Komentar

O zgodovinskem slovesu: Proti Dunaju pelje Dunajska cesta, proti Beogradu pa Dolenjska

Slovenec je pred 30 leti prijel za orožje in za vselej izgnal Balkan iz sebe, Vinčo iz lastnega okolja, pomahal v slovo jugovzhodu sveta z besom, da naj si balkanska (srbska) zalega več nikoli ne upa na slovenska tla. Pošteno. Resnično. Pravično. Pristno. Avtohtono. Srbi so sporočilo razumeli in naredili križ čez nas. Večni. Tudi pošteno in pravično. Med seboj smo za vselej porušili mostove. Kar je edino prav. V skladu z logiko ontološke biti. Tudi njim smo olajšali odločitev. Tam več ni ulic s slovenskimi nazivi, kot tudi pri nas proti Dunaju pelje Dunajska ulica, proti Beogradu pa Dolenjska.

01.11.2020 21:30
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Slovenija   Srbija   Balkan   Donavska civilizacija   Germani   Aleksander Makedonski   Avstrija   Germanija   Dunaj   Berlin   Kraljevina Jugoslavija   Rusija

Naredimo uslugo sami sebi; Srbov ne omenjajmo več, ne jemljimo jih za referenco ničemer. Ko zaznamo kaj slabega – ne primešavajmo Srbov zraven. Ko vstopamo k njim, v lastno pradomovino, pripravimo potni list, opravimo posel in čimprej nazaj, proti zahodu.

Kot človek v resnih življenjskih letih ter dober poznavalec duha slovenskega in srbskega naroda, z mešanico obeh genov, ki se med seboj šesto desetletje tepeta v telesu in duhu, čutim potrebo pojasniti zapleteno dinamiko različnosti in nerazumevanja, širšo od dveh narodov. Medtem, ko v srbskih deželah razumevanje dinamike različnosti  več ni primarna tema, se v Sloveniji tej temi še vedno posveča določena pozornost. Dokaj razumljivo. Srbi kot zgodovinski, referenčen narod usmerjajo pozornost na globalna stičišča; Slovenci kot mlad, nastajajoč narod, se usmerjajo k regionalnim toriščem. Zato je za Slovence pravilno razumevanje odnosa do Srbov precejšnjega pomena.

 

 

I.

 

Sodobna znanost je z visoko stopnjo verjetnosti dognala vprašanje geneze obeh narodov. Pred okoli 12.000 leti je prišlo do premikov narodov iz Male Azije v smer Balkana, v glavnem po rekah in sotočjih Vardarja, Donave, Morave in Drine: celinska Evropa je bila tedaj okovana z ledom, redko poseljena z ljudmi, neprimerna za razvoj zahtevnih civilizacij. Tako imenovana Donavska civilizacija s središčem na zdajšnjem južnem Balkanu se je ustalila pred okoli 8.000 leti, po poteku nadaljnjih 4.000 let, ko je sredinska Evropa v zadostnem obsegu odvrgla ledeni plašč, je krenila poselitev iz Balkana navzgor po strugah Save, Drave, Tise in še nekaterih rek v globino osrednje in vzhodne Evrope. Gospodarsko in duhovno razvita civilizacija s pisavo, sposobnostjo obdelovanja kovin, visoko razvitim kmetijstvom itn. se je tako razširila tudi po strugi Save in Drave, po južnem obrobju Panonskega morja na območje današnje Slovenije, Istre, Furlanije proti Benetkam ter naprej. Pred okoli 4.500 leti doseže slovenske dežele, s prvo naselbino Kostanjevica, od koder napreduje po vseh slovenskih deželah ter skozi Postojnska vrata na območje severne Italije.

 

Lukani, Veneti, Istrani, Štajerci … potomci in sodobniki Sarmatov, Getov, Rasenov, Tračanov, Mezov … naselijo torej območja do Benetk, dunajskega Novega mesta (Wiener Neustadt) in Zgornje Avstrije. Iz donavske pradomovine odnesejo s sabo genetiko, kulturo, orožja, orodja in ustanovijo novo domovino. Vdori Frankov, Alemanov, Obrov, Etruščanov … sčasoma pretrgajo vezi s pradomovino – z območji od Soluna do Novega Sada ter od preddverij Črnega morja do Podrinja in jadranskega bazena. Torej z srednjeveškimi srbskimi deželami, začenši z Milutinovo iz 10. stoletja s sedežem v Skadru, prek Lazarjeve in Dušanove carevine s sedežema v današnji Severni Makedoniji in vzhodni Srbiji v 14. stoletju.

 

Brez pretiravanja lahko rečemo, da je poljubni Slovenec v zdajšnjo domovino prispel iz Srbije. Da so torej Slovenci dediči iste kulture, zgodovine, genetike, izročila kot Srbi, Bolgari, Makedonci, Tračani, Daci, Vlahi itn. kot del največjega evropskega imperija tisoče let nazaj, vključno z Aleksandrom Velikim, izvirno Lesa-an-dar (dar gozda). Zgodovinska resnica o izvirih evropske civilizacije je skozi sodobne tehnike genskih analiz praktično izpodbila germansko "zgodovinsko" šolo, ki je za potrebe nenehne germanske ekspanzije potvorila dejanskost, s ciljem postaviti Germane na tron Arijcev, kar seveda niso nikoli bili; Arijci so ravno Podonavci, ki so divja germanska plemena posredno civilizirali, jim ponudili izhodiščna gospodarska dognanja, kar so severna ljudstva z vselej praktičnim duhom hitro nadgradila, predvsem na planu izdelave orožja ter na daljši rok potlačili arijske prednike – tudi Slovence.

 

 

Slovenec je zakonit, enakovreden dedič starodonavskega izročila, zapisanega v izhodišče sodobne Evrope.

 

 

Rusi v osnovni šoli tako otroke učijo resnici, da so prispeli v Rusijo z Balkana, po Tisi in Tamišu, ustanovili najprej Kijevsko državo v 9. stoletju ter od tod dalje odšli severno ter vzhodno. Da jim Podonavci torej niso bratje, temveč očetje. Tudi Nemcem vzhodnih dežel je bilo vselej jasno, da so Slovani in ne Germani, bodisi kot (P)Rusi, bodisi kot Lužiški Srbi. Veliki Otto von Bismarck ni kar tako naslavljal ruskega carja z "brat moj". Vedel je, da je skupaj s preostalimi Prusi potekel iz donavske civilizacije, obstoječe 8.000 let. Isto je docela jasno Benjaminu Netanjahuju, ki je pred devetimi leti na beograjskem letališču naslovil srbskega predsednika takole: "Vodja najstarejšega evropskega naroda pozdravljam vodjo drugega najstarejšega evropskega naroda." Celo ekstremen velikogerman Adolf Hitler bi naj aprila 1941 v štabu, ki je v Berlinu načrtoval napad na Kraljevino Jugoslavijo, izrazil določeno obžalovanje, ker morajo napasti "starodavni narod". Poznal je zapis bližnjih berlinskih dveri, popisanih v starodonavski pisavi – materi vseh svetovnih pisem, nahajajoči se na spomenikih v Vinči, na Baščanski plošči ter po celem Balkanu. 

 

 

II.

 

Uvod je namenjen nujnosti spoznanja, ki se naj zave vsak Slovenec – da je zakonit, enakovreden dedič starodonavskega izročila, zapisanega v izhodišče sodobne Evrope, z osrčjem pretežno v srednjeveški in današnji Srbiji. Da torej dedini izročilo skupine plemen in narodov – svojih prednikov, ki je razpolagala s pisanjem, ko so po današnji Avstriji in Nemčiji postopali zgolj redki, nerazviti ljudje in ki je obstajala že 11.000 let; v časih, ko so današnji vladarji sveta naselili Severno Ameriko, od koder nas vse skupaj poučujejo pameti. Slovencu se ni treba sramovati ničesar "bizantinskega", "balkanskega", temveč obratno; od tod sme črpati samozavest, občutke večvrednosti. Da jih popkovina veže na Srbijo in ne na Dunaj ali Berlin, ni nič sramotnega, kajti govorimo o dominantnem zgodovinskem prepričanju, podprtem s sodobno znanostjo. Ko je iz osrčja tedanje civilizacije naš praoče Aleksander Veliki osvojil celoten tedaj poznani svet, so bila v Germaniji poledenela obdunajska močvirja, šavje, brezup še vedno skromno razvitih plemen. 

 

 

III.

 

Izhajajoč iz zgoraj zapisane resnice je potrebno takoj zaključiti, da je severni učenec nadkrilil južnega učitelja, se bolje organiziral in razvil, napredoval, se postavil nad učitelja in ga potolkel do tal z novodobnimi tehnološkimi posegi v materialen svet. Zahodna civilizacija, nastala v germanskem delu Evrope na temeljih katolištva, papizma, racionalizma, tehnoloških revolucij, je ponudila zasnovo ugodju, dominaciji, napredku, ekonomiji presežkov in prevzela zgodovinsko žezlo iz rok prvotnih Evropejcev. Medtem, ko je pradomovina stagnirala, se je obrobje razvilo do neprepoznavnosti, v petih stoletjih dvignilo človeški rod v neslutene višave. Omogočilo osamosvojitev človeškega individuuma iz klešč kolektiva, svobodo od pavšalnih, kolektivističnih šablon zatiranja, negotovosti, bede, obupa … kar se danes vse upravičeno enači z atributi balkanskega, bizantinskega.

 

 

Brez sentimentalnosti: Za Srbe smo Slovenci tujci; bili, smo in bomo.

 

 

Slovenski duh se je v luči zgornjega tehnološko-organizacijskega napredka profiliral v del zahodne civilizacije, se poistovetil z naprednimi, avantgardnimi industrijskimi in postindustrijskimi procesi, dognanji zahodnega sveta. Vez s pradavnim se je pretrgala skozi praktičnost občečloveškega napredka. Atomizacija, robotizacija, netizacija, kozmopolitizem so podprli procese kolektivne dezintegracije, fetišizacije odnosov, izolacionizma posameznika, oblikovanje človeka potrošnika brez morale, vrednot in občutkov vzajemnosti. Avantgardno se je uveljavilo kot avantgardno, ne glede na probleme depersonalizacije, izgube pristno človeškega. Po zatonu idej socializma, beat in rock kulture, flower-power ljubezni, idealističnih urbanih uporov duše nad telesom, po pobojih Rudija Dutschkeja, Andreasa Baaderja in zadnjih komunal-beatnikov, po izgonu Ginsberga, Keruoaca, Borroughsa, Dylana, Morrisona, Joplin … - vsega poetičnega iz človeške biti, smo dobili prevladujoč tip sodobnega zahodnega Übermenscha germanske vsebnosti. Tip, pisan na kožo povprečnemu Slovencu. Ki je pred 30 leti prijel za orožje, za vselej izgnal Balkan iz sebe, Vinčo iz lastnega okolja, pomahal v slovo Jugo-vzhodu sveta z besom, da naj si balkanska (srbska) zalega več nikoli ne upa na slovenska tla.

 

Pošteno. Resnično. Pravično. Pristno. Avtohtono. Srbi so sporočilo razumeli in naredili križ čez nas. Večni. Tudi pošteno in pravično. Med seboj smo za vselej porušili mostove. Kar je edino prav. V skladu z logiko ontološke biti. Tudi njim smo olajšali odločitev. Tam več ni ulic s slovenskimi nazivi, kot tudi pri nas proti Dunaju pelje Dunajska cesta, proti Beogradu pa Dolenjska. Kakor v Sloveniji ni potreben spomin na Srbe, so Srbi izbrisali spomine na nas. Vlaki, ki so 1941 peljali iz sem tja, bodo v prihodnje morali poiskati drugačne poti. Njihovi vlaki odrešitve tako in tako niso nikoli peljali proti nam; za njih je zlo prihajalo iz naših smeri. V praočetovi hiši več ni sobe za nas. Povedali smo si, kar smo imeli. Schluss, fajront, ni več! Spomenike so nam poslali nazaj, briga jih, čigavi krasijo naše trge. Za njih smo tujci; bili, smo in bomo. Brez ihte ali slabe volje; le z nadležnim gibom roke nad glavo, kot bi odganjali muho v vročem poletju.

 

 

IV.

 

Kaj torej pride na koncu? Za piko? Pride prenehanje omemb. Karkoli dobrega ali slabega je bilo do leta 1991, ne šteje več. Kar smo si pomagali, vsilili, škodovali, nagajali, povzdignili … ne šteje več. Pozabimo tudi 1918-1991: ne šteje več. Niti nostalgija, niti bes, niti odvečnosti, niti …

 

Šteti mora le eno: pozaba.

 

Naredimo uslugo sami sebi; Srbov ne omenjajmo več, ne jemljimo jih za referenco ničemer. Ko zaznamo kaj slabega – ne mešajmo Srbov zraven. Ko vstopamo k njim, v lastno pradomovino, pripravimo potni list, opravimo posel in čimprej nazaj, proti zahodu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.919
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.187
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.221
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.780
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 807
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 550