Komentar

Moj Dunaj

Kaj je ostalo od mojega Dunaja? Ga sploh še smem imenovati "mojega"? Kaj nisem opazil, kako se je v dveh, treh letih, ko sem hodil po njegovih ulicah in trgih, spreminjal v mesto, kjer so, kot gobe po dežju, rasle trgovine z orientalskim blagom in hrano, z napisi v arabščini, s klientelo v tipični maniri: moški (mož? brat?) oblečen kot vsi mladi dunajski moški, s sončnimi očali, z najnovejšim telefonom v roki, za njim ženska, povita od nog do glave, z otroškim vozičkom in vsaj še enim, večkrat tudi dvema ali tremi otroki, ki se je držijo za roko in drug drugega ...

03.11.2020 21:08
Piše: Denis Poniž
Ključne besede:   Dunaj   terorizem   napad   islam   metropola   Evropa   islamski terorizem

Če ne prej, je danes ponoči zame izginil tisti Dunaj, ki je znal že v časih dvojnega cesarstva pritegniti iz vseh delov države ljudi, zaradi katerih je bil na prelomu stoletja svetovna metropola, v mojem času pa eno najbolj prijetnih mest, če ne na svetu, pa zagotovo v Evropi.

Običajno tisto, kar napišem, pustim, da, kot pravimo "odleži". Danes tega ne morem, kar bom napisal, neustavljivo prihaja iz moje zavesti in pada na papir kot mešanica zgroženosti, strahu, a tudi lepih spominov na mesto, kjer sem bil večkrat, tudi dlje časa. Kjer sem z izjemnim zadovoljstvom poučeval na Inštitutu za slavistiko dunajske filozofske fakultete. Če danes ponovno premislim tiste dneve, potem lahko rečem, da so bili med lepšimi v mojem življenju. Dunaj je tako nenavadno šarmantno mesto, da človek ne more kaj, da ne bi ves čas, ko hodi po njem, s srcem in dušo vpijal množice vtisov, od njegove arhitekture, parkov do malih in večjih lokalov z nenavadnimi imeni, kot je recimo restavracija Kaos za Rotovžem, z desetinami kulturnih ustanov in dogodkov, z gledališči za vsak okus, z malimi galerijami in starinarnicami, z enim najlepših božičnih sejmov pred Rotovžem, z veliko manjšim, a prav tako neznansko privlačnim sejmom na enem od dvorišč filozofske fakultete, ki so jo iz stare univerze na Ringu preselili na rob Josefstadta, v nekdanjo splošno bolnico (AKH), katere osnovo so postavili v času Jožefa II.

 

Dunaj s svojimi knjigarnami, slaščičarnami, kavarnami, s cestnimi muzikanti, z enim najbolj prijaznih in urejenih javnih prometov na svetu. Dunaj, ki spomladi diši po lipovem cvetju in jeseni po pečenem kostanju, ki ga ne pečejo več slovenski kostanjarji, ampak samo še italijanski, posebej tisti iz Furlanije, je mesto tisočerih obrazov. Dunaj je mesto srečevanj prišlekov mnogih narodnosti, diha in utripa v nekakšnem nevidnem, a ves čas prisotnem sobivanju. Taki so bili tudi moji študentje, pisana mešanica mladih vedoželjnih ljudi: koroški Slovenci in Slovenke, Slovenci in Slovenke, ki jih je ali je že njihove starše pot odpeljala do avstrijske prestolnice, študenti in študentke iz bivših republik propadle države, otroci beguncev, ki so se rešili pred podivjanim nasiljem militarističnih hord. Študenti iz Ukrajine, Belorusije, Češke, ki sta jih zanimala slovenski jezik in literatura. Celo dva prava Avstrijca, prvi matematik, drugi filozof, ki ju je zanimalo, kakšen jezik je slovenščina, sta hodila na predavanja, postavljala vprašanja, ki so kazala, da sta tudi drugje iskala podatke, recimo o Josipu Stritarju

 

Na seminarjih, v majhni obokani predavalnici, v času AKH je bila verjetno skladišče ali kaj podobnega, smo se zapletali v debate o vsem mogočem; predpisana učna snov se je mešala s travmatskimi zgodbami in neverjetnimi dogodivščinami tistih, ki so se nekega dne znašli v avstrijski prestolnici. Po seminarjih smo šli v bližnjo birtijo, pravo študentsko Kneipe (googlov slovenski prevajalnik ponuja kot slovenski ekvivalent pub), zunaj so cingljali tramvaji, kava je dišala, iz ozadja je prihajala diskretna jazzovska glasba …

 

... V te spominske slike se mi danes že od jutra zarezujejo slike Dunaja, ki so ga ponoči muslimanski teroristi spremenili v mestno bojišče; posebej grozen je posnetek človeka, ki ga terorist pokosi z rafalom iz kalašnikova, čez nekaj časa se vrne in v ležečega sproži še strel iz pištole … pridejo trije policisti, ki ranjenega ali mrtvega položijo na rdečo preprogo …

 

Kaj je ostalo od mojega Dunaja? Ga sploh še smem imenovati "mojega"? Kaj nisem opazil, kako se je v dveh, treh letih, ko sem hodil po njegovih ulicah in trgih, spreminjal v mesto, kjer so, kot gobe po dežju, rasle trgovine z orientalskim blagom in hrano, z napisi v arabščini, s klientelo v tipični maniri: moški (mož? brat?) oblečen kot vsi mladi dunajski moški, s sončnimi očali, z najnovejšim telefonom v roki, za njim ženska, povita od nog do glave, z otroškim vozičkom in vsaj še enim, večkrat tudi dvema ali tremi otroki, ki se je držijo za roko in drug drugega.

 

V Josefstadtu, kjer sem bival, jih ni bilo veliko, ta del Dunaja še ohranja svoj stari, mogoče za marsikoga, ki je "napreden in gleda v prihodnost", zaspani videz s tri in štirinadstropnimi meščanskimi hišami, sprehajalci, ki so v večernih ali jutranjih urah sprehajali pse, z omamnim vonjem iz pekarn in cvetličarn. Saj ne, da bi življenje tu teklo drugače, kot v drugih delih Dunaja. A teklo je skoraj natanko v takem ritmu, kot je teklo po vsem mestu, ko sem konec šestdesetih poleti na dunajski univerzi študiral nemščino. Tečaj, ki ga je vodil sivolasi profesor HA že ko sem se pripeljal s tramvajem do Schottentora na Ringu, so se iz podzemlja in iz drugih tramvajev, Schottentor je eno od večjih tramvajskih vozlišč, zgrinjale skupine, prevladovala je črna barva, možje in bratje so bili glasni, ženske tihe, mirne, poslušne. Črnine je bilo z vsakim letom več.

 

Že vidim slovenske dušebrižnike, kako brusijo jezike in peresa, da me označijo za vsaj rasista, nestrpneža, zarukanca in še kaj lepega bi se našlo. Naj jim bog pomaga! Govorim o dejstvih, ne o fantazmah, ki bi jih želeli slišati, v katere verjamejo in bodo verjeli tudi, ko jim bodo sekali glave! Če ne prej, je danes ponoči zame izginil tisti Dunaj, ki je znal že v časih dvojnega cesarstva pritegniti iz vseh delov države ljudi, zaradi katerih je bil na prelomu stoletja svetovna metropola, v mojem času pa eno najbolj prijetnih mest, če ne na svetu, pa zagotovo v Evropi. Ni dovolj prostora, da bi naštel vsa imena umetnikov, znanstvenikov, filozofov, gospodarstvenikov in politikov različnih narodnosti, prepričanj in ver, ki so na Dunaju postavljali in postavili temelje moderne Evrope. Niso vedeli, da bo ta Evropa sto in več let kasneje, kot da se ni nič naučila iz dveh svetovnih vojn, prav na Dunaju doživljala začetek svojega konca. Zveni pesimistično? Najsrečnejši človek bom, če se moje napovedi ne bodo uresničile!

 

 

Post scriptum

 

Še preden so muslimani razglasili fatvo nad Salmanom Rushdiejem, mi je sestra iz Švice prinesla njegove Satanske stihe. Ko sem jih prebral, sem šel brat tudi Koran, dobil sem izvod v angleščini. In sem ugotovil, da to ni berilo, podobno kot nista Stara zaveza Svetega pisma ali Komunistični manifest, ki bi propagiralo strpnost in sožitje. In težko je očitati Rushdieju, da je sovražnik muslimanstva, a kar je napisal v Satanskih stihih, se danes uresničuje marsikje po Evropi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
17
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.582
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.406
03/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 2.120
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 936
05/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 940
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 891
07/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.033
08/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 752
09/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 705
10/
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
Milan Krek
Ogledov: 512