Komentar

Moj Dunaj

Kaj je ostalo od mojega Dunaja? Ga sploh še smem imenovati "mojega"? Kaj nisem opazil, kako se je v dveh, treh letih, ko sem hodil po njegovih ulicah in trgih, spreminjal v mesto, kjer so, kot gobe po dežju, rasle trgovine z orientalskim blagom in hrano, z napisi v arabščini, s klientelo v tipični maniri: moški (mož? brat?) oblečen kot vsi mladi dunajski moški, s sončnimi očali, z najnovejšim telefonom v roki, za njim ženska, povita od nog do glave, z otroškim vozičkom in vsaj še enim, večkrat tudi dvema ali tremi otroki, ki se je držijo za roko in drug drugega ...

03.11.2020 21:08
Piše: Denis Poniž
Ključne besede:   Dunaj   terorizem   napad   islam   metropola   Evropa   islamski terorizem

Če ne prej, je danes ponoči zame izginil tisti Dunaj, ki je znal že v časih dvojnega cesarstva pritegniti iz vseh delov države ljudi, zaradi katerih je bil na prelomu stoletja svetovna metropola, v mojem času pa eno najbolj prijetnih mest, če ne na svetu, pa zagotovo v Evropi.

Običajno tisto, kar napišem, pustim, da, kot pravimo "odleži". Danes tega ne morem, kar bom napisal, neustavljivo prihaja iz moje zavesti in pada na papir kot mešanica zgroženosti, strahu, a tudi lepih spominov na mesto, kjer sem bil večkrat, tudi dlje časa. Kjer sem z izjemnim zadovoljstvom poučeval na Inštitutu za slavistiko dunajske filozofske fakultete. Če danes ponovno premislim tiste dneve, potem lahko rečem, da so bili med lepšimi v mojem življenju. Dunaj je tako nenavadno šarmantno mesto, da človek ne more kaj, da ne bi ves čas, ko hodi po njem, s srcem in dušo vpijal množice vtisov, od njegove arhitekture, parkov do malih in večjih lokalov z nenavadnimi imeni, kot je recimo restavracija Kaos za Rotovžem, z desetinami kulturnih ustanov in dogodkov, z gledališči za vsak okus, z malimi galerijami in starinarnicami, z enim najlepših božičnih sejmov pred Rotovžem, z veliko manjšim, a prav tako neznansko privlačnim sejmom na enem od dvorišč filozofske fakultete, ki so jo iz stare univerze na Ringu preselili na rob Josefstadta, v nekdanjo splošno bolnico (AKH), katere osnovo so postavili v času Jožefa II.

 

Dunaj s svojimi knjigarnami, slaščičarnami, kavarnami, s cestnimi muzikanti, z enim najbolj prijaznih in urejenih javnih prometov na svetu. Dunaj, ki spomladi diši po lipovem cvetju in jeseni po pečenem kostanju, ki ga ne pečejo več slovenski kostanjarji, ampak samo še italijanski, posebej tisti iz Furlanije, je mesto tisočerih obrazov. Dunaj je mesto srečevanj prišlekov mnogih narodnosti, diha in utripa v nekakšnem nevidnem, a ves čas prisotnem sobivanju. Taki so bili tudi moji študentje, pisana mešanica mladih vedoželjnih ljudi: koroški Slovenci in Slovenke, Slovenci in Slovenke, ki jih je ali je že njihove starše pot odpeljala do avstrijske prestolnice, študenti in študentke iz bivših republik propadle države, otroci beguncev, ki so se rešili pred podivjanim nasiljem militarističnih hord. Študenti iz Ukrajine, Belorusije, Češke, ki sta jih zanimala slovenski jezik in literatura. Celo dva prava Avstrijca, prvi matematik, drugi filozof, ki ju je zanimalo, kakšen jezik je slovenščina, sta hodila na predavanja, postavljala vprašanja, ki so kazala, da sta tudi drugje iskala podatke, recimo o Josipu Stritarju

 

Na seminarjih, v majhni obokani predavalnici, v času AKH je bila verjetno skladišče ali kaj podobnega, smo se zapletali v debate o vsem mogočem; predpisana učna snov se je mešala s travmatskimi zgodbami in neverjetnimi dogodivščinami tistih, ki so se nekega dne znašli v avstrijski prestolnici. Po seminarjih smo šli v bližnjo birtijo, pravo študentsko Kneipe (googlov slovenski prevajalnik ponuja kot slovenski ekvivalent pub), zunaj so cingljali tramvaji, kava je dišala, iz ozadja je prihajala diskretna jazzovska glasba …

 

... V te spominske slike se mi danes že od jutra zarezujejo slike Dunaja, ki so ga ponoči muslimanski teroristi spremenili v mestno bojišče; posebej grozen je posnetek človeka, ki ga terorist pokosi z rafalom iz kalašnikova, čez nekaj časa se vrne in v ležečega sproži še strel iz pištole … pridejo trije policisti, ki ranjenega ali mrtvega položijo na rdečo preprogo …

 

Kaj je ostalo od mojega Dunaja? Ga sploh še smem imenovati "mojega"? Kaj nisem opazil, kako se je v dveh, treh letih, ko sem hodil po njegovih ulicah in trgih, spreminjal v mesto, kjer so, kot gobe po dežju, rasle trgovine z orientalskim blagom in hrano, z napisi v arabščini, s klientelo v tipični maniri: moški (mož? brat?) oblečen kot vsi mladi dunajski moški, s sončnimi očali, z najnovejšim telefonom v roki, za njim ženska, povita od nog do glave, z otroškim vozičkom in vsaj še enim, večkrat tudi dvema ali tremi otroki, ki se je držijo za roko in drug drugega.

 

V Josefstadtu, kjer sem bival, jih ni bilo veliko, ta del Dunaja še ohranja svoj stari, mogoče za marsikoga, ki je "napreden in gleda v prihodnost", zaspani videz s tri in štirinadstropnimi meščanskimi hišami, sprehajalci, ki so v večernih ali jutranjih urah sprehajali pse, z omamnim vonjem iz pekarn in cvetličarn. Saj ne, da bi življenje tu teklo drugače, kot v drugih delih Dunaja. A teklo je skoraj natanko v takem ritmu, kot je teklo po vsem mestu, ko sem konec šestdesetih poleti na dunajski univerzi študiral nemščino. Tečaj, ki ga je vodil sivolasi profesor HA že ko sem se pripeljal s tramvajem do Schottentora na Ringu, so se iz podzemlja in iz drugih tramvajev, Schottentor je eno od večjih tramvajskih vozlišč, zgrinjale skupine, prevladovala je črna barva, možje in bratje so bili glasni, ženske tihe, mirne, poslušne. Črnine je bilo z vsakim letom več.

 

Že vidim slovenske dušebrižnike, kako brusijo jezike in peresa, da me označijo za vsaj rasista, nestrpneža, zarukanca in še kaj lepega bi se našlo. Naj jim bog pomaga! Govorim o dejstvih, ne o fantazmah, ki bi jih želeli slišati, v katere verjamejo in bodo verjeli tudi, ko jim bodo sekali glave! Če ne prej, je danes ponoči zame izginil tisti Dunaj, ki je znal že v časih dvojnega cesarstva pritegniti iz vseh delov države ljudi, zaradi katerih je bil na prelomu stoletja svetovna metropola, v mojem času pa eno najbolj prijetnih mest, če ne na svetu, pa zagotovo v Evropi. Ni dovolj prostora, da bi naštel vsa imena umetnikov, znanstvenikov, filozofov, gospodarstvenikov in politikov različnih narodnosti, prepričanj in ver, ki so na Dunaju postavljali in postavili temelje moderne Evrope. Niso vedeli, da bo ta Evropa sto in več let kasneje, kot da se ni nič naučila iz dveh svetovnih vojn, prav na Dunaju doživljala začetek svojega konca. Zveni pesimistično? Najsrečnejši človek bom, če se moje napovedi ne bodo uresničile!

 

 

Post scriptum

 

Še preden so muslimani razglasili fatvo nad Salmanom Rushdiejem, mi je sestra iz Švice prinesla njegove Satanske stihe. Ko sem jih prebral, sem šel brat tudi Koran, dobil sem izvod v angleščini. In sem ugotovil, da to ni berilo, podobno kot nista Stara zaveza Svetega pisma ali Komunistični manifest, ki bi propagiralo strpnost in sožitje. In težko je očitati Rushdieju, da je sovražnik muslimanstva, a kar je napisal v Satanskih stihih, se danes uresničuje marsikje po Evropi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
0
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu, škotski prestolnci, začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
22
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.583
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.603
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.053
07/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
08/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.084
09/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 903