O izidu današnjih predsedniških volitev v Združenih državah ne bodo odločali zgolj volivci; v predsedniško tekmo med Donaldom Trumpom in Josephom Robinettom Bidenom ml. bo vplivala tudi sodna veja oblasti oziroma mož po imenu Louis DeJoy. Gospod DeJoy je šef ameriške pošte (Postmaster General) in v primeru, da bi se danes v ZDA ponovil zaplet izpred dvajsetih let, ko se je zgodila Florida in je Vrhovno sodišče s 5 proti 4 odločilo, da je zmagovalec volitev George W. Bush (ter ustavilo za Ala Gora usodno ponovno štetje glasovnic v tej zvezni državi, vir), bi Luis deJoy odigral še kako pomembno vlogo. Ob tem ni izključeno, da bo tokrat Vrhovno sodišče vplivalo na razglasitev rezultatov v več zveznih državah.

Vloga ameriške zvezne pošte (US Postal Service) bo letos izjemna. V ZDA je namreč do sedaj predčasno glasovalo rekordno število volivcev, preko 94 milijonov. Po pošti jih je glasovalo več kot 60 milijonov in na predčasnih voliščih skoraj 35 milijonov. Problem pa je v tem, da do sedaj ni bilo vrnjenih 31,3 milijonov glasovnic, ki so bile razposlane po pošti. Znani so podatki tistih zveznih držav, ki vodijo registracijo volivcev po strankarskem članstvu oz. registraciji. Tako je znan podatek za 42,3 % skupno oddanih glasov (vir).

Podatki o skupno oddanih predčasnih glasovih U.S. Elections Project na dan 2. 11. 2020 (vir)

Podatki o skupno vrnjenih glasovnicah po pošti U.S. Elections Project na dan 2. 11. 2020 (vir)

Podatki o oddanih glasovnicah na predčasnih voliščih U.S. Elections Project na dan 2. 11. 2020 (vir)

Iz teh podatkov izhaja, da je večina tistih, ki so do sedaj glasovali po pošti, članov Demokratov in zaradi tega lahko logično predpostavimo, da so oddali glas za Josepha Bidena, ki ga je zagotovo podprlo tudi veliko število neodvisnih volivcev (No Party Affiliation). Trump je sicer svoje volivce v času pandemije COVID-19 ves čas pripravljal na volilni dan in na to, da svoj glas oddajo na volišču. Tako so Republikanci oddali več glasov na predčasnih voliščih in skoraj polovico manj glasovali po pošti. Zato je pričakovati, da bo največ glasov na dan volitev na voliščih dobil ravno Trump. Te glasove pa se po zaprtju volišč najprej prešteje in to štetje in rezultate spremljamo v volilno noč preko medijev, ko se razglasi zmagovalca. No, vsaj običajno je tako. Na to normalnost in logičnost sta Trump in njegova ekipa postavila svojo strategijo letošnjih volitev.

Rdeči privid in Trumpova zmaga

Vsi podatki kažejo, da se bo uresničila napoved analitične Demokratske skupine Hawkfish, ki je prva napovedala "rdeči mirage" oziroma scenarij, po katerem bi rezultati na dan volitev kazali veliko zmago Trumpa (vir, vir). Njegova baza, ki je izjemno entuziastična in vsekakor prepričana, da bo vsak drug rezultat kot Trumpova zmaga - prevara, bo na noč volitev dobila potrditev svojih pričakovanj. Če bo temu res tako, lahko pričakujemo masovna proslavljanja Trumpove zmage.

Donald Trump je sicer zanikal, da bo imel zmagovalni nagovor na noč volitev (vir), vendar bo zelo verjetno nagovoril svoje volivce in napovedal, da bo uporabil vsa pravna sredstva, da ne bo prišlo do goljufanja pri štetju glasovnic po pošti in volilne prevare. Skozi celotno kampanjo je opozarjal na goljufanje, ki naj bi se dogajalo pri glasovanju po pošti, čeprav za te trditve ni navedel niti enega konkretnega dokaza (vir). Pri tem je pomembno samo to, da njegova baza verjame, da je ta njegova trditev resnična. Trump je napovedal, da bodo takoj, ko se bodo volišča zaprla, v igro stopili njegovi odvetniki (vir). Glavni cilj pravnih bitk bo ustaviti štetje glasovnic, ki so bile oddane po pošti. To bodo verjetno dolgotrajni postopki, seveda ne po slovenskih pravosodnih standardih dolgotrajnosti. V vsem tem času se bodo v ZDA bržkone potekali precejšnji nemiri, obenem pa tudi pritiski Trumpove volilne baze.

Ali bo vse to potrebno, bo seveda odvisno od rezultatov v ključnih t.i. Rust Belt državah (vir), kjer pa je v zadnjih nekaj dneh prišlo do bistveno boljših rezultatov za Trumpa, ki ima tudi po pet zborovanj na dan.

Povprečje anket in primerjava z letom 2016 RealClear Politics (na dan 2. 11. 2020).

Ko sem avgusta navajal te iste podatke v na portalu+ (Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu, vir), je Biden še vodil za 6,5 % po povprečju nacionalnih anket (RCP National Average), dan pred volitvami, torej 2. novembra, pa vodi s 6,9 %, kar je za 3,2 % več, kot je imela Hillary v istem času pred štirimi leti. Vendar so pomembnejši podatek od nacionalnih anket rezultati anket v Rust Belt državah. Po teh anketah pa Biden dosega le še za 1,8 % boljši rezultat, kot ga je imela Hillary Rodham Clinton leta 2016. Ob tem ni za spregledati tudi dejstva, da se v zadnjih dnevih kaže pomemben premik, velika dinamika, kjer je Trump dohitel ali celo prehitel Bidena.

Povprečje anket zadnjih 14 dni na Floridi po RealClear Politics

Povprečje anket zadnji 14 dni v Georgiji po RealClear Politics

Povprečje anket zadnjih 14 dni v Severni Karolini po RealClear Politics

Povprečje anket zadnjih 14 dni v Arizoni po RealClear Politics

Razlike v povprečju anket med kandidatoma so torej zgolj še odstotek ali celo manj. In ker ima vsaka resna anketa v drobnem tisku napisano tudi to, kakšno je lahko odstopanje rezultatov (običajno se giblje okoli 4 %), nam tako tesni rezultati povedo bore malo, razen morda trend, ki se nakazuje (in ki definitivno ni dober za Bidena). Letošnje volitve v ZDA bodo zaradi tega zanimive tudi z vidika statističnih modelov in izbora anketnih vzorcev: so se ti izboljšali in so tokratne ankete bolj natančne, kot so bile tiste pred štirimi leti, je zdaj veliko vprašanje. Vsekakor je pri tako majhnih razlikah v povprečju anket, kot so v teh ključnih državah, napovedovanje zmagovalca bolj na ravni vedeževanja in Babe Vange, kot pa nivoju resne analize. Dejansko lahko odloči vsak glas, zato tudi tako pomembno, če bodo vsi glasovi, poslani po pošti, tudi prešteti.

Vrhovno sodišče ZDA je že sprejelo dve odločitvi, vezani na takšno glasovanje. Prva odločitev je bila Trumpu pogodu, saj so odločili, da se ne bo podaljšal rok za pošiljanje glasovnic tudi po dnevu volitev v zvezni državi Wisconsin (vir). Druga odločitev, ki se nanaša na izjemno pomembno državo Pennsylvanijo, pa ni bila skladna s pričakovanji Republikancev. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da se lahko preštejejo tudi tiste glasovnice, ki bodo prispele do  6. novembra (vir). Več kot dva milijona glasovnic po pošti je že bilo prejetih in še en milijon se jih pričakuje v tej zvezni državi.

Naš človek na Pošti

Ameriška pošta (USPS) bo torej res odigrala ključno vlogo pri letošnjih volitvah, kajti njena naloga je dostaviti glasovnice na prave naslove in to pravočasno (!). Republikanci so z zamenjavo vodilnega moža USPS 15. junija, ko so za "generala" Pošte imenovali Louisa DeJoya, taktično "pokrili" še to področje tveganja pri letošnjih volitvah (vir). In Louis DeJoy ni kdor koli! Gre za velikega donatorja Republikancem, ki ima pod palcem preko 100 milijonov dolarjev in od tega med 30 in 75 milijonov vloženih v podjetja, ki so konkurenca USPS, ki je v državni lasti (vir, vir).

Louis DeJoy je takoj po svojem imenovanju začel izvajati ukrepe, ki nižajo stroške (ukinjanje nadurnega dela, krajšanje odpiralnih časov pošt, zmanjšanje voznega parka itd. vir). Z dostavo glasovnic v tem času ni teklo vse gladko, večkrat so bili očitki, da pošta deluje počasneje, kot je pred junijem. USPS je bila zaradi takšnih praks že tožena in sodišče je odločilo, da se teh sprememb , ki jih je želel uvesti DeJoy, ne sme izvajati v tem času (vir) in zaradi neupoštevanja odločitev sodišča, določilo nazor nad izvajanjem sodne odločitve. Skratka pošti je sodišče naročilo, da se mora delo odvijati enako kot pred junijem 2020 (vir).

Pri tako majhnih razlikah, kot so v ključnih zveznih državah, lahko končni rezultat volitve odloči že manj kot odstotek preštetih glasovnic in iz podatkov jasno izhaja, da bo po pošti glasovalo dvakrat več tistih, ki so volili Bidena in da vsaka malenkost šteje. Zato je Louis DeJoy zagotovo zelo pomembna oseba v strategiji, ki jo izvaja Trumpov volilni štab.

Biden ni ponovil napake Hillary: obiskal je Michigan

Joe Biden je kampanjo vodil tako, da se je čim manj pojavljal in nastopal. Soočenji, ki jih je imel, je opravil dovolj dobro, da na rezultat nista imela posebnega vpliva in na nek način celo pozitivno presenetil. Res, da tudi pričakovanja niso bila velika, jih je pa vsaj zadostil. Kampanja je imela eno samo bistveno sporočilo: da Trump nikakor ne sme dobiti še enega mandata, saj bi to pomenilo konec demokracije v ZDA.

Po tem, ko je prejel Demokratsko nominacijo, je sledilo umirjanje in iskane kompromisov s progresivnimi volivci, ki so večinoma podpirali Bernieja Sandersa. Mnogi med njimi nad Bidenom niti malo niso navdušeni in videlo se bo, če bodo stisnili zobe in na koncu glasovali zanj, čeprav jih veliko že na prejšnjih volitvah ni glasovalo za Hillary. V zadnjih dneh kampanje se je Bidenu "za vsak primer" pridružil tudi Barack Obama na dveh zborovanjih v zvezni državi Michigan (vir). Izbira te zvezne države je logična, saj velja za simbol avtomobilske industrije (Detroit!) in s tem povezne izgube delovnih mest, ki jih je povzročila globalizacija preko trgovskih sporazumov. Trump je obljubil, da bo ta delovna mesta vrnil in Biden ter Obama sta prišla ljudem povedati, da jih ni. Dodatna spodbuda pa je bila tudi ena izmed zadnjih anket, ki je pokazala vodstvo Trumpa za 2% (vir).

Nedopustna cenzura v korist Bidena

Kako veliko je na kocki pri letošnjih volitvah, je evidentno tudi pri ravnanju Facebooka in Twitterja. Cenzuro, ki so si jo privoščili v primeru zgodbe Hunterja Bidena, sina Josepha Bidena, v povezavi z njegovimi elektronskimi sporočili, ki jih je objavil New York Post (članek), to samo še potrjuje. Kasneje so se sicer opravičili in cenzuro umaknili, vendar je bila škoda že narejena (vir). The New York Times je bil prvi medij, ki je objavili zgodbo o Hunterju Bidenu in podjetju Burisma Holdings iz Ukrajine že daljnega leta 2015. Novinar James Risen, ki je članek napisal, sedaj dela za medij The Intercept, ki je ravno tako hotel cenzurirati članek, ki ga je napisal Glenn Greenwald, motor tega medija in njegov soustanovitelj.

Letošnje volitve se bodo v zgodovino zapisale tudi kot najdražje. Kar 14 milijard dolarjev bo porabljenih za volitve predsednika, senatorjev in članov predstavniškega doma. To je dvakrat več kot na volitvah leta 2016 (vir). Kdo je dobil več brezplačnega medijskega prostora, bodo pokazale kasnejše analize. Kot tudi kdo je bil deležen večjega števila negativnih objav - čeprav tega najbrž ni potrebno posebej izpostavljati. Velika večina teh je bila tudi popolnoma upravičena. Vendar je na drugi strani tudi res, da je bil Biden deležen bolj nežne obravnave, pa verjetno ne zaradi tega, ker ni bilo kaj kritizirati, temveč zato, ker si večina urednikov ne želi še enega mandata Trumpa.

Ravno Greenwald, ki je oster kritik Trumpa, je ta fenomen najbolje opisal kot "ideološko homogenost", in sicer v tem, da Trump ne sme biti več predsednik, pa če so pri tem poteptane vse druge vrednote. Predvsem tiste, za katere isti trdijo, da jih Trump želi uničiti. Če so te volitve razkrile kaj pomembnega, potem je to dejstvo, da so uredniški standardi ameriški medijev zaradi fenomena Trump padli pod vsak nivo kritike! Ni pa odveč dodati tudi  veliko nevarnost, ki jo zaradi arbitrarne cenzure predstavljata Facebook in Twitter za demokracije po svetu.

Ali bo na koncu Joe Biden 46. predsednik ZDA? Če se bo uresničil načrt, ki ga je zastavil Trumpov štab, in se vse glasovnice po pošti v ključnih državah ne bodo preštele, bo tudi Joe še naprej le bivši podpredsednik. Podobno kot Al Gore, ki se je kasneje profiliral kot odločen zagovornik kampanje o klimatskih spremembah.

Nekaj pa je gotovo že sedaj: ZDA bodo po teh volitvah še bolj razklane. Ne glede na to kdo bo zmagal, privrženci poraženca rezultata ne bodo sprejeli. To pa ni nekaj, kar svet v sedanjem času potrebuje in zato nas vse skupaj lahko resno skrbi.