Komentar

Groza pred revščino: Lačni, lačni, lačni!

Revščina je primarni strah, ki združuje revni, srednji in bogati sloj. Strah pred revščino je najmočnejše kapitalistično orodje za onesmišljanje, zlorabo in posledično zasužnjevanje ljudi. Revščina se mora vzdrževat kot strašilo na polju, ki preganja ptice stran od tistega, kar potrebujejo in želijo. Stran od tistega, zaradi česar se je človek skušal izkopat iz divjine, prepuščen zgolj animalnemu darvinističnemu zakonu plena in plenilca. Groza pred revščino ima namreč učinek v vseh fazah materialističnega kopičenja in plenjenja. Nikoli ni mogoče postat dovolj premožen, da ne bi obstajal strah pred revščino.

01.11.2020 10:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   Slovenij   revščina   Donald Trump   kapitalizem   klerofašizem

Ko boste sneli preklete maske, mogoče ne boste vedeli, v kateri deželi in času ste se prebudili. Zbudite se vendar!

Družbena omrežja je preplavila informacija o intrigantnem dogodku. Ljudje so se na vso moč razburili zaradi srce parajoče zgodbe, ki se je pod pritiski zaščitnih ukrepov med epidemijo pripetila nič hudega sluteči družini. Incident je tako razjezil javnost, da smo bili takoj deležni pojasnil s strani zdravstvenega inšpektorata in državne sekretarke na ministrstvu za zdravje dr. Tine Bregant. Ni samo po sebi umevno, da mediji namesto golega poročanja o raznih svinjarijah, ki nam brez potrebe grenijo življenje, zahtevajo tudi pojasnila ali celo odgovornost s strani formalno odgovornih oseb. Če je škandal dovolj zabaven za javnost, se seveda potrudijo. In kaj se je sploh zgodilo?

 

Starša z enoletnim otrokom sta se odpravila na sprehod in si privoščila malico. Sredi ulice sta uživala v basanju z rogljičkom. Da sta si privoščila degustacijo na prostem v teh strašnih časih represije, sta si morala seveda odstranit zaščitno masko. Aaaah, živela svoboda! Ne za dolgo. Obkolili so ju policisti in zdravstveni inšpektor. Fasala sta osupljivih 800 evrov kazni za prekršek. In to je vse. Upam, da bralci niste preveč razočarani nad brezvezno zgodbico. Del pričkanja z neznosnimi represivnimi organi, ki so obkolili ubogo lačno družino, sta junaka zgodbe posnela, objavila svojo tragedijo na spletu in uspela pridobit pozornost širše javnosti.

 

Če bi šlo zgolj za anekdotico, kakršne pač dnevno producirajo družbena omrežja in ustvarjajo kuliso pred resnimi problemi, se ne bi niti obregnila ob bedarijo. Ampak razvnela se je resna mala razpravica, kaj naj ubogi ljudje z masko čez usta sredi ulice storijo, ko jih zagrabi lakota. Tolikokrat sem zasledila besedo "lačni", da sem se vprašala, če sem kaj površno prebrala. Gre morda za zgodbo o dveh brezdomcih s sestradanim enoletnim otrokom? Poročanje o tegobah brezdomcev, ki s statusom brezdomnih sploh obstajali ne bi, če bi bili civilizirana humana država, bi me res zanimalo. Imajo brezdomci poseben status v okviru zaščitnih ukrepov in si lahko privoščijo sendvič na prostem, ne da bi bili preganjani zaradi pomanjkljive rabe zaščitnih mask? Se brezdomci tlačijo v prenatrpanih skupnih prostorih, v kakršnih se zlahka širi virus? Kaj se dogaja z brezdomci?

 

Ampak ne. Junaka zgodbe nista brezdomca. Junaka zgodbe nista niti lačna človeka, ki sta si sestradana privoščila podarjen rogljiček. Ne. Bila sta samo neki osebi, ki se jima je zahotelo žvečenje trapastega rogljička sredi ulice, namesto da bi ga pohrustala doma. Dve osebi izmed mnogih, ki sta bildali občutek samopomembnosti na uprizarjanju malenkostnega upora zoper trenutne občutke oviranja svobode, ker se jima ne ljubi uporabljat možganov za razmislek, kaj ju čaka, ko bosta lahko masko snela. In skoraj cela Slovenija postane ganjena in polna vprašanj, kaj naj človek stori, ko ga s prevezo čez usta zagrabi lakota sredi ulice. Lačni, lačni, lačni!

 

Večina ljudi ob vsaki napovedi izrednih razmer, kot je na primer napoved bolj ali manj radikalne izolacije med epidemijo, oskubi trgovine s prehrambenimi izdelki do golih polic. Groza pred lakoto in pomanjkanjem po trgovinah ni uprizarjana s strani ljudi, ki živijo v resničnem pomanjkanju in so tudi marsikdaj lačni. Seveda ne! Resnični primeri revščine večinoma molčijo v tišini in sramu. Vstopijo v trgovino z drobižem in ugotovljajo, česa si ne morejo privoščit, ker tistega dne ni več na razpolago. Police so izpraznili paranoiki s polnimi denarnicami. Strah pred revščino je namreč nalezljiv in nič manjši tudi pri ljudeh, ki na račun izropanih in deprivilegiranih škrto in skopo trepetajo pred revščino na kupu obilja. Strah pred revščino ustvarja iz ljudi vodljive, hinavske, nesolidarne in preračunljive potuhnjence. Nekateri se razosebijo v grozi za drobiž, drugi za milijarde.

 

Nekoč sem kramljala z osebo, za katero bi marsikdo navrgel površno floskulo, da ima vse, čeprav človek nikoli ne more imet vsega in v resnici nikoli nima ničesar razen sebe. Ključno vprašanje je, zakaj bi nekaj radi posedovali. Finančno uspešno podjetje z brezveznimi produkti je mojemu sogovorniku omogočalo materialno nadudobno življenje. To je bil človek, ki me je ob kavi brezmejno dolgočasil s svojo stereotipno nesrečo prazne, duhamorne in na žalost tudi primitivne osebe. Verjetno se podobno, kot sem se takrat jaz, počuti psihoterapevt Donalda Tumpa in podobnih sodobnih pojmov uspeha. Večino časa, energije, uma in duha je posvetil pehanju za finančnim prebojem, lobiranju in teptanju konkurence, preostanek življenja pa je počel samo tisto, kar so počeli vsi okrog njega. Pri skoraj šestdesetih letih je sedel v bifeju in se trudil aktivirat mojo empatijo. Poskušal mi je razložit, kako grozno je, če nikoli ne veš, ali je prijatelj res tvoj prijatelj. Slej ko prej se izkaže, da se vsak druži z njim le zaradi osebne koristi. Vsi hočejo samo njegov denar. Zagrenjen milijonar je zgrožen nad spoznanjem, da ga v bistvu nihče ne mara. Prekleti paraziti! Vsi samo nekaj hočejo. Tudi ženo je poslal v tri krasne, saj je bilo jasno, da ga že dolgo ne ljubi, če ga sploh kdaj ljubila je. In ljubice! To je šele katastrofa. Kdo bi si mislil, da se po svetu sprehaja toliko kurb. Otroci?! Dokler so bili še majhni, so bili ljubki. Ko odrastejo pa spet ista zgodba. Pokličejo samo takrat, ko nekaj potrebujejo. Eden izmed sinov je sicer bolj navezan na očeta in deluje v podjetju. Vzpostavila sta dober odnos. Ampak kdo bi vedel ... Mogoče je tudi ta odnos le posledica investicije časa in energije za prevzem podjetja, ko bo oče končno škripnil. Potožil je, da v bistvu vsi komaj čakajo, da bo crknil. Tudi tisti, ki ga sploh ne poznajo, ga pravzaprav sovražijo, ker je poln denarja. Nihče ga ne spoštuje zaradi njega samega ali zaradi česar koli, kar je v življenju dosegel.

 

Človek je bil v resni fazi zagrenjenosti in se je neznosno smilil samemu sebi. Uboga izkoriščana sirota je prikrajšana za pravico do osnovnega spoštovanja. Finančno preskrbljenemu nesrečniku sem empatično predlagala, kako bi lahko pač investiral tisto edino, kar ima, v smiselne projekte ter odnose z ustvarjalnimi in humanimi ljudmi. Spoznal bo bolj polno življenje in zanimive ljudi. Logično, da je skočil pokonci od togote. Spet je naletel na osebo, ki ga hoče oskubit. Tudi mene je zanimalo samo to, kako bi bilo mogoče izkoristit premoženje tega prenapitanega škrtuha brez smiselne dejavnosti v življenju. O tokovih, investicijah in razporejanju kapitala odločajo večinoma nerazgledani ljudje, ki nimajo pojma o pojmu o ničemer, razen da bolehajo za narcistično osebnostno motnjo s predvidljivim simptomom patološkega pohlepa. Uspešni trgovci z večinoma nesmiselnimi in škodljivimi produkti krojijo globalno politiko in mentaliteto.

 

Razumela sem njegov problem osebnega nesmisla. Lahko bi se pehal za dosežki še naprej in postal predsednik države, kot na primer Donald Trump, pa ne bi nič pomagalo. On bi ostal še vedno on. Takšen, kakršna je pač njegova osebnost. Eden izmed mnogih ljudi, ki so si domišljali, da za vse obstaja čas. Da bodo najprej poskrbeli za varnost, potem pa doživeli vse, kar je pomembno. Ljubezen, vizijo in smisel. Ampak medtem ko so že izdali ljubezen, vizijo in smisel v zameno za varnost, so postali oseba brez smisla in vizije, ki ne more občutit ljubezni niti do sebe, kaj šele do kogar koli drugega. Zato sem diplomatsko vprašala, naj mi pove, zakaj neki bi se po njegovem mnenju želela z njim družit zaradi njega samega? O čem neki bi se sploh pogovarjala? Kaj neki bi lahko doživela z nekom, ki še samega sebe komaj prenaša? Od kod ljudem ideja, da bodo lahko zanimivi in spoštovani, če pa njih samih ne zanima nič in ne spoštujejo ničesar. Razburjeno mi je odgovoril z vprašanjem. Ali sem žaljiva in mu hočem dopovedat, da je brezveznik. Ali trdim, da je denar vse, kar lahko ponudi. Seveda sem hotela točno to povedat, ker si ni bilo mogoče česa drugega predstavljat. Še mnogo huje. Tudi kapitala ni znal niti ponudit niti uporabit smiselno. Popoln polom.

 

Gospod, ki se je precej razhudil nad menoj zaradi domnevne žaljivosti in me poslal dobesedno "v kurac", je na koncu pokazal svoj pravi obraz. Povedal mi je, kaj ima, česar prenekateri drugi nimamo! V življenju je naredil vse, kar je bilo treba in česar ne bi bilo treba, da ne bi nikoli zdrsnil v revščino. Nič hujšega od revščine. Groza pred bankrotom in gnus pred revščino sta mu špricala iz oči. Skoraj se mi je zasmilil.

 

Revščina je primarni strah, ki združuje revni, srednji in bogati sloj. Strah pred revščino je najmočnejše kapitalistično orodje za onesmišljanje, zlorabo in posledično zasužnjevanje ljudi. Revščina se mora vzdrževat kot strašilo na polju, ki preganja ptice stran od tistega, kar potrebujejo in želijo. Stran od tistega, zaradi česar se je človek skušal izkopat iz divjine, prepuščen zgolj animalnemu darvinističnemu zakonu plena in plenilca. Groza pred revščino ima namreč učinek v vseh fazah materialističnega kopičenja in plenjenja. Nikoli ni mogoče postat dovolj premožen, da ne bi obstajal strah pred revščino.

 

Ideja o lastnini je namreč utvara. V resnici nihče pod nobenimi pogoji ni neizpodbiten lastnik ničesar. Mi si dogovorno le podeljujemo pravico do lastninjenja. Določamo kdo in pod kakšnimi pogoji si lahko jemlje pravico do manj ali več posedovanja česar koli. In še tako zajeten plen lahko kadar koli izpuhti. Ne le bankrot ali izgubljena vojna z lobiji, tudi razlastninjenje se lahko zgodi kadar koli. Zgodi se lahko, ko na primer zadostni kritični masi ljudi prekipi, ker sistem razdeljevanja in izkoriščanja pravic ne deluje pravično. Zato bodo ubogi kapitalisti, ki brez kapitala sebi in drugim ne pomenijo nič, pač skušali posedovat čim več teritorija in čim več ljudi, da ne bi prišlo do zloma sistema, v kakršnem se kadar koli in kdor koli lahko znajde z golo ritjo na ulici. To je najbolj primitivna in primarna vojna, ki je še nikoli v zgodovini nismo uspeli zajezit. S tega vidika kot človeštvo z nobenim režimom, sistemom in navideznimi dosežki nismo dosegli še nič omembe vrednega! Revščina ni nujnost. Že zdavnaj smo se izkopali iz nje. Vzdrževanje revščine je le najučinkovitejše zastraševalno orožje! Dokler revni sloj v boju za golo preživetje obstaja, obstaja tudi okužba s strahom pred revščino znotraj vseh slojev družbe. 

 

V vsaki neoliberalni krizi se peščica najbogatejših drastično obogati še bolj, bazen revščine pa se razširi. Gre za pospešitev procesa vzpostavitve sodobnega fevdalizma, globokega prepada med revnimi in bogatimi ter okrepitve funkcije strahu. Medtem ko kramljate o rogljičkih, se po državah Zahoda izvaja krčenje socialnih pravic, krčenje dostopnosti do javnega zdravstva, miniranje malih podjetij, siromašenje kulture in udar nad temeljnimi človekovimi pravicami z vstajo klerofašizma. Ja, klerofašizma! V Ameriki bodo volivci s pomočjo sumljivih elektorskih glasov pokazali, ali se bodo uprli vzponu primitivizma. Obstajali bodo samo glasovi za ali proti Donaldu Trumpu. Poljska in Madžarska sta kljub zdrsu v komunistično kleropatriarhalno diktaturo še vedno članici Evropske unije. Ne ljubi se mi opominjat na več kot očitno, kje se nahaja Slovenija. V vsakem primeru nikjer, kjer ne bi izpadlo srhljivo absurdno, da se mediji posvečajo kramljanju o prekletstvu žvečenja rogljička z masko na goflji. Ko bi bili vsaj tiho, da bi se bolje slišal slaboten glas tistih, ki imajo v blagor družbe kaj omembe vrednega za povedat. Ko boste sneli preklete maske, mogoče ne boste vedeli, v kateri deželi in času ste se prebudili.

 

Zbudite se vendar!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.839
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.780
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.640
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.056
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.142
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.229
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.188
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 952
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 576