Komentar

Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri

Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, določali bi nam red in razvoj, nam merili obroke, dovoljevali ali branili po lastni podobi ter nas dozirali v medsebojnem klanju. Verjetno bi slovenski narod že izginil, se ponemčil, razselil itd, kolikor se ne bi pobil med sabo. A so prišli zavezniki in nas osvobodili; sami se ne bi nikoli. Ne Srbi, ne Slovenci, ne skupaj Srbi in Slovenci, ne drugi proti drugim. Nikakor, v nobeni obliki, pod nobenim pogojem. Zavezniki so nam zarisali meje države, izbrali svetovni nazor, obsodili na nadaljnjih 45 let nesmisla. Zgodovina ne pomni, da bi se uspešno združili nezreli.

16.11.2020 21:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   zgodovina   Srbi   Slovenci   Kraljevina SHS   Beograd   London   Pariz   zavezniki   Nemčija   plebiscit   Koroška

O Slovencih se torej ni odločalo v Beogradu, tako kot tudi o Srbih ne; odločalo se je v Londonu in Parizu; za vse so nam krivi ali odgovorni Britanci, Francozi in njihovi pribočni narodi.

V psihologiji je znan pojav projekcije ali transferja, ko individuum sebi nevarne, škodljive, nevšečne, samopodobo rušilne, odvečne, nezaželene in podobne vsebine odstrani, izžene. A ne v nič (kar bi bilo zanikanje), temveč v drugega. Dijak podpovprečne rasti bo travmo nizke telesnosti prebrodil na način, da se bo osredotočil na še nižjega, potenciral njegov stas ter se tako "povišal", pridobil na samopodobi. Visokoraslemu dijaku kaj takšnega ne bo padlo na pamet, notranjega konflikta te vrste nima, nikomur se mu glede stasa ni treba dokazovati. Debelemu bodo prišli prav debelejši, slabovidnemu slepi, naglušnemu gluhi, lenemu še bolj leni. Lasten boleč primanjkljaj se "dodeli" drugemu, s čimer se sebi samemu in zunanjim naslovnikom "dokaže" primernost; problem preneha obstajati, preide na drugega, dostojnega poniževanja, ki bi sicer pripadlo nam.

 

Kadar se projekcija pojavi na kolektivni ravni, smo na planu kolektivne obscenosti, izkrivljanja, pačenja, histerije; del populacije, sposoben vsiliti predstave, z vztrajnim ponavljanjem povzroči skladnost zatrjevane pod-resničnosti s pojmovanji širokih množic. Tako se narod prepriča, da je boljši od drugega, odličen, kar ne drži; če bi bil - bi sploh ne imel potrebe po transferju nevšečnega. Podobno je glede rasne, religijske ali sorodnih parcialnih danosti; lasten manjkajoč atribut se olajša, predrugači; dvignemo si veljavo na osnovi depersonalizacije, regresije drugega. Drugi postane predmet projekcije, uporabljene za lajšanje lastnih pomanjkljivosti; slabši ko je drugi – boljši smo!

 

Pojav projekcije je nevaren. Zviševanje lastnega pomena in vrednot predstavlja lažno zavest, pomanjkanje realnega vpogleda v tranzicijo. Dijak, ki se z vztrajnim laganjem samemu sebi povzdigne v lastnih očeh, utegne slediti zmotni predstavi; z neznanjem se spravi v nevaren položaj, skozi namišljeno premoč nad šibkejšim se mu zna prikazati presežek lastne moči, kar ga se spravi k odločitvi, lotiti se zares močnih, s posledicami zapuščanja območja realnosti. Isto se zna zgoditi skupnostim, ki se v območju nerealnega spustijo v rušenje drugih, pa se jim dogajajo katastrofe.

 

 

II.

 

Transferno oblikovanje grešnega kozla v Srbih kot narodu in Srbiji kot državi, ki se jim pripisuje vsa krivda za slabosti in razpad, izgube in žrtve, doživlja višek v trditvah o represalijah zblojene srbske vojske nad slovenskimi Korošci, kar bi naj vplivalo na njihovo plebiscitno odločitev o priključitvi k Avstriji. Pustimo po strani, da se srbska vojska na koroškem delu fronte ni vojevala, pa Korošci niso mogli trpeti njihovih zblojenosti; bolj pomembna je časovnica dogajanj, ki postavlja koroško odločanje izven srbskega faktorja. Da ne govorimo, da bi ob srbskem terorju  tudi preostali Korošci segli po orožju, si izborili nazaj bivanje v "ječi narodov", kakor se je Avstro-ogrski reklo dosti pred prihodom razbohotenih Srbov.

 

Podoben transfer spremlja SFRJ, ki bi naj ne bila nič drugega kakor unitarno leglo srbskih bahanalij, pa čeprav so v votlinah AVNOJ-a ter v povojnem obdobju o vsem odločali pretežno Slovenci, Hrvati in Židje, ki jih je Stalinova Tretja internacionala nadredila nezanesljivim, socialdemokratičnim, nacionalno romantičnim Srbom; Miletića, Gorkića in podobne "pomehkužence" je pospravila v predvojna morišča ter instalirala "prave, pristne, odločne tovariše" iz kadrovskega zajema podrejenih, trpinčenih narodov, ki so do vrha napolnili jame in brezna po Kočevskem, Gradiščanskem, Kozjanskem … vendar predvsem po Srbiji, kjer je po vojni poniknilo kakšnih 160.000 buržujev, kulakov in ostale sumljive inteligence.

 

Podobna transferna rešitev problema v Srbe je obveljala tudi ob zadnjem razpadu v devetdesetih, ko bi naj srbska vojska zatirala suvereno odločitev slovenskega naroda o osamosvajanju, pa čeprav je zasedbo zunanjih meja odredila zvezna jugoslovanska vlada, v kateri so bili Srbi v manjšini; vlada, ki ji je predsedoval Hrvat, vojaškim enotam poveljevala Slovenca, celotni armadi pa Hrvat, pri čemer so Srbi kot narod in politika želeli le in samo čimprej oditi, zapustiti Slovenijo, v kateri niso imeli prav nikakršnih geopolitičnih interesov, se umakniti na njim relevantna bojišča, jih zasesti, kilometre daleč od Slovenije.

 

Ta kratek uvod v realizem ni prav nič namenjen Srbom, ki si bodo znali in morali poiskati pota v svojo prihodnost, temveč izključno Slovencem, da bi se prebudili iz utvar, ki bi znale zamegliti percepcijo, ko bo bistra samopodoba predpogoj preživetja. Šele ko lastno vlogo postavimo v realne parametre, bomo znali presoditi sebe, da se ne bomo spravili na močnega, se lotili nemogočega, pa na koncu ostali brez naroda in države.

 

 

III.

 

Da je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) sploh nastala, so odgovorni le in samo geopolitični strategi Velike Britanije ter Francije - in nihče drug. ZDA še niso imele moči svetovnega policaja, Rusija je bila okupirana, vržena v lastne probleme, sile osi pa premagane. Narodi tega območja niso predstavljali drugega kakor material britansko-francoskih interesov. Razlog nastanka Kraljevine SHS je bil en sam: zamejiti nemški faktor, ki so mu bile naložene hude reparacije (te so spravile germanski Lebensraum na rob preživetja). Tarča je bila zgolj in samo Nemčija, ki jo je bilo treba oslabiti v največji možni meri. Požrešnost bankirjev zmagovalcev ni poznala plenilskega zastoja; trgali so živo germansko meso. Južna germanska meja je zato bila zarisana čimbolj severno, kolikor se le da, seveda v dobro tam navzočih narodov; če bi v tem delu Evrope prebivali Marsovci – bi bila teritorialna razdelitev v prid Marsovcem. Le da je v škodo Germaniji.

 

Ker sta bili Srbija in Črna gora na tem območju edini obstoječi državni formaciji in ker je bil etnični srbski faktor dominanten, je morala biti država v pristojnosti, pod upravo Srbov. Slednji imajo tradicijo državnosti od leta 922 naprej, z neprekinjeno tradicijo cerkve, uprave in ostalih institucij, ki jih pač Slovenci niso imeli. Ne gre pozabiti Dušanove Srbije, ki je predstavljala menda četrto največjo državno tvorbo polovice 14. stoletja. V takšnem stanju stvari ne bi bilo normalno, če bi imelo manj kot milijon Slovencev glavno besedo v 15 milijonski državi, kjer je živelo okoli 8 milijonov Srbov. Še posebej, ker je bila praktično večina ekonomskih zmogljivosti na območju, naseljenem s Srbi. Če bi imeli tradicijo države, gospodarsko in številčno premoč Slovenci, bi pač bila Kraljevina pod nadzorom Slovencev, ki bi se do Srbov obnašali enako, kot so se Srbi do Slovencev. Tako pa je bilo, kakor je bilo, ni moglo biti drugače. Tako Srbi kot tudi Slovenci so se vedeli na edini možen način, kakor so jim prilike narekovale. Kolikor je bilo neopravičljive dominacije Srbov nad Slovenci, bi je bilo v enaki meri obratno.

 

Odnosov pač niso odredile krvoločnosti, izkoriščevalnosti, nadredljivosti, zločinskosti … posameznih narodov, temveč preprosta demografska fizika. Resda so si Srbi in Slovenci bili in so si v vsem različni, toda vsebnost narodove biti ali težnje politikov nista imeli prav nikakršne vloge. Pridodajati srbskim oblastem fantazme moči, samostojnosti do  centrov odločanja v Veliki Britaniji in Franciji, je absurdno; na srbskem dvoru so plesali, kakor so jim dirigirali iz Londona in Pariza, mi smo pa plesali, kakor se je dirigiralo na Dvoru. Bilo je, kar je moralo biti. O Slovencih se torej ni odločalo v Beogradu, tako kot tudi o Srbih ne; odločalo se je v Londonu in Parizu; za vse so nam krivi ali odgovorni Britanci, Francozi in njihovi pribočni narodi.

 

Marca 1941 se nemškemu Reichu ni uprl srbski dvor, ta ali tista masonerija, komunisti, študentje, pogumni narod ipd., temveč je nalog za upor prispel iz Londona. Velika Britanija je bila tista, ki je s pozicij moči in vpliva naložila vodilni srbski oblastveni kliki, naj zavrne (ugoden!) nemški ultimat. Verjetno bi se Dvor odločil za Tretji rajh, če bi imel možnost odločanja. Toda ni je imel, pa je moral slediti (pogubnim) ukazom iz Londona. Posledično so nas Germani povozili v dobrem tednu, nam razdejali armado, uničili infrastrukturo, gospodarstvo, nam vsem vzeli svobodo in se z nami vsemi po volji poigravali do prispetja zaveznikov. Vmes so nas spodbujali k medsebojnemu klanju, kar na teh prostorih ni bilo nikdar posebej težko. Osvobojeni v možnostih neomejenega klanja smo pobijali sami sebe znotraj narodov, med narodi, nad narodi … vsak na vsak način. Neobstoj državne zavesti je zapolnil spekter najnižjih nagonov. Brati so klali brate, rdeči črne, črni rdeče, moški ženske in obratno.

 

Če sile zavezništva Nemcev leta 1945 ne bi pregnale, bi Nemci poveljevali Kraljevini tudi dandanes, določali bi nam red in razvoj, merili nam obroke, dovoljevali ali branili po lastni podobi ter nas dozirali v medsebojnem klanju. Verjetno bi slovenski narod že izginil, se ponemčil, razselil itd, kolikor se ne bi pobil med sabo. A so prišli zavezniki in nas osvobodili; sami se ne bi nikoli. Ne Srbi, ne Slovenci, ne skupaj Srbi in Slovenci, ne drugi proti drugim. Nikakor, v nobeni obliki, pod nobenim pogojem. Zarisali so nam meje države, izbrali svetovni nazor, obsodili na nadaljnjih 45 let nesmisla. Zgodovina ne pomni, da bi se uspešno združili nezreli.

 

In tako tudi leta 1991, pa leta 2050, pa vsakič v bodoče. Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izredno avtorefleksivni in modri. Tako kot Kraljevine SHS in SFRJ ni bilo možno ohraniti, tudi Slovenije po vsej priliki ne bo mogoče, če se tako odločijo v zemeljskih nebesih. Tako kot ni Baskije, Kurdistana, Korzike, Katalonije, Lužiške Srbije … ni Jugoslavije. Tako kot sta Kuvajt ali Moldavija, je tudi Slovenija. Dovolili nam jo bodo imeti le, če bomo skrajno praktični, trezni, kar ne moremo biti, če živimo v zablodah in v blodnjavih projekcijah, vključno s prevračanjem krivde na druge. Vsak trenutek vedeti, kako si pozicioniran v centrih moči, je za majhne narode nemerljivega preživetvenega pomena.

 

 

IV.

 

Če se učimo iz realne zgodovine, je torej potrebno oblikovati smernice prihodnosti:

 

- Slovenski narod mora skrajno resno pristopiti k treznjenju, k maksimalnem pojmovanju realnosti, da se bo sploh ohranil v arealu, ki je vse prej kot enostaven in dobrohoten;

 

- Izogibati se vsaki obliki združevanja in gojiti fleksibilno nacionalno državo, s sprejemanjem vseh kompromisov, ki prinašajo dovolj koristi za obstanek. Ni ga naroda, ki nam želi dobrega, tako kot tudi mi ne želimo dobrega nikomur;

 

- Pozabiti na druge narode ali prejšnje integracije tako, kot so oni dejansko že pozabili na nas;

 

- Izbirajoč med epskim in pragmatičnim, vselej izbrati pragmatično. Precenjujmo lastno šibkost raje kot lastno veličino. Bodimo za odtenek manjši, kot dejansko smo. Popuščajmo vselej za odtenek bolj, kot bi bilo nujno.

 

 

***

 

Ob nedavni stoletnici koroškega plebiscita je torej potrebno vedeti, da se je narod po vsej verjetnosti razklal, izgubil v odločanju med produktivnim in zavednim. Dejstvo je, da je bil germanski prostor tedaj bistveno naprednejši, bogatejši, perspektivnejši od nepoznanega juga. Narod je pač delno izbral jug, delno pa sever. Za posledice 100 let kasneje, kakršne koli so, si je odgovoren sam. Po vsej priliki je prišlo do določenih nepravilnosti v referendumskem procesu, ki ga je večinoma nadziral germanski faktor. Pri tesnem izidu je to morda celo odločilo. V prihodnosti se bo zamejskim Slovencem dogajalo, kar bodo narekovali pragmatični avstrijski interesi; kolikor bodo naklonjeni slovenski manjšini, bo le-ta imela več pravic. Avstrijci bodo izven vsakega dvoma poskrbeli, da ta prostor nikoli ne pripade Sloveniji. Pa tudi sami avstrijski Slovenci ne kažejo preveč volje pripojiti se k matici, čeprav se ji "iz Beograda" ne upravlja že četrt stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Digital Currency in Communist China: A new and even stronger tool of control
10
17.04.2022 19:00
During the ancient period leather notes were used as the first kind of paper currency. Created out of a square feet of deer skin ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.049
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.198
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.091
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.685
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.433
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.215
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.185
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 964
09/
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 1.002
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.758