Komentar

Groza pred revščino: Lačni, lačni, lačni!

Revščina je primarni strah, ki združuje revni, srednji in bogati sloj. Strah pred revščino je najmočnejše kapitalistično orodje za onesmišljanje, zlorabo in posledično zasužnjevanje ljudi. Revščina se mora vzdrževat kot strašilo na polju, ki preganja ptice stran od tistega, kar potrebujejo in želijo. Stran od tistega, zaradi česar se je človek skušal izkopat iz divjine, prepuščen zgolj animalnemu darvinističnemu zakonu plena in plenilca. Groza pred revščino ima namreč učinek v vseh fazah materialističnega kopičenja in plenjenja. Nikoli ni mogoče postat dovolj premožen, da ne bi obstajal strah pred revščino.

01.11.2020 10:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   Slovenij   revščina   Donald Trump   kapitalizem   klerofašizem

Ko boste sneli preklete maske, mogoče ne boste vedeli, v kateri deželi in času ste se prebudili. Zbudite se vendar!

Družbena omrežja je preplavila informacija o intrigantnem dogodku. Ljudje so se na vso moč razburili zaradi srce parajoče zgodbe, ki se je pod pritiski zaščitnih ukrepov med epidemijo pripetila nič hudega sluteči družini. Incident je tako razjezil javnost, da smo bili takoj deležni pojasnil s strani zdravstvenega inšpektorata in državne sekretarke na ministrstvu za zdravje dr. Tine Bregant. Ni samo po sebi umevno, da mediji namesto golega poročanja o raznih svinjarijah, ki nam brez potrebe grenijo življenje, zahtevajo tudi pojasnila ali celo odgovornost s strani formalno odgovornih oseb. Če je škandal dovolj zabaven za javnost, se seveda potrudijo. In kaj se je sploh zgodilo?

 

Starša z enoletnim otrokom sta se odpravila na sprehod in si privoščila malico. Sredi ulice sta uživala v basanju z rogljičkom. Da sta si privoščila degustacijo na prostem v teh strašnih časih represije, sta si morala seveda odstranit zaščitno masko. Aaaah, živela svoboda! Ne za dolgo. Obkolili so ju policisti in zdravstveni inšpektor. Fasala sta osupljivih 800 evrov kazni za prekršek. In to je vse. Upam, da bralci niste preveč razočarani nad brezvezno zgodbico. Del pričkanja z neznosnimi represivnimi organi, ki so obkolili ubogo lačno družino, sta junaka zgodbe posnela, objavila svojo tragedijo na spletu in uspela pridobit pozornost širše javnosti.

 

Če bi šlo zgolj za anekdotico, kakršne pač dnevno producirajo družbena omrežja in ustvarjajo kuliso pred resnimi problemi, se ne bi niti obregnila ob bedarijo. Ampak razvnela se je resna mala razpravica, kaj naj ubogi ljudje z masko čez usta sredi ulice storijo, ko jih zagrabi lakota. Tolikokrat sem zasledila besedo "lačni", da sem se vprašala, če sem kaj površno prebrala. Gre morda za zgodbo o dveh brezdomcih s sestradanim enoletnim otrokom? Poročanje o tegobah brezdomcev, ki s statusom brezdomnih sploh obstajali ne bi, če bi bili civilizirana humana država, bi me res zanimalo. Imajo brezdomci poseben status v okviru zaščitnih ukrepov in si lahko privoščijo sendvič na prostem, ne da bi bili preganjani zaradi pomanjkljive rabe zaščitnih mask? Se brezdomci tlačijo v prenatrpanih skupnih prostorih, v kakršnih se zlahka širi virus? Kaj se dogaja z brezdomci?

 

Ampak ne. Junaka zgodbe nista brezdomca. Junaka zgodbe nista niti lačna človeka, ki sta si sestradana privoščila podarjen rogljiček. Ne. Bila sta samo neki osebi, ki se jima je zahotelo žvečenje trapastega rogljička sredi ulice, namesto da bi ga pohrustala doma. Dve osebi izmed mnogih, ki sta bildali občutek samopomembnosti na uprizarjanju malenkostnega upora zoper trenutne občutke oviranja svobode, ker se jima ne ljubi uporabljat možganov za razmislek, kaj ju čaka, ko bosta lahko masko snela. In skoraj cela Slovenija postane ganjena in polna vprašanj, kaj naj človek stori, ko ga s prevezo čez usta zagrabi lakota sredi ulice. Lačni, lačni, lačni!

 

Večina ljudi ob vsaki napovedi izrednih razmer, kot je na primer napoved bolj ali manj radikalne izolacije med epidemijo, oskubi trgovine s prehrambenimi izdelki do golih polic. Groza pred lakoto in pomanjkanjem po trgovinah ni uprizarjana s strani ljudi, ki živijo v resničnem pomanjkanju in so tudi marsikdaj lačni. Seveda ne! Resnični primeri revščine večinoma molčijo v tišini in sramu. Vstopijo v trgovino z drobižem in ugotovljajo, česa si ne morejo privoščit, ker tistega dne ni več na razpolago. Police so izpraznili paranoiki s polnimi denarnicami. Strah pred revščino je namreč nalezljiv in nič manjši tudi pri ljudeh, ki na račun izropanih in deprivilegiranih škrto in skopo trepetajo pred revščino na kupu obilja. Strah pred revščino ustvarja iz ljudi vodljive, hinavske, nesolidarne in preračunljive potuhnjence. Nekateri se razosebijo v grozi za drobiž, drugi za milijarde.

 

Nekoč sem kramljala z osebo, za katero bi marsikdo navrgel površno floskulo, da ima vse, čeprav človek nikoli ne more imet vsega in v resnici nikoli nima ničesar razen sebe. Ključno vprašanje je, zakaj bi nekaj radi posedovali. Finančno uspešno podjetje z brezveznimi produkti je mojemu sogovorniku omogočalo materialno nadudobno življenje. To je bil človek, ki me je ob kavi brezmejno dolgočasil s svojo stereotipno nesrečo prazne, duhamorne in na žalost tudi primitivne osebe. Verjetno se podobno, kot sem se takrat jaz, počuti psihoterapevt Donalda Tumpa in podobnih sodobnih pojmov uspeha. Večino časa, energije, uma in duha je posvetil pehanju za finančnim prebojem, lobiranju in teptanju konkurence, preostanek življenja pa je počel samo tisto, kar so počeli vsi okrog njega. Pri skoraj šestdesetih letih je sedel v bifeju in se trudil aktivirat mojo empatijo. Poskušal mi je razložit, kako grozno je, če nikoli ne veš, ali je prijatelj res tvoj prijatelj. Slej ko prej se izkaže, da se vsak druži z njim le zaradi osebne koristi. Vsi hočejo samo njegov denar. Zagrenjen milijonar je zgrožen nad spoznanjem, da ga v bistvu nihče ne mara. Prekleti paraziti! Vsi samo nekaj hočejo. Tudi ženo je poslal v tri krasne, saj je bilo jasno, da ga že dolgo ne ljubi, če ga sploh kdaj ljubila je. In ljubice! To je šele katastrofa. Kdo bi si mislil, da se po svetu sprehaja toliko kurb. Otroci?! Dokler so bili še majhni, so bili ljubki. Ko odrastejo pa spet ista zgodba. Pokličejo samo takrat, ko nekaj potrebujejo. Eden izmed sinov je sicer bolj navezan na očeta in deluje v podjetju. Vzpostavila sta dober odnos. Ampak kdo bi vedel ... Mogoče je tudi ta odnos le posledica investicije časa in energije za prevzem podjetja, ko bo oče končno škripnil. Potožil je, da v bistvu vsi komaj čakajo, da bo crknil. Tudi tisti, ki ga sploh ne poznajo, ga pravzaprav sovražijo, ker je poln denarja. Nihče ga ne spoštuje zaradi njega samega ali zaradi česar koli, kar je v življenju dosegel.

 

Človek je bil v resni fazi zagrenjenosti in se je neznosno smilil samemu sebi. Uboga izkoriščana sirota je prikrajšana za pravico do osnovnega spoštovanja. Finančno preskrbljenemu nesrečniku sem empatično predlagala, kako bi lahko pač investiral tisto edino, kar ima, v smiselne projekte ter odnose z ustvarjalnimi in humanimi ljudmi. Spoznal bo bolj polno življenje in zanimive ljudi. Logično, da je skočil pokonci od togote. Spet je naletel na osebo, ki ga hoče oskubit. Tudi mene je zanimalo samo to, kako bi bilo mogoče izkoristit premoženje tega prenapitanega škrtuha brez smiselne dejavnosti v življenju. O tokovih, investicijah in razporejanju kapitala odločajo večinoma nerazgledani ljudje, ki nimajo pojma o pojmu o ničemer, razen da bolehajo za narcistično osebnostno motnjo s predvidljivim simptomom patološkega pohlepa. Uspešni trgovci z večinoma nesmiselnimi in škodljivimi produkti krojijo globalno politiko in mentaliteto.

 

Razumela sem njegov problem osebnega nesmisla. Lahko bi se pehal za dosežki še naprej in postal predsednik države, kot na primer Donald Trump, pa ne bi nič pomagalo. On bi ostal še vedno on. Takšen, kakršna je pač njegova osebnost. Eden izmed mnogih ljudi, ki so si domišljali, da za vse obstaja čas. Da bodo najprej poskrbeli za varnost, potem pa doživeli vse, kar je pomembno. Ljubezen, vizijo in smisel. Ampak medtem ko so že izdali ljubezen, vizijo in smisel v zameno za varnost, so postali oseba brez smisla in vizije, ki ne more občutit ljubezni niti do sebe, kaj šele do kogar koli drugega. Zato sem diplomatsko vprašala, naj mi pove, zakaj neki bi se po njegovem mnenju želela z njim družit zaradi njega samega? O čem neki bi se sploh pogovarjala? Kaj neki bi lahko doživela z nekom, ki še samega sebe komaj prenaša? Od kod ljudem ideja, da bodo lahko zanimivi in spoštovani, če pa njih samih ne zanima nič in ne spoštujejo ničesar. Razburjeno mi je odgovoril z vprašanjem. Ali sem žaljiva in mu hočem dopovedat, da je brezveznik. Ali trdim, da je denar vse, kar lahko ponudi. Seveda sem hotela točno to povedat, ker si ni bilo mogoče česa drugega predstavljat. Še mnogo huje. Tudi kapitala ni znal niti ponudit niti uporabit smiselno. Popoln polom.

 

Gospod, ki se je precej razhudil nad menoj zaradi domnevne žaljivosti in me poslal dobesedno "v kurac", je na koncu pokazal svoj pravi obraz. Povedal mi je, kaj ima, česar prenekateri drugi nimamo! V življenju je naredil vse, kar je bilo treba in česar ne bi bilo treba, da ne bi nikoli zdrsnil v revščino. Nič hujšega od revščine. Groza pred bankrotom in gnus pred revščino sta mu špricala iz oči. Skoraj se mi je zasmilil.

 

Revščina je primarni strah, ki združuje revni, srednji in bogati sloj. Strah pred revščino je najmočnejše kapitalistično orodje za onesmišljanje, zlorabo in posledično zasužnjevanje ljudi. Revščina se mora vzdrževat kot strašilo na polju, ki preganja ptice stran od tistega, kar potrebujejo in želijo. Stran od tistega, zaradi česar se je človek skušal izkopat iz divjine, prepuščen zgolj animalnemu darvinističnemu zakonu plena in plenilca. Groza pred revščino ima namreč učinek v vseh fazah materialističnega kopičenja in plenjenja. Nikoli ni mogoče postat dovolj premožen, da ne bi obstajal strah pred revščino.

 

Ideja o lastnini je namreč utvara. V resnici nihče pod nobenimi pogoji ni neizpodbiten lastnik ničesar. Mi si dogovorno le podeljujemo pravico do lastninjenja. Določamo kdo in pod kakšnimi pogoji si lahko jemlje pravico do manj ali več posedovanja česar koli. In še tako zajeten plen lahko kadar koli izpuhti. Ne le bankrot ali izgubljena vojna z lobiji, tudi razlastninjenje se lahko zgodi kadar koli. Zgodi se lahko, ko na primer zadostni kritični masi ljudi prekipi, ker sistem razdeljevanja in izkoriščanja pravic ne deluje pravično. Zato bodo ubogi kapitalisti, ki brez kapitala sebi in drugim ne pomenijo nič, pač skušali posedovat čim več teritorija in čim več ljudi, da ne bi prišlo do zloma sistema, v kakršnem se kadar koli in kdor koli lahko znajde z golo ritjo na ulici. To je najbolj primitivna in primarna vojna, ki je še nikoli v zgodovini nismo uspeli zajezit. S tega vidika kot človeštvo z nobenim režimom, sistemom in navideznimi dosežki nismo dosegli še nič omembe vrednega! Revščina ni nujnost. Že zdavnaj smo se izkopali iz nje. Vzdrževanje revščine je le najučinkovitejše zastraševalno orožje! Dokler revni sloj v boju za golo preživetje obstaja, obstaja tudi okužba s strahom pred revščino znotraj vseh slojev družbe. 

 

V vsaki neoliberalni krizi se peščica najbogatejših drastično obogati še bolj, bazen revščine pa se razširi. Gre za pospešitev procesa vzpostavitve sodobnega fevdalizma, globokega prepada med revnimi in bogatimi ter okrepitve funkcije strahu. Medtem ko kramljate o rogljičkih, se po državah Zahoda izvaja krčenje socialnih pravic, krčenje dostopnosti do javnega zdravstva, miniranje malih podjetij, siromašenje kulture in udar nad temeljnimi človekovimi pravicami z vstajo klerofašizma. Ja, klerofašizma! V Ameriki bodo volivci s pomočjo sumljivih elektorskih glasov pokazali, ali se bodo uprli vzponu primitivizma. Obstajali bodo samo glasovi za ali proti Donaldu Trumpu. Poljska in Madžarska sta kljub zdrsu v komunistično kleropatriarhalno diktaturo še vedno članici Evropske unije. Ne ljubi se mi opominjat na več kot očitno, kje se nahaja Slovenija. V vsakem primeru nikjer, kjer ne bi izpadlo srhljivo absurdno, da se mediji posvečajo kramljanju o prekletstvu žvečenja rogljička z masko na goflji. Ko bi bili vsaj tiho, da bi se bolje slišal slaboten glas tistih, ki imajo v blagor družbe kaj omembe vrednega za povedat. Ko boste sneli preklete maske, mogoče ne boste vedeli, v kateri deželi in času ste se prebudili.

 

Zbudite se vendar!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Migracijska tempirana bomba
5
24.09.2023 21:21
Politika, domača in evropska, se problematike migracij loteva podobo kot podnebnih sprememb. Veliko moraliziranja, političnega ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
21
23.09.2023 10:19
Leta in leta političnega kupčkanja na RTV Slovenija, vladnega vmešavanja v uredniško delo ter nenormalnega novinarskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
23
21.09.2023 23:17
Čez tri mesece bomo praznovali 33. obletnico plebiscitarne odločitve velike večine Slovencev in vseh slovenskih državljanov za ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
27
18.09.2023 22:00
V La Sambuyu, majhnem smučarskem središču pod Mont Blancom, so pred dnevi podrli sedežnice, odmontirali vlečnice in se tako za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
27
17.09.2023 19:02
Če niste vedeli, vaša nova osebna izkaznica ima čip, na katerem sta zapisana biometrična podatka, in sicer podoba obraza in dva ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V zdravstvu je denarja preveč!
36
14.09.2023 23:59
Pred okoli pol leta mi je ugleden slovenski zdravnik in odličen poznavalec razmer v našem zdravstvu in zdravstvu po svetu na ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Čas za (za)upanje
26
12.09.2023 20:42
Pripravlja se zakon o obnovi. Če so informacije iz gradbenih logov točne, naj bi premier Golob razmišljal o tem, da se začasno ... Več.
Piše: Anže Logar
Stroka dopušča, da se mladoletnica izživlja nad onemoglimi v zdravstveni ustanovi, psihoterapevtom pa ne dovoli, da bi pomagali
16
10.09.2023 21:30
Ob vedno novih, šokantnih razkritjih zlorab in nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, ki so zagotovo tudi ... Več.
Piše: Blaž Benedik Ivanov
Zadnje, kar ostaja, je upanje, da se stvari le spremenijo na bolje. Ko bo umrlo še upanje, bo res zelo hudo.
14
07.09.2023 18:00
Narava ima očitno vedno svoj prav, tudi tokrat je pokazala vso svojo moč in dala ljudem jasno vedeti, da danes brez regulacije ... Več.
Piše: Milan Krek
Zakaj slovenske vlade na leto razdelijo 150 milijonov evrov tujim namesto našim kmetom?
11
06.09.2023 20:15
Pravkar minuli Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je med drugim postregel s številnimi kakovostnimi omizji, žal pa se je ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Poplavno-populistične petarde v razpadajočih javnih financah
19
04.09.2023 19:02
Dogajanje glede sanacije in obnove po zadnji ujmi je z vidika makroekonomske situacije in upravljanja javnih financ vedno bolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Pričevalec Jože Možina ali kaj Golobova vlada sporoča novinarjem, ko jim za vrat pošilja policijo
25
03.09.2023 22:15
Prizor, v katerem uniformirana policista po nacionalki iščeta novinarja Jožeta Možino, da bi z njim opravila nekakšen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Danes in jutri: Od revščine in vojn do zvezd
13
28.08.2023 23:59
Ko sem pisal del knjige o trajnostnem razvoju, sta me prešinili dve ključni misli. V prvi vrsti sem se spomnil na rast ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Poplava vodo-ureditvene birokracije brez protipoplavnega učinka
14
22.08.2023 20:00
Direkcija za vode, Agencija za okolje, Inštitut za vodarstvo, množica občinskih uradov, služb za urejanje prostora, sedaj še ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
O kozjih ušesih spletnih ovaduhov
14
21.08.2023 20:00
Ker niso sposobni analitičnega pogleda na realnost, se ukvarjajo z obrobnostmi ali s stvarmi, ki utrjujejo njihov pohabljeni ... Več.
Piše: Denis Poniž
Zakaj ima zdravstvena stroka toliko predsodkov do profesionalnih terapevtov in jih pogosto vidi kot nekakšne šarlatane ali celo šamane
29
17.08.2023 22:30
Področje psihoterapevtskih dejavnosti v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejeno, kar v praksi pomeni, da že nekdo, ki obišče ... Več.
Piše: Tabita Ruiz
Izplen in nauk dneva solidarnosti
17
15.08.2023 19:45
Na načelni ravni lahko ugotovimo, da je rokohitrsko določeni dela prost dan, dan solidarnosti, vsaj na najvišjih političnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Naravna katastrofa: Sprožilec pozitivne razvojne energije, partnerstva za sanacijo in razvoj Slovenije?
29
08.08.2023 22:30
Zadnje katastrofalno neurje, ki je opustošilo večino Slovenije (z vsemi predhodnimi to poletje), je jasen opomnik, opozorilo, da ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Išče se kronični krivec za neizpeljane reforme v zdravstvu, ki bo moral delati po diktatu premierja Goloba
13
07.08.2023 22:05
Kdo bo novi minister za zdravje? Premier Golob je bil jasen: potrebujemo nekoga brez hrbtenice, poslušnega in pokornega človeka, ... Več.
Piše: Milan Krek
Odprta rana na evropskem telesu: 15 let od ruske vojaške agresije na Gruzijo
10
06.08.2023 21:25
V noči med 7. in 8. avgustom 2008, ko so v Pekingu potekale poletne olimpijske igre, je Vladimir Putin napadel Gruzijo. Pred ... Več.
Piše: Irakli Koplatadze
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.155
02/
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.670
03/
Kaj je Slovenija, nova nestalna članica varnostnega sveta ZN, sporočila svetu?
Uredništvo
Ogledov: 1.481
04/
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.485
05/
V zdravstvu je denarja preveč!
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.583
06/
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.056
07/
Čas za (za)upanje
Anže Logar
Ogledov: 3.182
08/
Migracijska tempirana bomba
Tilen Majnardi
Ogledov: 416
09/
Nov "dosežek" Mediane: Na lestvico priljubljenosti politikov vrinila nepolitika Boštjana Šefica
Uredništvo
Ogledov: 1.550
10/
China's local authorities deal with financial constraints amid economic woes
Valerio Fabbri
Ogledov: 524