Po slovenski stavi so sodbe javne, prav tako so sojenja javna, če zakon ne določa drugače, in postopek dostopa do sodbe v imenu ljudstva je bil doslej hiter in učinkovit. Kdor je pred majem 2020 prosil za kopijo sodbe po emailu, jo je dobil. Če je ni, je imel na voljo hiter in brezplačen postopek pri Informacijski pooblaščenki. Toda pred pol leta so se stvari dramatično in takorekoč čez noč spremenile: maja letos je namreč Vrhovno sodišče v zadevi, ki sploh ni obravnavala javnosti sodb, ampak tožilske spise in ovadbe, odločilo, da sodni spisi niso več v sistemu, ki ga "pokrivata" Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in informacijska pooblaščenka. Vrhovni sodnik Peter Golob je predsedoval senatu, Erik Kerševan je bil poročevalec, Brigita Domjan Pavlin pa članica. Profesor Jurij Toplak ob tem opozarja, da sodba vsebuje očitne neresnice, na primer to, da so "sodne odločbe tudi sicer javno objavljene na spletnih straneh sodišč". Niso.

"To je ena najškodljivejših sodb v zadnjem desetletju," je ogorčen Toplak in dodaja: "Njena posledica je netransparentnost sodstva."

Od maja 2020 dalje sodišča zavračajo dostop do kopij sodb in se pri tem sklicujejo na omenjeno sodbo Vrhovnega sodišča. Sodbe so, z izjemo sodb Vrhovnega in Upravnega sodišča, javne samo še na papirju, prav tako pa je znano, da je le majhen del sodb višjih sodišč objavljen oziroma dostopen na spletu. Kdor želi dostop do ostalih sodb in sklepov, ga sodišča napotujejo na neznane dolgotrajne postopke izven sistema Informacijske pooblaščenke.

"Upanje smo podajali na Ustavno sodišče, da bi čim prej povrnilo transparentnost sodne veje oblasti, a odločba v tem mojem primeru kaže, da Ustavno sodišče želi le še bolj ožati polje, kjer je sodstvo transparentno in dostop javnosti do sodb hiter," pravi Toplak, ki je kot oseba z izkazanim pravnim interesom aprila 2020 Ustavno sodišče prosil, da mu kopije dokumentov v svojem spisu posreduje elektronsko. Dobil je odgovor, da mu jih sodišče "ni dolžno" poslati in da "tako ravnajo z vsemi udeleženci". Maja 2020 je profesor prava prosil za kopije zahtev za oceno ustavnosti, ki so jih vložili drugi državni organi, da jih bi objavil na spletni strani fakultete. Spomnil je na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice z leta 2019, po kateri mora ustavno sodišče dopustiti javnosti dostop do zahtev za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče je Toplaku z o odločbo dostop zavrnilo in se sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča. V odločbi je Ustavno sodišče pojasnilo, da je sodnik "gospodar" spisa, Toplak pa da ni dovolj pojasnil, da je "pes čuvaj". 

"Prvič se je zgodilo, da je odločbo Ustavnega sodišča nek drug organ odpravil zaradi kršitve ustavnih pravic", pojasnjuje Toplak, ki izpostavlja dejstvo, da je sporno odločbo podpisala kar uradnica sodišča in da o njej sploh niso odločali ustavni sodniki. A Toplak poudarja, da "je ne gre podcenjevati, saj takšna odločba ne nastane brez vednosti predsednika Ustavnega sodišča".

Informacijska pooblaščenka je včeraj odpravila odločbo Ustavnega sodišča in zapisala, da gre za "nedopustno omejevanje človekovih pravic". Opozarja na stopnjevanje omejevanja dostopa do sodb. Najprej je Vrhovno sodišče s sodnikoma Erikom Kerševanom in Petrom Golobom izvzelo sodbe s sistema informacij javnega značaja, v naslednjem koraku sodišča zavračajo prošnje prosilcev do sodb, v tretjem koraku Ustavno sodišče skozi odločbo administracije onemogoča dostop do javnih dokumentov. "Vsi alarmi morajo zazvoniti", je prepričan Jurij Toplak.