Komentar

Moj Dunaj

Kaj je ostalo od mojega Dunaja? Ga sploh še smem imenovati "mojega"? Kaj nisem opazil, kako se je v dveh, treh letih, ko sem hodil po njegovih ulicah in trgih, spreminjal v mesto, kjer so, kot gobe po dežju, rasle trgovine z orientalskim blagom in hrano, z napisi v arabščini, s klientelo v tipični maniri: moški (mož? brat?) oblečen kot vsi mladi dunajski moški, s sončnimi očali, z najnovejšim telefonom v roki, za njim ženska, povita od nog do glave, z otroškim vozičkom in vsaj še enim, večkrat tudi dvema ali tremi otroki, ki se je držijo za roko in drug drugega ...

03.11.2020 21:08
Piše: Denis Poniž
Ključne besede:   Dunaj   terorizem   napad   islam   metropola   Evropa   islamski terorizem

Če ne prej, je danes ponoči zame izginil tisti Dunaj, ki je znal že v časih dvojnega cesarstva pritegniti iz vseh delov države ljudi, zaradi katerih je bil na prelomu stoletja svetovna metropola, v mojem času pa eno najbolj prijetnih mest, če ne na svetu, pa zagotovo v Evropi.

Običajno tisto, kar napišem, pustim, da, kot pravimo "odleži". Danes tega ne morem, kar bom napisal, neustavljivo prihaja iz moje zavesti in pada na papir kot mešanica zgroženosti, strahu, a tudi lepih spominov na mesto, kjer sem bil večkrat, tudi dlje časa. Kjer sem z izjemnim zadovoljstvom poučeval na Inštitutu za slavistiko dunajske filozofske fakultete. Če danes ponovno premislim tiste dneve, potem lahko rečem, da so bili med lepšimi v mojem življenju. Dunaj je tako nenavadno šarmantno mesto, da človek ne more kaj, da ne bi ves čas, ko hodi po njem, s srcem in dušo vpijal množice vtisov, od njegove arhitekture, parkov do malih in večjih lokalov z nenavadnimi imeni, kot je recimo restavracija Kaos za Rotovžem, z desetinami kulturnih ustanov in dogodkov, z gledališči za vsak okus, z malimi galerijami in starinarnicami, z enim najlepših božičnih sejmov pred Rotovžem, z veliko manjšim, a prav tako neznansko privlačnim sejmom na enem od dvorišč filozofske fakultete, ki so jo iz stare univerze na Ringu preselili na rob Josefstadta, v nekdanjo splošno bolnico (AKH), katere osnovo so postavili v času Jožefa II.

 

Dunaj s svojimi knjigarnami, slaščičarnami, kavarnami, s cestnimi muzikanti, z enim najbolj prijaznih in urejenih javnih prometov na svetu. Dunaj, ki spomladi diši po lipovem cvetju in jeseni po pečenem kostanju, ki ga ne pečejo več slovenski kostanjarji, ampak samo še italijanski, posebej tisti iz Furlanije, je mesto tisočerih obrazov. Dunaj je mesto srečevanj prišlekov mnogih narodnosti, diha in utripa v nekakšnem nevidnem, a ves čas prisotnem sobivanju. Taki so bili tudi moji študentje, pisana mešanica mladih vedoželjnih ljudi: koroški Slovenci in Slovenke, Slovenci in Slovenke, ki jih je ali je že njihove starše pot odpeljala do avstrijske prestolnice, študenti in študentke iz bivših republik propadle države, otroci beguncev, ki so se rešili pred podivjanim nasiljem militarističnih hord. Študenti iz Ukrajine, Belorusije, Češke, ki sta jih zanimala slovenski jezik in literatura. Celo dva prava Avstrijca, prvi matematik, drugi filozof, ki ju je zanimalo, kakšen jezik je slovenščina, sta hodila na predavanja, postavljala vprašanja, ki so kazala, da sta tudi drugje iskala podatke, recimo o Josipu Stritarju

 

Na seminarjih, v majhni obokani predavalnici, v času AKH je bila verjetno skladišče ali kaj podobnega, smo se zapletali v debate o vsem mogočem; predpisana učna snov se je mešala s travmatskimi zgodbami in neverjetnimi dogodivščinami tistih, ki so se nekega dne znašli v avstrijski prestolnici. Po seminarjih smo šli v bližnjo birtijo, pravo študentsko Kneipe (googlov slovenski prevajalnik ponuja kot slovenski ekvivalent pub), zunaj so cingljali tramvaji, kava je dišala, iz ozadja je prihajala diskretna jazzovska glasba …

 

... V te spominske slike se mi danes že od jutra zarezujejo slike Dunaja, ki so ga ponoči muslimanski teroristi spremenili v mestno bojišče; posebej grozen je posnetek človeka, ki ga terorist pokosi z rafalom iz kalašnikova, čez nekaj časa se vrne in v ležečega sproži še strel iz pištole … pridejo trije policisti, ki ranjenega ali mrtvega položijo na rdečo preprogo …

 

Kaj je ostalo od mojega Dunaja? Ga sploh še smem imenovati "mojega"? Kaj nisem opazil, kako se je v dveh, treh letih, ko sem hodil po njegovih ulicah in trgih, spreminjal v mesto, kjer so, kot gobe po dežju, rasle trgovine z orientalskim blagom in hrano, z napisi v arabščini, s klientelo v tipični maniri: moški (mož? brat?) oblečen kot vsi mladi dunajski moški, s sončnimi očali, z najnovejšim telefonom v roki, za njim ženska, povita od nog do glave, z otroškim vozičkom in vsaj še enim, večkrat tudi dvema ali tremi otroki, ki se je držijo za roko in drug drugega.

 

V Josefstadtu, kjer sem bival, jih ni bilo veliko, ta del Dunaja še ohranja svoj stari, mogoče za marsikoga, ki je "napreden in gleda v prihodnost", zaspani videz s tri in štirinadstropnimi meščanskimi hišami, sprehajalci, ki so v večernih ali jutranjih urah sprehajali pse, z omamnim vonjem iz pekarn in cvetličarn. Saj ne, da bi življenje tu teklo drugače, kot v drugih delih Dunaja. A teklo je skoraj natanko v takem ritmu, kot je teklo po vsem mestu, ko sem konec šestdesetih poleti na dunajski univerzi študiral nemščino. Tečaj, ki ga je vodil sivolasi profesor HA že ko sem se pripeljal s tramvajem do Schottentora na Ringu, so se iz podzemlja in iz drugih tramvajev, Schottentor je eno od večjih tramvajskih vozlišč, zgrinjale skupine, prevladovala je črna barva, možje in bratje so bili glasni, ženske tihe, mirne, poslušne. Črnine je bilo z vsakim letom več.

 

Že vidim slovenske dušebrižnike, kako brusijo jezike in peresa, da me označijo za vsaj rasista, nestrpneža, zarukanca in še kaj lepega bi se našlo. Naj jim bog pomaga! Govorim o dejstvih, ne o fantazmah, ki bi jih želeli slišati, v katere verjamejo in bodo verjeli tudi, ko jim bodo sekali glave! Če ne prej, je danes ponoči zame izginil tisti Dunaj, ki je znal že v časih dvojnega cesarstva pritegniti iz vseh delov države ljudi, zaradi katerih je bil na prelomu stoletja svetovna metropola, v mojem času pa eno najbolj prijetnih mest, če ne na svetu, pa zagotovo v Evropi. Ni dovolj prostora, da bi naštel vsa imena umetnikov, znanstvenikov, filozofov, gospodarstvenikov in politikov različnih narodnosti, prepričanj in ver, ki so na Dunaju postavljali in postavili temelje moderne Evrope. Niso vedeli, da bo ta Evropa sto in več let kasneje, kot da se ni nič naučila iz dveh svetovnih vojn, prav na Dunaju doživljala začetek svojega konca. Zveni pesimistično? Najsrečnejši človek bom, če se moje napovedi ne bodo uresničile!

 

 

Post scriptum

 

Še preden so muslimani razglasili fatvo nad Salmanom Rushdiejem, mi je sestra iz Švice prinesla njegove Satanske stihe. Ko sem jih prebral, sem šel brat tudi Koran, dobil sem izvod v angleščini. In sem ugotovil, da to ni berilo, podobno kot nista Stara zaveza Svetega pisma ali Komunistični manifest, ki bi propagiralo strpnost in sožitje. In težko je očitati Rushdieju, da je sovražnik muslimanstva, a kar je napisal v Satanskih stihih, se danes uresničuje marsikje po Evropi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
12
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.288
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.155
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.246
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.876
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 535
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608