomo prejeli približno pričakovana sredstva, ne odstopamo ne navzgor, ne navzdol upoštevaje neko sredinsko razdelitev. S tem smo lahko zadovoljni, čeprav pridobljena sredstva niso poseben uspeh. A ključna naloga (učinkovita poraba) nas šele čaka. Posebno zato, ker to niso samo nepovratna sredstva, temveč bomo velik del prejetih sredstev morali sami najprej vplačati v proračun ali kasneje vrniti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
0
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
4
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Gozd, voda in les, slovenski ponos v Dubaju na svetovni razstavi Expo 2020
18
21.04.2021 21:31
1. oktobra letos se bo v Dubaju odprl Expo 2020, ki ga je pandemija novega koronavirusa prestavila za eno leto. Predstavilo se ... Več.
Piše: Robert Klun
Gostujoči komentar: Covid-19 nas je že nekajkrat neprijetno presenetil in še vedno nas lahko
22
19.04.2021 21:00
Pri spremljanju razvoja bolezni COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, je že dolgo jasno, da ne gre samo za respiratorno ... Več.
Piše: Milan Krek
Če nas ne bo povozila multinacionalka Uber, nas bodo dotolkli pa vsi domači "uberji"
10
18.04.2021 11:00
Slovenija je Slovenija! V tridesetih letih samostojne države je slovenska politika predvsem plonkala ideje in vizije drugih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Milutin Milanković: Tisti astronom, ki je izračunal, da se ledene dobe pojavljajo ciklično
7
17.04.2021 21:17
Milutin Milanković je bil renesančni človek, rojen tik pred zoro modernizma, astronom, matematik in klimatolog. Leta 1928 je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Replika Billu Wirtzu: Tisti, ki živijo v steklenih hišah, ne bi smeli metati kamenja
19
16.04.2021 22:00
Kritika iz Luksemburga je popolnoma razvrednotena zaradi številnih stvari. Prvo si bodo Slovenci zapomnili iz časa, ko so se ... Več.
Piše: Keith Miles
500 let Martina Luthra: "Tu stojim in drugače ne morem! Bog mi pomagaj!"
15
15.04.2021 22:26
Šestnajstega aprila 1521 je avguštinski menih Martin Luther pred nemškim cesarjem v Wormsu zagovarjal svoje teze. Na dvor je bil ... Več.
Piše: Janez Gorse
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.313
02/
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
Simona Rebolj
Ogledov: 2.038
03/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.573
04/
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
Keith Miles
Ogledov: 1.362
05/
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.290
06/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 951
07/
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
Andrej Mertelj
Ogledov: 850
08/
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
Bine Kordež
Ogledov: 888
09/
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.142
10/
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
Miha Burger
Ogledov: 1.053