Komentar

O zgodovinskem slovesu: Proti Dunaju pelje Dunajska cesta, proti Beogradu pa Dolenjska

Slovenec je pred 30 leti prijel za orožje in za vselej izgnal Balkan iz sebe, Vinčo iz lastnega okolja, pomahal v slovo jugovzhodu sveta z besom, da naj si balkanska (srbska) zalega več nikoli ne upa na slovenska tla. Pošteno. Resnično. Pravično. Pristno. Avtohtono. Srbi so sporočilo razumeli in naredili križ čez nas. Večni. Tudi pošteno in pravično. Med seboj smo za vselej porušili mostove. Kar je edino prav. V skladu z logiko ontološke biti. Tudi njim smo olajšali odločitev. Tam več ni ulic s slovenskimi nazivi, kot tudi pri nas proti Dunaju pelje Dunajska ulica, proti Beogradu pa Dolenjska.

01.11.2020 21:30
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Slovenija   Srbija   Balkan   Donavska civilizacija   Germani   Aleksander Makedonski   Avstrija   Germanija   Dunaj   Berlin   Kraljevina Jugoslavija   Rusija

Naredimo uslugo sami sebi; Srbov ne omenjajmo več, ne jemljimo jih za referenco ničemer. Ko zaznamo kaj slabega – ne primešavajmo Srbov zraven. Ko vstopamo k njim, v lastno pradomovino, pripravimo potni list, opravimo posel in čimprej nazaj, proti zahodu.

Kot človek v resnih življenjskih letih ter dober poznavalec duha slovenskega in srbskega naroda, z mešanico obeh genov, ki se med seboj šesto desetletje tepeta v telesu in duhu, čutim potrebo pojasniti zapleteno dinamiko različnosti in nerazumevanja, širšo od dveh narodov. Medtem, ko v srbskih deželah razumevanje dinamike različnosti  več ni primarna tema, se v Sloveniji tej temi še vedno posveča določena pozornost. Dokaj razumljivo. Srbi kot zgodovinski, referenčen narod usmerjajo pozornost na globalna stičišča; Slovenci kot mlad, nastajajoč narod, se usmerjajo k regionalnim toriščem. Zato je za Slovence pravilno razumevanje odnosa do Srbov precejšnjega pomena.

 

 

I.

 

Sodobna znanost je z visoko stopnjo verjetnosti dognala vprašanje geneze obeh narodov. Pred okoli 12.000 leti je prišlo do premikov narodov iz Male Azije v smer Balkana, v glavnem po rekah in sotočjih Vardarja, Donave, Morave in Drine: celinska Evropa je bila tedaj okovana z ledom, redko poseljena z ljudmi, neprimerna za razvoj zahtevnih civilizacij. Tako imenovana Donavska civilizacija s središčem na zdajšnjem južnem Balkanu se je ustalila pred okoli 8.000 leti, po poteku nadaljnjih 4.000 let, ko je sredinska Evropa v zadostnem obsegu odvrgla ledeni plašč, je krenila poselitev iz Balkana navzgor po strugah Save, Drave, Tise in še nekaterih rek v globino osrednje in vzhodne Evrope. Gospodarsko in duhovno razvita civilizacija s pisavo, sposobnostjo obdelovanja kovin, visoko razvitim kmetijstvom itn. se je tako razširila tudi po strugi Save in Drave, po južnem obrobju Panonskega morja na območje današnje Slovenije, Istre, Furlanije proti Benetkam ter naprej. Pred okoli 4.500 leti doseže slovenske dežele, s prvo naselbino Kostanjevica, od koder napreduje po vseh slovenskih deželah ter skozi Postojnska vrata na območje severne Italije.

 

Lukani, Veneti, Istrani, Štajerci … potomci in sodobniki Sarmatov, Getov, Rasenov, Tračanov, Mezov … naselijo torej območja do Benetk, dunajskega Novega mesta (Wiener Neustadt) in Zgornje Avstrije. Iz donavske pradomovine odnesejo s sabo genetiko, kulturo, orožja, orodja in ustanovijo novo domovino. Vdori Frankov, Alemanov, Obrov, Etruščanov … sčasoma pretrgajo vezi s pradomovino – z območji od Soluna do Novega Sada ter od preddverij Črnega morja do Podrinja in jadranskega bazena. Torej z srednjeveškimi srbskimi deželami, začenši z Milutinovo iz 10. stoletja s sedežem v Skadru, prek Lazarjeve in Dušanove carevine s sedežema v današnji Severni Makedoniji in vzhodni Srbiji v 14. stoletju.

 

Brez pretiravanja lahko rečemo, da je poljubni Slovenec v zdajšnjo domovino prispel iz Srbije. Da so torej Slovenci dediči iste kulture, zgodovine, genetike, izročila kot Srbi, Bolgari, Makedonci, Tračani, Daci, Vlahi itn. kot del največjega evropskega imperija tisoče let nazaj, vključno z Aleksandrom Velikim, izvirno Lesa-an-dar (dar gozda). Zgodovinska resnica o izvirih evropske civilizacije je skozi sodobne tehnike genskih analiz praktično izpodbila germansko "zgodovinsko" šolo, ki je za potrebe nenehne germanske ekspanzije potvorila dejanskost, s ciljem postaviti Germane na tron Arijcev, kar seveda niso nikoli bili; Arijci so ravno Podonavci, ki so divja germanska plemena posredno civilizirali, jim ponudili izhodiščna gospodarska dognanja, kar so severna ljudstva z vselej praktičnim duhom hitro nadgradila, predvsem na planu izdelave orožja ter na daljši rok potlačili arijske prednike – tudi Slovence.

 

 

Slovenec je zakonit, enakovreden dedič starodonavskega izročila, zapisanega v izhodišče sodobne Evrope.

 

 

Rusi v osnovni šoli tako otroke učijo resnici, da so prispeli v Rusijo z Balkana, po Tisi in Tamišu, ustanovili najprej Kijevsko državo v 9. stoletju ter od tod dalje odšli severno ter vzhodno. Da jim Podonavci torej niso bratje, temveč očetje. Tudi Nemcem vzhodnih dežel je bilo vselej jasno, da so Slovani in ne Germani, bodisi kot (P)Rusi, bodisi kot Lužiški Srbi. Veliki Otto von Bismarck ni kar tako naslavljal ruskega carja z "brat moj". Vedel je, da je skupaj s preostalimi Prusi potekel iz donavske civilizacije, obstoječe 8.000 let. Isto je docela jasno Benjaminu Netanjahuju, ki je pred devetimi leti na beograjskem letališču naslovil srbskega predsednika takole: "Vodja najstarejšega evropskega naroda pozdravljam vodjo drugega najstarejšega evropskega naroda." Celo ekstremen velikogerman Adolf Hitler bi naj aprila 1941 v štabu, ki je v Berlinu načrtoval napad na Kraljevino Jugoslavijo, izrazil določeno obžalovanje, ker morajo napasti "starodavni narod". Poznal je zapis bližnjih berlinskih dveri, popisanih v starodonavski pisavi – materi vseh svetovnih pisem, nahajajoči se na spomenikih v Vinči, na Baščanski plošči ter po celem Balkanu. 

 

 

II.

 

Uvod je namenjen nujnosti spoznanja, ki se naj zave vsak Slovenec – da je zakonit, enakovreden dedič starodonavskega izročila, zapisanega v izhodišče sodobne Evrope, z osrčjem pretežno v srednjeveški in današnji Srbiji. Da torej dedini izročilo skupine plemen in narodov – svojih prednikov, ki je razpolagala s pisanjem, ko so po današnji Avstriji in Nemčiji postopali zgolj redki, nerazviti ljudje in ki je obstajala že 11.000 let; v časih, ko so današnji vladarji sveta naselili Severno Ameriko, od koder nas vse skupaj poučujejo pameti. Slovencu se ni treba sramovati ničesar "bizantinskega", "balkanskega", temveč obratno; od tod sme črpati samozavest, občutke večvrednosti. Da jih popkovina veže na Srbijo in ne na Dunaj ali Berlin, ni nič sramotnega, kajti govorimo o dominantnem zgodovinskem prepričanju, podprtem s sodobno znanostjo. Ko je iz osrčja tedanje civilizacije naš praoče Aleksander Veliki osvojil celoten tedaj poznani svet, so bila v Germaniji poledenela obdunajska močvirja, šavje, brezup še vedno skromno razvitih plemen. 

 

 

III.

 

Izhajajoč iz zgoraj zapisane resnice je potrebno takoj zaključiti, da je severni učenec nadkrilil južnega učitelja, se bolje organiziral in razvil, napredoval, se postavil nad učitelja in ga potolkel do tal z novodobnimi tehnološkimi posegi v materialen svet. Zahodna civilizacija, nastala v germanskem delu Evrope na temeljih katolištva, papizma, racionalizma, tehnoloških revolucij, je ponudila zasnovo ugodju, dominaciji, napredku, ekonomiji presežkov in prevzela zgodovinsko žezlo iz rok prvotnih Evropejcev. Medtem, ko je pradomovina stagnirala, se je obrobje razvilo do neprepoznavnosti, v petih stoletjih dvignilo človeški rod v neslutene višave. Omogočilo osamosvojitev človeškega individuuma iz klešč kolektiva, svobodo od pavšalnih, kolektivističnih šablon zatiranja, negotovosti, bede, obupa … kar se danes vse upravičeno enači z atributi balkanskega, bizantinskega.

 

 

Brez sentimentalnosti: Za Srbe smo Slovenci tujci; bili, smo in bomo.

 

 

Slovenski duh se je v luči zgornjega tehnološko-organizacijskega napredka profiliral v del zahodne civilizacije, se poistovetil z naprednimi, avantgardnimi industrijskimi in postindustrijskimi procesi, dognanji zahodnega sveta. Vez s pradavnim se je pretrgala skozi praktičnost občečloveškega napredka. Atomizacija, robotizacija, netizacija, kozmopolitizem so podprli procese kolektivne dezintegracije, fetišizacije odnosov, izolacionizma posameznika, oblikovanje človeka potrošnika brez morale, vrednot in občutkov vzajemnosti. Avantgardno se je uveljavilo kot avantgardno, ne glede na probleme depersonalizacije, izgube pristno človeškega. Po zatonu idej socializma, beat in rock kulture, flower-power ljubezni, idealističnih urbanih uporov duše nad telesom, po pobojih Rudija Dutschkeja, Andreasa Baaderja in zadnjih komunal-beatnikov, po izgonu Ginsberga, Keruoaca, Borroughsa, Dylana, Morrisona, Joplin … - vsega poetičnega iz človeške biti, smo dobili prevladujoč tip sodobnega zahodnega Übermenscha germanske vsebnosti. Tip, pisan na kožo povprečnemu Slovencu. Ki je pred 30 leti prijel za orožje, za vselej izgnal Balkan iz sebe, Vinčo iz lastnega okolja, pomahal v slovo Jugo-vzhodu sveta z besom, da naj si balkanska (srbska) zalega več nikoli ne upa na slovenska tla.

 

Pošteno. Resnično. Pravično. Pristno. Avtohtono. Srbi so sporočilo razumeli in naredili križ čez nas. Večni. Tudi pošteno in pravično. Med seboj smo za vselej porušili mostove. Kar je edino prav. V skladu z logiko ontološke biti. Tudi njim smo olajšali odločitev. Tam več ni ulic s slovenskimi nazivi, kot tudi pri nas proti Dunaju pelje Dunajska cesta, proti Beogradu pa Dolenjska. Kakor v Sloveniji ni potreben spomin na Srbe, so Srbi izbrisali spomine na nas. Vlaki, ki so 1941 peljali iz sem tja, bodo v prihodnje morali poiskati drugačne poti. Njihovi vlaki odrešitve tako in tako niso nikoli peljali proti nam; za njih je zlo prihajalo iz naših smeri. V praočetovi hiši več ni sobe za nas. Povedali smo si, kar smo imeli. Schluss, fajront, ni več! Spomenike so nam poslali nazaj, briga jih, čigavi krasijo naše trge. Za njih smo tujci; bili, smo in bomo. Brez ihte ali slabe volje; le z nadležnim gibom roke nad glavo, kot bi odganjali muho v vročem poletju.

 

 

IV.

 

Kaj torej pride na koncu? Za piko? Pride prenehanje omemb. Karkoli dobrega ali slabega je bilo do leta 1991, ne šteje več. Kar smo si pomagali, vsilili, škodovali, nagajali, povzdignili … ne šteje več. Pozabimo tudi 1918-1991: ne šteje več. Niti nostalgija, niti bes, niti odvečnosti, niti …

 

Šteti mora le eno: pozaba.

 

Naredimo uslugo sami sebi; Srbov ne omenjajmo več, ne jemljimo jih za referenco ničemer. Ko zaznamo kaj slabega – ne mešajmo Srbov zraven. Ko vstopamo k njim, v lastno pradomovino, pripravimo potni list, opravimo posel in čimprej nazaj, proti zahodu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 2.771
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.532
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.318
04/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.920
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.703
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.222
07/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.215
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 717
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 692
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 722