Komentar

O zgodovinskem slovesu: Proti Dunaju pelje Dunajska cesta, proti Beogradu pa Dolenjska

Slovenec je pred 30 leti prijel za orožje in za vselej izgnal Balkan iz sebe, Vinčo iz lastnega okolja, pomahal v slovo jugovzhodu sveta z besom, da naj si balkanska (srbska) zalega več nikoli ne upa na slovenska tla. Pošteno. Resnično. Pravično. Pristno. Avtohtono. Srbi so sporočilo razumeli in naredili križ čez nas. Večni. Tudi pošteno in pravično. Med seboj smo za vselej porušili mostove. Kar je edino prav. V skladu z logiko ontološke biti. Tudi njim smo olajšali odločitev. Tam več ni ulic s slovenskimi nazivi, kot tudi pri nas proti Dunaju pelje Dunajska ulica, proti Beogradu pa Dolenjska.

01.11.2020 21:30
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Slovenija   Srbija   Balkan   Donavska civilizacija   Germani   Aleksander Makedonski   Avstrija   Germanija   Dunaj   Berlin   Kraljevina Jugoslavija   Rusija

Naredimo uslugo sami sebi; Srbov ne omenjajmo več, ne jemljimo jih za referenco ničemer. Ko zaznamo kaj slabega – ne primešavajmo Srbov zraven. Ko vstopamo k njim, v lastno pradomovino, pripravimo potni list, opravimo posel in čimprej nazaj, proti zahodu.

Kot človek v resnih življenjskih letih ter dober poznavalec duha slovenskega in srbskega naroda, z mešanico obeh genov, ki se med seboj šesto desetletje tepeta v telesu in duhu, čutim potrebo pojasniti zapleteno dinamiko različnosti in nerazumevanja, širšo od dveh narodov. Medtem, ko v srbskih deželah razumevanje dinamike različnosti  več ni primarna tema, se v Sloveniji tej temi še vedno posveča določena pozornost. Dokaj razumljivo. Srbi kot zgodovinski, referenčen narod usmerjajo pozornost na globalna stičišča; Slovenci kot mlad, nastajajoč narod, se usmerjajo k regionalnim toriščem. Zato je za Slovence pravilno razumevanje odnosa do Srbov precejšnjega pomena.

 

 

I.

 

Sodobna znanost je z visoko stopnjo verjetnosti dognala vprašanje geneze obeh narodov. Pred okoli 12.000 leti je prišlo do premikov narodov iz Male Azije v smer Balkana, v glavnem po rekah in sotočjih Vardarja, Donave, Morave in Drine: celinska Evropa je bila tedaj okovana z ledom, redko poseljena z ljudmi, neprimerna za razvoj zahtevnih civilizacij. Tako imenovana Donavska civilizacija s središčem na zdajšnjem južnem Balkanu se je ustalila pred okoli 8.000 leti, po poteku nadaljnjih 4.000 let, ko je sredinska Evropa v zadostnem obsegu odvrgla ledeni plašč, je krenila poselitev iz Balkana navzgor po strugah Save, Drave, Tise in še nekaterih rek v globino osrednje in vzhodne Evrope. Gospodarsko in duhovno razvita civilizacija s pisavo, sposobnostjo obdelovanja kovin, visoko razvitim kmetijstvom itn. se je tako razširila tudi po strugi Save in Drave, po južnem obrobju Panonskega morja na območje današnje Slovenije, Istre, Furlanije proti Benetkam ter naprej. Pred okoli 4.500 leti doseže slovenske dežele, s prvo naselbino Kostanjevica, od koder napreduje po vseh slovenskih deželah ter skozi Postojnska vrata na območje severne Italije.

 

Lukani, Veneti, Istrani, Štajerci … potomci in sodobniki Sarmatov, Getov, Rasenov, Tračanov, Mezov … naselijo torej območja do Benetk, dunajskega Novega mesta (Wiener Neustadt) in Zgornje Avstrije. Iz donavske pradomovine odnesejo s sabo genetiko, kulturo, orožja, orodja in ustanovijo novo domovino. Vdori Frankov, Alemanov, Obrov, Etruščanov … sčasoma pretrgajo vezi s pradomovino – z območji od Soluna do Novega Sada ter od preddverij Črnega morja do Podrinja in jadranskega bazena. Torej z srednjeveškimi srbskimi deželami, začenši z Milutinovo iz 10. stoletja s sedežem v Skadru, prek Lazarjeve in Dušanove carevine s sedežema v današnji Severni Makedoniji in vzhodni Srbiji v 14. stoletju.

 

Brez pretiravanja lahko rečemo, da je poljubni Slovenec v zdajšnjo domovino prispel iz Srbije. Da so torej Slovenci dediči iste kulture, zgodovine, genetike, izročila kot Srbi, Bolgari, Makedonci, Tračani, Daci, Vlahi itn. kot del največjega evropskega imperija tisoče let nazaj, vključno z Aleksandrom Velikim, izvirno Lesa-an-dar (dar gozda). Zgodovinska resnica o izvirih evropske civilizacije je skozi sodobne tehnike genskih analiz praktično izpodbila germansko "zgodovinsko" šolo, ki je za potrebe nenehne germanske ekspanzije potvorila dejanskost, s ciljem postaviti Germane na tron Arijcev, kar seveda niso nikoli bili; Arijci so ravno Podonavci, ki so divja germanska plemena posredno civilizirali, jim ponudili izhodiščna gospodarska dognanja, kar so severna ljudstva z vselej praktičnim duhom hitro nadgradila, predvsem na planu izdelave orožja ter na daljši rok potlačili arijske prednike – tudi Slovence.

 

 

Slovenec je zakonit, enakovreden dedič starodonavskega izročila, zapisanega v izhodišče sodobne Evrope.

 

 

Rusi v osnovni šoli tako otroke učijo resnici, da so prispeli v Rusijo z Balkana, po Tisi in Tamišu, ustanovili najprej Kijevsko državo v 9. stoletju ter od tod dalje odšli severno ter vzhodno. Da jim Podonavci torej niso bratje, temveč očetje. Tudi Nemcem vzhodnih dežel je bilo vselej jasno, da so Slovani in ne Germani, bodisi kot (P)Rusi, bodisi kot Lužiški Srbi. Veliki Otto von Bismarck ni kar tako naslavljal ruskega carja z "brat moj". Vedel je, da je skupaj s preostalimi Prusi potekel iz donavske civilizacije, obstoječe 8.000 let. Isto je docela jasno Benjaminu Netanjahuju, ki je pred devetimi leti na beograjskem letališču naslovil srbskega predsednika takole: "Vodja najstarejšega evropskega naroda pozdravljam vodjo drugega najstarejšega evropskega naroda." Celo ekstremen velikogerman Adolf Hitler bi naj aprila 1941 v štabu, ki je v Berlinu načrtoval napad na Kraljevino Jugoslavijo, izrazil določeno obžalovanje, ker morajo napasti "starodavni narod". Poznal je zapis bližnjih berlinskih dveri, popisanih v starodonavski pisavi – materi vseh svetovnih pisem, nahajajoči se na spomenikih v Vinči, na Baščanski plošči ter po celem Balkanu. 

 

 

II.

 

Uvod je namenjen nujnosti spoznanja, ki se naj zave vsak Slovenec – da je zakonit, enakovreden dedič starodonavskega izročila, zapisanega v izhodišče sodobne Evrope, z osrčjem pretežno v srednjeveški in današnji Srbiji. Da torej dedini izročilo skupine plemen in narodov – svojih prednikov, ki je razpolagala s pisanjem, ko so po današnji Avstriji in Nemčiji postopali zgolj redki, nerazviti ljudje in ki je obstajala že 11.000 let; v časih, ko so današnji vladarji sveta naselili Severno Ameriko, od koder nas vse skupaj poučujejo pameti. Slovencu se ni treba sramovati ničesar "bizantinskega", "balkanskega", temveč obratno; od tod sme črpati samozavest, občutke večvrednosti. Da jih popkovina veže na Srbijo in ne na Dunaj ali Berlin, ni nič sramotnega, kajti govorimo o dominantnem zgodovinskem prepričanju, podprtem s sodobno znanostjo. Ko je iz osrčja tedanje civilizacije naš praoče Aleksander Veliki osvojil celoten tedaj poznani svet, so bila v Germaniji poledenela obdunajska močvirja, šavje, brezup še vedno skromno razvitih plemen. 

 

 

III.

 

Izhajajoč iz zgoraj zapisane resnice je potrebno takoj zaključiti, da je severni učenec nadkrilil južnega učitelja, se bolje organiziral in razvil, napredoval, se postavil nad učitelja in ga potolkel do tal z novodobnimi tehnološkimi posegi v materialen svet. Zahodna civilizacija, nastala v germanskem delu Evrope na temeljih katolištva, papizma, racionalizma, tehnoloških revolucij, je ponudila zasnovo ugodju, dominaciji, napredku, ekonomiji presežkov in prevzela zgodovinsko žezlo iz rok prvotnih Evropejcev. Medtem, ko je pradomovina stagnirala, se je obrobje razvilo do neprepoznavnosti, v petih stoletjih dvignilo človeški rod v neslutene višave. Omogočilo osamosvojitev človeškega individuuma iz klešč kolektiva, svobodo od pavšalnih, kolektivističnih šablon zatiranja, negotovosti, bede, obupa … kar se danes vse upravičeno enači z atributi balkanskega, bizantinskega.

 

 

Brez sentimentalnosti: Za Srbe smo Slovenci tujci; bili, smo in bomo.

 

 

Slovenski duh se je v luči zgornjega tehnološko-organizacijskega napredka profiliral v del zahodne civilizacije, se poistovetil z naprednimi, avantgardnimi industrijskimi in postindustrijskimi procesi, dognanji zahodnega sveta. Vez s pradavnim se je pretrgala skozi praktičnost občečloveškega napredka. Atomizacija, robotizacija, netizacija, kozmopolitizem so podprli procese kolektivne dezintegracije, fetišizacije odnosov, izolacionizma posameznika, oblikovanje človeka potrošnika brez morale, vrednot in občutkov vzajemnosti. Avantgardno se je uveljavilo kot avantgardno, ne glede na probleme depersonalizacije, izgube pristno človeškega. Po zatonu idej socializma, beat in rock kulture, flower-power ljubezni, idealističnih urbanih uporov duše nad telesom, po pobojih Rudija Dutschkeja, Andreasa Baaderja in zadnjih komunal-beatnikov, po izgonu Ginsberga, Keruoaca, Borroughsa, Dylana, Morrisona, Joplin … - vsega poetičnega iz človeške biti, smo dobili prevladujoč tip sodobnega zahodnega Übermenscha germanske vsebnosti. Tip, pisan na kožo povprečnemu Slovencu. Ki je pred 30 leti prijel za orožje, za vselej izgnal Balkan iz sebe, Vinčo iz lastnega okolja, pomahal v slovo Jugo-vzhodu sveta z besom, da naj si balkanska (srbska) zalega več nikoli ne upa na slovenska tla.

 

Pošteno. Resnično. Pravično. Pristno. Avtohtono. Srbi so sporočilo razumeli in naredili križ čez nas. Večni. Tudi pošteno in pravično. Med seboj smo za vselej porušili mostove. Kar je edino prav. V skladu z logiko ontološke biti. Tudi njim smo olajšali odločitev. Tam več ni ulic s slovenskimi nazivi, kot tudi pri nas proti Dunaju pelje Dunajska cesta, proti Beogradu pa Dolenjska. Kakor v Sloveniji ni potreben spomin na Srbe, so Srbi izbrisali spomine na nas. Vlaki, ki so 1941 peljali iz sem tja, bodo v prihodnje morali poiskati drugačne poti. Njihovi vlaki odrešitve tako in tako niso nikoli peljali proti nam; za njih je zlo prihajalo iz naših smeri. V praočetovi hiši več ni sobe za nas. Povedali smo si, kar smo imeli. Schluss, fajront, ni več! Spomenike so nam poslali nazaj, briga jih, čigavi krasijo naše trge. Za njih smo tujci; bili, smo in bomo. Brez ihte ali slabe volje; le z nadležnim gibom roke nad glavo, kot bi odganjali muho v vročem poletju.

 

 

IV.

 

Kaj torej pride na koncu? Za piko? Pride prenehanje omemb. Karkoli dobrega ali slabega je bilo do leta 1991, ne šteje več. Kar smo si pomagali, vsilili, škodovali, nagajali, povzdignili … ne šteje več. Pozabimo tudi 1918-1991: ne šteje več. Niti nostalgija, niti bes, niti odvečnosti, niti …

 

Šteti mora le eno: pozaba.

 

Naredimo uslugo sami sebi; Srbov ne omenjajmo več, ne jemljimo jih za referenco ničemer. Ko zaznamo kaj slabega – ne mešajmo Srbov zraven. Ko vstopamo k njim, v lastno pradomovino, pripravimo potni list, opravimo posel in čimprej nazaj, proti zahodu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
0
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
28
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.842
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.776
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.647
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.837
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.953
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.207
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.732
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.841
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.165
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.509