Komentar

Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri

Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, določali bi nam red in razvoj, nam merili obroke, dovoljevali ali branili po lastni podobi ter nas dozirali v medsebojnem klanju. Verjetno bi slovenski narod že izginil, se ponemčil, razselil itd, kolikor se ne bi pobil med sabo. A so prišli zavezniki in nas osvobodili; sami se ne bi nikoli. Ne Srbi, ne Slovenci, ne skupaj Srbi in Slovenci, ne drugi proti drugim. Nikakor, v nobeni obliki, pod nobenim pogojem. Zavezniki so nam zarisali meje države, izbrali svetovni nazor, obsodili na nadaljnjih 45 let nesmisla. Zgodovina ne pomni, da bi se uspešno združili nezreli.

16.11.2020 21:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   zgodovina   Srbi   Slovenci   Kraljevina SHS   Beograd   London   Pariz   zavezniki   Nemčija   plebiscit   Koroška

O Slovencih se torej ni odločalo v Beogradu, tako kot tudi o Srbih ne; odločalo se je v Londonu in Parizu; za vse so nam krivi ali odgovorni Britanci, Francozi in njihovi pribočni narodi.

V psihologiji je znan pojav projekcije ali transferja, ko individuum sebi nevarne, škodljive, nevšečne, samopodobo rušilne, odvečne, nezaželene in podobne vsebine odstrani, izžene. A ne v nič (kar bi bilo zanikanje), temveč v drugega. Dijak podpovprečne rasti bo travmo nizke telesnosti prebrodil na način, da se bo osredotočil na še nižjega, potenciral njegov stas ter se tako "povišal", pridobil na samopodobi. Visokoraslemu dijaku kaj takšnega ne bo padlo na pamet, notranjega konflikta te vrste nima, nikomur se mu glede stasa ni treba dokazovati. Debelemu bodo prišli prav debelejši, slabovidnemu slepi, naglušnemu gluhi, lenemu še bolj leni. Lasten boleč primanjkljaj se "dodeli" drugemu, s čimer se sebi samemu in zunanjim naslovnikom "dokaže" primernost; problem preneha obstajati, preide na drugega, dostojnega poniževanja, ki bi sicer pripadlo nam.

 

Kadar se projekcija pojavi na kolektivni ravni, smo na planu kolektivne obscenosti, izkrivljanja, pačenja, histerije; del populacije, sposoben vsiliti predstave, z vztrajnim ponavljanjem povzroči skladnost zatrjevane pod-resničnosti s pojmovanji širokih množic. Tako se narod prepriča, da je boljši od drugega, odličen, kar ne drži; če bi bil - bi sploh ne imel potrebe po transferju nevšečnega. Podobno je glede rasne, religijske ali sorodnih parcialnih danosti; lasten manjkajoč atribut se olajša, predrugači; dvignemo si veljavo na osnovi depersonalizacije, regresije drugega. Drugi postane predmet projekcije, uporabljene za lajšanje lastnih pomanjkljivosti; slabši ko je drugi – boljši smo!

 

Pojav projekcije je nevaren. Zviševanje lastnega pomena in vrednot predstavlja lažno zavest, pomanjkanje realnega vpogleda v tranzicijo. Dijak, ki se z vztrajnim laganjem samemu sebi povzdigne v lastnih očeh, utegne slediti zmotni predstavi; z neznanjem se spravi v nevaren položaj, skozi namišljeno premoč nad šibkejšim se mu zna prikazati presežek lastne moči, kar ga se spravi k odločitvi, lotiti se zares močnih, s posledicami zapuščanja območja realnosti. Isto se zna zgoditi skupnostim, ki se v območju nerealnega spustijo v rušenje drugih, pa se jim dogajajo katastrofe.

 

 

II.

 

Transferno oblikovanje grešnega kozla v Srbih kot narodu in Srbiji kot državi, ki se jim pripisuje vsa krivda za slabosti in razpad, izgube in žrtve, doživlja višek v trditvah o represalijah zblojene srbske vojske nad slovenskimi Korošci, kar bi naj vplivalo na njihovo plebiscitno odločitev o priključitvi k Avstriji. Pustimo po strani, da se srbska vojska na koroškem delu fronte ni vojevala, pa Korošci niso mogli trpeti njihovih zblojenosti; bolj pomembna je časovnica dogajanj, ki postavlja koroško odločanje izven srbskega faktorja. Da ne govorimo, da bi ob srbskem terorju  tudi preostali Korošci segli po orožju, si izborili nazaj bivanje v "ječi narodov", kakor se je Avstro-ogrski reklo dosti pred prihodom razbohotenih Srbov.

 

Podoben transfer spremlja SFRJ, ki bi naj ne bila nič drugega kakor unitarno leglo srbskih bahanalij, pa čeprav so v votlinah AVNOJ-a ter v povojnem obdobju o vsem odločali pretežno Slovenci, Hrvati in Židje, ki jih je Stalinova Tretja internacionala nadredila nezanesljivim, socialdemokratičnim, nacionalno romantičnim Srbom; Miletića, Gorkića in podobne "pomehkužence" je pospravila v predvojna morišča ter instalirala "prave, pristne, odločne tovariše" iz kadrovskega zajema podrejenih, trpinčenih narodov, ki so do vrha napolnili jame in brezna po Kočevskem, Gradiščanskem, Kozjanskem … vendar predvsem po Srbiji, kjer je po vojni poniknilo kakšnih 160.000 buržujev, kulakov in ostale sumljive inteligence.

 

Podobna transferna rešitev problema v Srbe je obveljala tudi ob zadnjem razpadu v devetdesetih, ko bi naj srbska vojska zatirala suvereno odločitev slovenskega naroda o osamosvajanju, pa čeprav je zasedbo zunanjih meja odredila zvezna jugoslovanska vlada, v kateri so bili Srbi v manjšini; vlada, ki ji je predsedoval Hrvat, vojaškim enotam poveljevala Slovenca, celotni armadi pa Hrvat, pri čemer so Srbi kot narod in politika želeli le in samo čimprej oditi, zapustiti Slovenijo, v kateri niso imeli prav nikakršnih geopolitičnih interesov, se umakniti na njim relevantna bojišča, jih zasesti, kilometre daleč od Slovenije.

 

Ta kratek uvod v realizem ni prav nič namenjen Srbom, ki si bodo znali in morali poiskati pota v svojo prihodnost, temveč izključno Slovencem, da bi se prebudili iz utvar, ki bi znale zamegliti percepcijo, ko bo bistra samopodoba predpogoj preživetja. Šele ko lastno vlogo postavimo v realne parametre, bomo znali presoditi sebe, da se ne bomo spravili na močnega, se lotili nemogočega, pa na koncu ostali brez naroda in države.

 

 

III.

 

Da je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) sploh nastala, so odgovorni le in samo geopolitični strategi Velike Britanije ter Francije - in nihče drug. ZDA še niso imele moči svetovnega policaja, Rusija je bila okupirana, vržena v lastne probleme, sile osi pa premagane. Narodi tega območja niso predstavljali drugega kakor material britansko-francoskih interesov. Razlog nastanka Kraljevine SHS je bil en sam: zamejiti nemški faktor, ki so mu bile naložene hude reparacije (te so spravile germanski Lebensraum na rob preživetja). Tarča je bila zgolj in samo Nemčija, ki jo je bilo treba oslabiti v največji možni meri. Požrešnost bankirjev zmagovalcev ni poznala plenilskega zastoja; trgali so živo germansko meso. Južna germanska meja je zato bila zarisana čimbolj severno, kolikor se le da, seveda v dobro tam navzočih narodov; če bi v tem delu Evrope prebivali Marsovci – bi bila teritorialna razdelitev v prid Marsovcem. Le da je v škodo Germaniji.

 

Ker sta bili Srbija in Črna gora na tem območju edini obstoječi državni formaciji in ker je bil etnični srbski faktor dominanten, je morala biti država v pristojnosti, pod upravo Srbov. Slednji imajo tradicijo državnosti od leta 922 naprej, z neprekinjeno tradicijo cerkve, uprave in ostalih institucij, ki jih pač Slovenci niso imeli. Ne gre pozabiti Dušanove Srbije, ki je predstavljala menda četrto največjo državno tvorbo polovice 14. stoletja. V takšnem stanju stvari ne bi bilo normalno, če bi imelo manj kot milijon Slovencev glavno besedo v 15 milijonski državi, kjer je živelo okoli 8 milijonov Srbov. Še posebej, ker je bila praktično večina ekonomskih zmogljivosti na območju, naseljenem s Srbi. Če bi imeli tradicijo države, gospodarsko in številčno premoč Slovenci, bi pač bila Kraljevina pod nadzorom Slovencev, ki bi se do Srbov obnašali enako, kot so se Srbi do Slovencev. Tako pa je bilo, kakor je bilo, ni moglo biti drugače. Tako Srbi kot tudi Slovenci so se vedeli na edini možen način, kakor so jim prilike narekovale. Kolikor je bilo neopravičljive dominacije Srbov nad Slovenci, bi je bilo v enaki meri obratno.

 

Odnosov pač niso odredile krvoločnosti, izkoriščevalnosti, nadredljivosti, zločinskosti … posameznih narodov, temveč preprosta demografska fizika. Resda so si Srbi in Slovenci bili in so si v vsem različni, toda vsebnost narodove biti ali težnje politikov nista imeli prav nikakršne vloge. Pridodajati srbskim oblastem fantazme moči, samostojnosti do  centrov odločanja v Veliki Britaniji in Franciji, je absurdno; na srbskem dvoru so plesali, kakor so jim dirigirali iz Londona in Pariza, mi smo pa plesali, kakor se je dirigiralo na Dvoru. Bilo je, kar je moralo biti. O Slovencih se torej ni odločalo v Beogradu, tako kot tudi o Srbih ne; odločalo se je v Londonu in Parizu; za vse so nam krivi ali odgovorni Britanci, Francozi in njihovi pribočni narodi.

 

Marca 1941 se nemškemu Reichu ni uprl srbski dvor, ta ali tista masonerija, komunisti, študentje, pogumni narod ipd., temveč je nalog za upor prispel iz Londona. Velika Britanija je bila tista, ki je s pozicij moči in vpliva naložila vodilni srbski oblastveni kliki, naj zavrne (ugoden!) nemški ultimat. Verjetno bi se Dvor odločil za Tretji rajh, če bi imel možnost odločanja. Toda ni je imel, pa je moral slediti (pogubnim) ukazom iz Londona. Posledično so nas Germani povozili v dobrem tednu, nam razdejali armado, uničili infrastrukturo, gospodarstvo, nam vsem vzeli svobodo in se z nami vsemi po volji poigravali do prispetja zaveznikov. Vmes so nas spodbujali k medsebojnemu klanju, kar na teh prostorih ni bilo nikdar posebej težko. Osvobojeni v možnostih neomejenega klanja smo pobijali sami sebe znotraj narodov, med narodi, nad narodi … vsak na vsak način. Neobstoj državne zavesti je zapolnil spekter najnižjih nagonov. Brati so klali brate, rdeči črne, črni rdeče, moški ženske in obratno.

 

Če sile zavezništva Nemcev leta 1945 ne bi pregnale, bi Nemci poveljevali Kraljevini tudi dandanes, določali bi nam red in razvoj, merili nam obroke, dovoljevali ali branili po lastni podobi ter nas dozirali v medsebojnem klanju. Verjetno bi slovenski narod že izginil, se ponemčil, razselil itd, kolikor se ne bi pobil med sabo. A so prišli zavezniki in nas osvobodili; sami se ne bi nikoli. Ne Srbi, ne Slovenci, ne skupaj Srbi in Slovenci, ne drugi proti drugim. Nikakor, v nobeni obliki, pod nobenim pogojem. Zarisali so nam meje države, izbrali svetovni nazor, obsodili na nadaljnjih 45 let nesmisla. Zgodovina ne pomni, da bi se uspešno združili nezreli.

 

In tako tudi leta 1991, pa leta 2050, pa vsakič v bodoče. Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izredno avtorefleksivni in modri. Tako kot Kraljevine SHS in SFRJ ni bilo možno ohraniti, tudi Slovenije po vsej priliki ne bo mogoče, če se tako odločijo v zemeljskih nebesih. Tako kot ni Baskije, Kurdistana, Korzike, Katalonije, Lužiške Srbije … ni Jugoslavije. Tako kot sta Kuvajt ali Moldavija, je tudi Slovenija. Dovolili nam jo bodo imeti le, če bomo skrajno praktični, trezni, kar ne moremo biti, če živimo v zablodah in v blodnjavih projekcijah, vključno s prevračanjem krivde na druge. Vsak trenutek vedeti, kako si pozicioniran v centrih moči, je za majhne narode nemerljivega preživetvenega pomena.

 

 

IV.

 

Če se učimo iz realne zgodovine, je torej potrebno oblikovati smernice prihodnosti:

 

- Slovenski narod mora skrajno resno pristopiti k treznjenju, k maksimalnem pojmovanju realnosti, da se bo sploh ohranil v arealu, ki je vse prej kot enostaven in dobrohoten;

 

- Izogibati se vsaki obliki združevanja in gojiti fleksibilno nacionalno državo, s sprejemanjem vseh kompromisov, ki prinašajo dovolj koristi za obstanek. Ni ga naroda, ki nam želi dobrega, tako kot tudi mi ne želimo dobrega nikomur;

 

- Pozabiti na druge narode ali prejšnje integracije tako, kot so oni dejansko že pozabili na nas;

 

- Izbirajoč med epskim in pragmatičnim, vselej izbrati pragmatično. Precenjujmo lastno šibkost raje kot lastno veličino. Bodimo za odtenek manjši, kot dejansko smo. Popuščajmo vselej za odtenek bolj, kot bi bilo nujno.

 

 

***

 

Ob nedavni stoletnici koroškega plebiscita je torej potrebno vedeti, da se je narod po vsej verjetnosti razklal, izgubil v odločanju med produktivnim in zavednim. Dejstvo je, da je bil germanski prostor tedaj bistveno naprednejši, bogatejši, perspektivnejši od nepoznanega juga. Narod je pač delno izbral jug, delno pa sever. Za posledice 100 let kasneje, kakršne koli so, si je odgovoren sam. Po vsej priliki je prišlo do določenih nepravilnosti v referendumskem procesu, ki ga je večinoma nadziral germanski faktor. Pri tesnem izidu je to morda celo odločilo. V prihodnosti se bo zamejskim Slovencem dogajalo, kar bodo narekovali pragmatični avstrijski interesi; kolikor bodo naklonjeni slovenski manjšini, bo le-ta imela več pravic. Avstrijci bodo izven vsakega dvoma poskrbeli, da ta prostor nikoli ne pripade Sloveniji. Pa tudi sami avstrijski Slovenci ne kažejo preveč volje pripojiti se k matici, čeprav se ji "iz Beograda" ne upravlja že četrt stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
8
16.05.2021 11:00
Gospod Ostan, kako je mogoče, da nekdo, ki deluje toliko let na področju gledališke umetnosti, ne premore niti toliko poguma, da ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zločin bi bil v času helikopterskega denarja ne zgraditi NUK2
5
16.05.2021 05:40
V zadnjih desetih letih opravljam svoj poklic v stolpnici. V virusnem času so pred mojim oknom zgradili novo vertikalo. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
23
14.05.2021 05:03
Na portalu+ bomo v prihodnjih osmih tednih objavili osem prispevkov ob tridesetletnici Slovenije. Izbor se bo morda komu zdel ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
34
12.05.2021 04:00
Prejšnji torek pozno zvečer so me poklicali iz Zdravstvenega zavoda Zdravje in me povabili na cepljenje. Nisem oklevala. Že ... Več.
Piše: Ana Jud
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
10
11.05.2021 05:30
Sem prespal nasilno zrušitev demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva, sem zaradi nemirnih sanj preslišal tanke na ulicah ... Več.
Piše: Denis Poniž
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
25
09.05.2021 22:00
Precej prahu so dvignila priporočila NIJZ za slovenske glasbenike glede zaščitnih ukrepov med koncerti. Posmehovanje so sprožila ... Več.
Piše: Milan Krek
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
2
09.05.2021 11:00
Aprila 1944 naj bi v Bazi 20 Jože Javoršek zasnoval in uspešno izpeljal kulturni miting. Dramaturško domiselno zasnovan ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Andre Cadere: Kako je nevidni romunski emigrant v Parizu postal človek z "okroglo palico"
5
09.05.2021 06:00
Andre Cadere je živel v Parizu emigrantsko življenje s statusom drugorazrednega, mogoče celo tretjerazrednega umetnika. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
14
07.05.2021 22:59
Koronska situacija ni naporna samo za ženske. V družinskem nasilju trpijo otroci, starostniki, oskrbe potrebni, ženske in tudi ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
29
05.05.2021 21:00
Oseba iz politike me je vljudno prosila, naj napišem kaj pozitivnega, neke sorte spravni tekst. Naj ljudi pozovem k enotnosti. ... Več.
Piše: Ana Jud
Polemika o "znamenjih": Pravičniški krik dobrih očetov in patriarhalne posvetovalnice za ženske
21
03.05.2021 22:30
Kampanje z opozarjanjem na nasilje moških niso nič novega. V času epidemije so tudi v Avstriji plasirali serijo plakatov z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Where have all the communists gone, kam so vsi komunisti šli?
10
03.05.2021 03:47
Po svetu je še vedno veliko komunističnih strank, a je zelo malo vplivnih. Presenetljivo pa so komunisti v španski koaliciji, ... Več.
Piše: Keith Miles
2. maj: Praznovanje ljubezni do dela, vrednote nad vrednotami!
18
02.05.2021 11:00
Nismo še prišli na raven duhovnega razvoja, ki bi presegel krovno ideologijo vseh časov in krajev. Ne slepite se! Še vedno ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Če gledališkemu režiserju odvzameš možnost režiranja, je to isto, kot da ga usmrtiš.
3
01.05.2021 22:40
Umetniško gledališče Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda se je upiralo zadušljivosti realnega sveta. Gledališko poetičnost je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: O fašistih, komunistih in tudi tistih normalnih, ki trpimo vmes
19
29.04.2021 22:03
Šele z nekoliko večje distance, predvsem geografske, človek počasi dojame vse razsežnosti fenomenalne slovenske pameti, ki jo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bi donirali Komisiji za preprečevanje korupcije 5 evrov preko SMS, da bi tako zagotovili njeno dejansko neodvisnost?
22
28.04.2021 22:00
Komisija za preprečevanje korupcije(KPK) mora postati zares neodvisna institucija! Naj privabi k sodelovanju čim več samostojnih ... Več.
Piše: Miha Burger
Yoda iz Vojne zvezd v mojem Štoparskem vodniku po slovenskem sodnem vesolju
9
25.04.2021 21:00
Področje sodnega izvedenstva psihiatrične stroke je v naši državi katastrofično neprofesionalno področje. Vedno sem menila, da ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni lepšega na svetu, kot so gledališke vaje: na njih vadimo svojo smrt
3
24.04.2021 22:39
Na vajah načelno ne določim interpretativne meje, da se lahko igralec svobodno giblje po zvočnem polju svojih replik. Ko pa smo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ustaške sanje hrvaškega predsednika Zorana Milanovića ali malo drugačen "non-paper"
11
23.04.2021 22:25
Pozdraviti gre prizadevanja Slovenije po čimprejšnjem odhodu iz balkanskega okolja, v prvi vrsti iz sklopa nečednih navad, ki ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Tudi imunski sistem Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, je hudo oslabljen
10
22.04.2021 22:10
Imunski sistem države se ruši ... Kot da bi bili vsi psi vojne spuščeni, delovati so začele, da tako rečem, tovarne zlobe. ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.966
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.764
03/
Erotične drame na AGRFT in mizerne predstave za naivno javnost
Simona Rebolj
Ogledov: 1.620
04/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.477
05/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.303
06/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.158
07/
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
Uredništvo
Ogledov: 799
08/
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
Tomaž Seljak
Ogledov: 819
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.149
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 996